VSE ZA ZGODOVINO 29 Boris Golec »Dejanje je, razen nekaj ženskam, v javnosti tako rekoč neznano« O prepovedanem razmerju in njegovem sadu v »malo boljši hiši« v začetku 19. stoletja* * Prispevek je nastal v okviru temeljnega raziskovalnega pro- jekta projekta »Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: soci- alno-materialne strategije, prakse in komunikacija družbe- nih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku« (J6-2575) in raziskovalnega programa »Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti« (P6-0052), ki ju financira Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. GOLEC, Boris, red. prof. dr., znanstveni svetnik, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, boris.golec@zrc-sazu.si 316.367.2"18" »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI TAKO REKOČ NEZNANO« O prepovedanem razmerju in njegovem sadu v »malo boljši hiši« v začetku 19. stoletja* Leta 1805 se je Janezu Antonu Vidicu, ovdovelemu 63-le- tnemu mitničarju na Kostanjevici na Krki, rodila nezakonska hči iz razmerja z 28-letno nečakinjo Jožefo, hčerko njego- vega pokojnega brata. Otroka so krstili v sosednji župniji Raka, Vidic pa je ljubljanski nadškofijski ordinariat prosil za dovoljenje za poroko, a ga zaradi zapletenega in dragega postopka – o tem bi odločala Dunaj in Rim – ni dobil. V drugem delu prispevka je obravnavano socialno in gensko ozadje nesojenih zakoncev – strica in nečakinje. Šlo je za mitničarsko-trgovsko rodbino, katere korenine so segale v mesta Kamnik, Ljubljana in Radovljica, med predniki so bili mestni sodniki in svétniki, v bližnjem sorodstvu pa se je v treh generacijah od konca 17. stoletja dalje zvrstilo tudi pet duhovnikov. Tako kot Janez Anton Vidic je precej sorodnikov obiskovalo ljubljansko jezuitsko gimnazijo. Ključne besede: incest, rodbina Vidic, genealogija, Kosta- njevica na Krki, Raka, Kamnik, Radovljica, Kokra, Ljubljana GOLEC, Boris, Professor, PhD, Lead Research Associate, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Milko Kos Historical Institute, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, boris.golec@zrc-sazu.si 316.367.2"18" »THE ACT IS VIRTUALLY UNKNOWN IN PUBLIC, EXCEPT TO A FEW WOMEN« On a forbidden relationship and its fruit in “a more reputable family« in the early 19th century In 1805, John Anton Vidic, a widowed 63-year-old toller in Kostanjevica na Krki, gave birth to an illegiti- mate daughter from his relationship with his 28-year-old niece Jožefa, the daughter of his deceased brother. The child was baptised in the neighbouring parish of Raka, and Vidic asked the Ljubljana Archdiocesan Ordinariate for permission to marry, but because of the complicated and expensive procedure - the decision would have to have been made in Vienna and Rome - was denied it. The second part of the paper deals with the social and genetic background of unmarried spouses - uncle and niece. It was a family of tollers and merchants, whose roots went back to the towns of Kamnik, Ljubljana and Radovljica, whose ancestors included town magistrates and councillors, and whose close family included five priests in three generations from the end of the 17th century onwards. Like Janez Anton Vidic, many of his relatives attended the Jesuit Gymnasium in Ljubljana. Keywords: incest, Vidic family, genealogy, Kostan- jevica na Krki, Raka, Kamnik, Radovljica, Kokra, Ljub- ljana 30 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 So stvari, ki jih raziskovalci preteklosti odkriva- mo zelo zelo počasi, v velikih časovnih presledkih, nepričakovano, na neobičajnih krajih, z nenavadni- mi razpleti in neredko brez pravega epiloga. Nikoli zaključeni, večno odprti primeri, bi se morda kdo izrazil v kriminalistično-detektivski maniri. Opi- sati želim enega takih, zame osebno najbolj nena- vadnih in vznemirljivih primerov, pri čemer se pri njegovem označevanju v polnosti zavedam lastne subjektivnosti. Kako se je začelo? V dijaških letih, v času svoje zgodnje rodoslovne vneme, sem v osrednjem slo- venskem arhivu, ki je tedaj hranil veliko cerkve- nih matičnih knjig, naletel na zame, negodnega začetnika, zanimiv zapis z začetka 19. stoletja. »Ta otrok se je rodil na deželni cesti. Landstraß piše tukaj in tudi hišna številka manjka,« nisem mogel skriti začudenja pred dežurnim čitalničarjem Pe- trom Strnadom. »Ne, to je nek kraj, zdi se mi, da Kostanjevica,« me je podučil Peter. Logično, saj sem imel vendar v rokah krstno matico župnije Raka, ki meji s kostanjeviško župnijo. Zapis je s tem postal manj zanimiv, pač vpis krsta nezakon- skega otroka, ne prvega ne zadnjega, ki so ga nesli h krstu v drugo župnijo. A vendar je bil po nečem poseben. Pri Kristini, hčerki Jožefe Vidic, krščeni na Raki 19. aprila 1805, je zapisano, da je otrokov oče »po lastnem priznanju« (nach eigenem Ge- ständnis) Jožef Vidic.1 V tem času, natančneje od leta 1771 dalje, pri zunajzakonskih krščencih niso več vpisovali očetov nezakonskih otrok, razen na njihovo izrecno zahtevo,2 kar pa se je, če se starša pozneje nista poročila, zgodilo silno redko. Še več, Kristinina starša sta se pisala enako – Vidic. Sta bila potemtakem v sorodu? Tu je moja radovednost trčila na nepremaglji- vo oviro, ker je kostanjeviške matice hranil še žu- pnijski urad v Kostanjevici na Krki, zame tedaj ne- skončno oddaljenem kraju. A me je raziskovalna pot slejkoprej pripeljala tudi tja, čeprav s povsem drugačnimi nameni. Ko sem dobro desetletje zatem kot (predbolonjski) magistrski študent pripravljal nalogo o dolenjskih mestih v zgodnjem novem veku, sem v indeksih kostanjeviških krstnih matic v tamkajšnjem župnišču mimogrede pogledal še 1 NŠAL, ŽA Raka, Matične knjige, R 1801–1811, fol. 29. 2 Umek, Kos, Vodnik po matičnih knjigah, str. XLVII. za Vidici. Našel nisem nikogar, priimek je bil v tej župniji v 18. in 19. stoletju povsem neznan. Kristina Vidic se je torej morala roditi nedomačinoma, ki sta – morda samo mati – prebivala v kostanjeviški župniji le krajši čas. Dve naključni odkritji oživita »stari primer« In minilo je še nekaj let do naslednjega koraka, v tej zgodbi ključnega. Povabili so me, naj prispevam poglavje za monografijo ob 750-letnici kostanje- viških mestnih pravic. V Nadškofijskem arhivu Ljubljana sem med spisi kostanjeviške župnije, ki jih je hranila (nad)škofijska pisarna, naletel na dva dokumenta,3 brez katerih bi »primer Vidic« za vse- lej obležal v predalu. 30. septembra 1805, dobrih pet mesecev po roj- stvu Kristine Vidic, je raški župnik in dekan Simon Bartol na ljubljanski nadškofijski ordinariat naslo- vil dopis, ki se v prevodu glasi: »Prečastiti ordinariat! Gospod Jožef Vidic (Herr Joseph Vidiz), cesarski in cesarsko-kraljevi (mitninski) prejemnik (Ein- nehmer) v mestu Kostanjevica, se je spozabil tako daleč, da je meseno grešil in zaplodil hčerko svoji nečakinji, hčerki pokojnega brata, ki jo je kot za- puščeno siroto vzel k sebi v oskrbo. Dejanje je, razen nekaj ženskam, v javnosti tako rekoč neznano ali vsaj nedokazano. Potem ko mu je duhovna oblast naložila uma- knitev (Entfernung) nečakinje in sogrešnice, kar je tudi storil, se z največjim sramovanjem priznava (erkläret er sich) za očeta in si ne želi ničesar bolj kakor to, da bi nesrečni zapeljani osebi nadomestil čast, nesrečnemu in nedolžnemu otroku pa omo- gočil zakonsko otroštvo (eheliche Kindschaft zu erwirken). Zato v vsej skrušenosti (in aller Zerknür- schung) in pripravljenosti na vse zaslužene cerkvene kazni najponižneje (ganz gehorsamst) prosi, naj mu prečastiti ordinariat pomaga (geruhe sich für ihn 3 NŠAL, ŠAL/Ž, Kostanjevica na Krki, fasc. 113, ovitek 1805, 30. 9. 1805; ovitek 1806, 29. 11. 1806. VSE ZA ZGODOVINO 31 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Dopis dekana Simona Bartola nadškofijskemu ordinariatu v Ljubljani 30. septembra 1805 (NŠAL, ŠAL/Ž, Kostanjevica na Krki, fasc. 113, ovitek 1805). 32 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 dahin zu verwenden), da bi se z zgornjo osebo ob pridobitvi cerkvene dispenze smel poročiti. Dekanijska župnija Raka, 30. septembra 1805 Simon Bartol (Warthol), dekan in naprošeni podpisnik (erbetener Fertiger)« Nadaljevanje postopka ni znano, dokler ni bil 29. novembra 1806, po skoraj štirinajstih mesecih, da- tiran sklep (Bescheid), poslan prosilcu kot odgovor na njegovo prošnjo. Ta je v ohranjenem konceptu sklepa povzeta v glavnih točkah in ima datum 15. oktober 1806. Vse kaže, da dekanova prošnja izpred dobrega leta ni zadoščala in se je moral Vidic na ordinariat obrniti še osebno z natančnejšo uteme- ljitvijo svoje želje. Povzetek daje vtis, da se je dekan Bartol pri Vi- dičevem osebnem imenu zmotil. Imenoval ga je Jožef, tako kot je naveden tudi v krstni matici ob hčerkinem krstu, v resnici pa se je kostanjeviški mitničar imenoval Janez Anton. Pomoto bi lahko razložili s tem, da so moža na Raki slabše poznali. Le malo je verjetno, da bi sam zavestno uporabil lažno osebno ime, saj od tega ne bi imel prav nobe- ne koristi, kvečjemu škodo. Dejansko je Vidic, kot bomo videli, dobil pri krstu imena Janez Anton Sebastjan, uporabljal pa je tudi ime Jožef. V kranj- skem deželnem šematizmu za leto 1775 je, denimo, kot mitninski prejemnik v Motniku imenovan Jo- žef Vidic in potem, dokler je služboval tam, vsesko- zi Anton. Pozneje v Krškem ga šematizma poznata kot Janeza (1795 in 1796), v Kostanjevici pa je spet imenovan Anton.4 Zdi se, kot bi se s svojim imenom malce poigraval. V vlogi priče neke kupoprodaje v 4 Land=Krainerischer Schematismus auf das Jahr MCCLXXV [1775], fol. O2; MCCLXXVI [1776], fol. E3; MCCLXXVII [1777], fol. F7; Neuer Instanzkalender auf das Jahr MD- CCLXXX [1780], fol. L4; MDCCLXXXI [1781], fol. M3; MDCCLXXXII [1782], fol. K3; Instanzkalender für das Herzogthum Krain auf das Jahr 1793, fol. F1; Schematismus für das Hertzogthum Krain 1795, str. 56; Instanz Schema- tismus für das Herzogthum Krain 1796, str. 62; 1798, str. 173; 1799, str. 152; 1801, str. 164; 1802, str. 184; Instanzen Schematismus für das Herzogthum Krain 1803, str. 194; 1804, str. 216; 1806, str. 63; Schematismus für Krain, Görz und Gradiska auf das Jahr 1807, str. 69. Krškem se je leta 1801, denimo, lastnoročno pod- pisal kot Jožef Anton (Joseph Anton Vidiz).5 A vrnimo se k postopku. Povzetek Vidičeve pro- šnje ordinariatu iz leta 1805, ki ni brez dodanih slabšalnih primesi, pravi v prevodu takole: »Janez Anton Vidic (Johann Anton Vidiz), mi- tninski prejemnik v Kostanjevici (Zolleinnehmer in Landstraß), prosi za pridobitev dispenze za zakon- sko zvezo s hčerko svojega pokojnega brata Jožefo Vidic iz razlogov, ker: 1) ima z njo že enega otroka; 1) 62-letni neumnež (Schöps) potrebuje pomočnico (Gehülfin); 1) zapeljano [žensko] in otroka bi rad zaščitil pred sramoto in ga pozakonil (legitimiral); 1) [nečakinja] že štiri leta skrbi za njegovo gospo- dinjstvo in [on] upa, da bo našel v njej najzve- stejšo in najmarljivejšo družinsko mater (Haus- mutter).« Sklep (Bescheid) ordinariata, ki je sledil čez šest tednov, Janeza Antona Vidica nikakor ni mogel razveseliti, saj so mu iz Ljubljane sporočili ne le, kako zapletena in draga pot bi ga čakala do skrajno negotovega cilja, ampak tudi to, da mu na tej poti ne bodo pomagali. Koncept odgovora se namreč glasi takole: »Zaprošeno dispenzo bi morala najprej [dovoliti] politična oblast pri najvišjem oblastvu na Dunaju. Če bi se to morda zgodilo (diese allenfalls erfolgte), njegova knežja milost prečastiti gospod nadškof dispenze nikakor ne more podeliti sam (aus eigener Macht), ampak bi bilo zanjo treba po dolgi poti (mit vielen Weitwendigkeiten) in z veliko stroški prositi v Rimu, kjer pa je še vedno treba dvomiti o uspehu. Ordinariat ob navedenih razlogih ne more prevzeti posredovanja prošnje.« Mitničar Janez Anton Vidic in njegova nečaki- nja Jožefa sta se tako morala zadovoljiti s spozna- njem, da ne bosta mogla postati mož in žena. O njunem razmerju po rojstvu hčerke bi lahko zgolj ugibali. Glede na navedbo iz jeseni 1806, da nečaki- 5 SI AS 315, Deželna deska za Kranjsko, Q 4, 2. beli kvatern, fol. L 21–22, 5. 9. 1801. VSE ZA ZGODOVINO 33 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE nja Jožefa stricu gospodinji štiri leta, se je potemtakem dotlej že vrnila k Janezu Antonu, najsi bo z otrokom ali sama. Lahko da je malo Kristino pustila v reji, v ta- kem primeru prejkone pri otrokovih krstnih botrih. To sta bila zakonca Jurij in Neža Hrastnik, mesarja,6 ki sta živela na Raki št. 16, v središču kraja,7 kjer so sad Vidičeve prepovedane ljubezni krstili. Morda ni naključje, da se je Kristina, kot bomo videli, pozneje poročila prav v mesarsko družino na Rako. Tam je imel Vidic podporo tudi v dekanu in župniku Simo- nu Bartolu (1757–1818), ki mu je prvi pomagal s pro- šnjo nadškofijskemu ordinariatu, sicer pa je bil, kot ga opisuje F. Pokorn, potrpežljiv, zgleden in zelo priljubljen duhovnik.8 Kostanjeviške in raške matične knjige ter dru- go gradivo obeh župnijskih arhivov je o stricu in nečakinji Vidičevih zelo redkobesedno. Kot mi je razkrila kostanjeviška mrliška matična knjiga, je bil Janez Anton vdovec od 9. marca 1802, ko je v Kostanjevici št. 37 preminila 45-letna »gospa« Ma- rija Vidic, »tukajšnja (mitninska) prejemnica) (Frau Maria Vidizin Einnehmerin allhier).9 Zakonca nista imela otrok, zato je tem bolj razumljivo, da je Vidic še isto leto vzel k sebi nečakinjo; jeseni 1806 je na- mreč izpričal, da mu ta gospodinji štiri leta. Hiša št. 37, kjer je umrla Vidičeva žena Marija, ni bila njuna, ampak v lasti kostanjeviškega držav- 6 NŠAL, ŽA Raka, Matične knjige, R 1801–1811, fol. 29. 7 Prav tam, Ind R 1792–1801. – Hrastnikova hiša, ki je pozneje dobila št. 15, je stala na južni strani trga ob župnijski cerkvi (SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 10, k. o., Raka, zapisnik stavbnih parcel, 18. 3. 1826; mapni list IV). 8 Pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 188–189. Bartol, ki je umrl 7. junija 1818 na Raki, star 61 let, se je rodil 20. oktobra 1757 kmečkim staršem v vasi Hrib v Loškem Potoku (NŠAL, ŽA Loški Potok, Matične knjige, R 1753–1783, pag. 31). 9 NŠAL, ŽA Kostanjevica na Krki, Matične knjige, M 1785– 1803, fol. 19. nega gospostva (nekdanjega samostanskega), v njej pa državna mitnica oz. carinski urad. Od hišnega preštevilčenja leta 1805 dalje je imela novo št. 65 (danes Kambičev trg 1).10 V tej stavbi je tudi prišlo do intimnega razmerja med stricem in nečakinjo. Janez Anton je službo mitninskega prejemnika opravljal vsaj še leta 180711 in jo odložil najpozneje leta 1811, v dobi Ilirskih provinc, ko je v hiši št. 65 izpričano rojstvo otroka mitninskega prejemnika (Einnehmer) Antona Barleta.12 Preselil se je čez ce- sto v hišo št. 75 (danes Kambičev trg 5), ki je bila do konca 18. stoletja mestni rotovž, potem pa jo je kupil njegov predhodnik na mestu kostanjeviške- ga mitničarja.13 Tu je Vidic umrl 27. aprila 1812, malo po dopolnjenem sedemdesetem letu. Tako kostanjeviška župnijska kot mrliška matica merije Kostanjevica mu dajeta 71 let in ga še vedno ime- nujeta mitničar (Telonarius oz. Zolleinnehnmer), 10 Bankalna administracija je hišo odkupila od državnega gospostva šele leta 1824 (Golec, Glavni poudarki, str. 178). 11 Schematismus für Krain, Görz und Gradiska auf das Jahr 1807, str. 69. 12 NŠAL, ŽA Kostanjevica na Krki, Matične knjige, R 1806– 1811, pag. 38–39. 13 Golec, Glavni poudarki, str. 170–171. Prizorišče incestnega razmerja med stricem in nečakinjo je bila mitninska hiša na južnem koncu Kostanjevice, ki je stala na tem mestu (foto: B. Golec, oktober 2023). 34 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 vzrok smrti pa je bila po župnijski matici preprosto starost (Senectus).14 Vidičevi nezakonski hčerki Kristini je bilo tedaj sedem let, nečakinji Jožefi, Kristinini materi, pa 35. Ko se je dobro leto po stričevi smrti poleti 1813 omožila, ji namreč kostanjeviška poročna matica daje 36 let,15 kar pomeni, da je luč sveta zagledala okrog leta 1777 in imela ob rojstvu hčerke 28 let. O tem, kje se je rodila, od kod je prišla k stricu v Kostanjevico in od kod je izviral Vidic, iz kostanje- viških matic ne bomo izvedeli. Razen vpisov smrti zakoncev Vidic in Jožefine poroke se priimek Vidic v matičnih knjigah poja- vi le še enkrat. »Gospod« Anton, kot so skrajšano klicali Janeza Antona, je 11. aprila 1802, dober me- sec po ženini smrti, botroval otroku domačina iz mesta, sicer živečega v Zagrebu.16 Razumljivo je, da kostanjeviški meščani nedomačina že zaradi njegovih let niso naprošali za botra. Njegove žene in nečakinje ne srečamo v vlogi botre nikoli, kar je v Jožefinem primeru pomenljivo. »Nekaj žensk«, ki je, kot pravi dopis dekana Bartola, vedelo, kdo je nezakonski oče Jožefine hčerke, tega seveda ni moglo zadržati zase. Identiteta Kristine Vidic je bila kostanjeviška javna skrivnost. Meni pa še dolgo ni bilo dano ugotoviti, od kod sta izvirala njena med seboj krvno tesno povezana neporočena starša. Kranjski deželni šematizmi po- vedo, da je Anton Vidic prišel na mesto prejemnika mejnega carinskega in solnomitninskega urada v Kostanjevici šele med letoma 1796 in 1798. Pred tem ga z njegovim drugim krstnim imenom, kot »gospoda« Janeza Vidica, srečamo v šematizmih za leti 1795 in 1796 z nazivom nadzornik (Kontrolor) pri enakem uradu v Krškem, še prej pa v Motni- ku, in sicer leta 1775 kot mitninskega prejemnika »gospoda« Jožefa Vidica in od 1776 do 1793 kot »gospoda« Antona Vidica.17 14 NŠAL, ŽA Kostanjevica, Matične knjige, M 1806–1842, fol. 18; NŠAL 122, Zbirka merijskih matičnih knjig, Merija Ko- stanjevica na Krki, M 1812, s. p. 15 NŠAL, ŽA Kostanjevica na Krki, Matične knjige, P 1806– 1816, fol. 17. 16 Prav tam, R 1786–1804, fol. 27. 17 Gl. op. 4. In tu, v trgu ob kranjsko-štajerski meji, se je sle- denje njegovi življenjski poti za dolgo časa ustavilo. V Motniku sta z ženo Marijo do leta 1788 precej pogosto botrovala tržanskim krščencem, ne da bi se tudi njima rodil kak otrok. Poročila sta se najpo- zneje leta 1775, ko se Marija v Motniku prvič pojavi kot krstna botra, in sicer z dvojnim imenom Marija Rozalija (Maria Rosa Vidizin), potem ko mitničarja Janeza Antona srečujemo v vlogi botra že tri leta prej, od leta 1772.18 Gotovo je le to, da žene po letu 1770, ko se začenja tamkajšnja poročna matica, ni našel v motniški župniji.19 Kje sta stopila pred oltar in kdaj, ne vemo. Glede na izpričano starost 62 let v prošnji iz leta 1806 se je Janez Anton rodil okoli leta 1744 (glede na mrliško matico okrog 1741), Marija pa je bila sodeč po navedbi starosti ob smrti rojena okrog leta 1757. Spisi dunajske bankalne administracije so mi leta 2014 odgovorili na vprašanje, kaj je Janez An- ton počel, preden je nastopil službo motniškega mitničarja, kakor tudi, kdaj in kako ga je službena pot vodila naprej do zadnje postaje, v Kostanjevici na Krki. Seznam kranjskih in primorskih mitnin- skih uslužbencev iz leta 1772 navaja, da je bil Jožef (!) Anton Vidic tedaj eno leto mitničar v Motniku, za seboj pa je imel dve leti in dve tretjini mitničar- ske službe. Motniška mitnica je bila podružnična (Filial Möttnick) in mu je prinašala letno plačo 150 goldinarjev.20 Ko se je leta 1797 uspešno potego- val za mitničarsko mesto v Kostanjevici, beremo, da je dotlej nabral že 33 službenih let, in sicer je najprej šest let (tj. 1764–1770) prakticiral pri višjih mitninskih uradih v Celovcu in Ljubljani, bil nato skupno 24 let mitninski prejemnik na Čemšeniku in v Motniku (1770–1794) ter služboval zadnja tri leta (1794–1797) kot mitninski kontrolor v Krškem. Povsod se je pokazal kot skrben (accurat) in v mo- ralnem pogledu hvalevreden (allwegen rühmlich).21 18 NŠAL, ŽA Motnik, Matične knjige, R 1770–1817, pag. 2–32. – 24. februarja 1772, ko je že bil mitničar v Motniku, je Janez Anton prejel 500 goldinarjev dediščine po očetu in materi, zabeležene v zapuščinskem inventarju očeta Andreja Vidi- ca (SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 118, fasc. XXXXVII, lit. U-V–47, 9. 3. 1774, pag. 1). 19 NŠAL, ŽA Motnik, Matične knjige, P 1770–1811. 20 ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1299, fol. 479r, 3. 7. 1772. 21 ÖStA, AVAFHK, Neueres Bancale, Fasz. 1898, 29176/2958, 3. 8. 1797. VSE ZA ZGODOVINO 35 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Na Čemšeniku, kjer je imel zdravstvene težave in je zato odklonil ponujeno mesto mitninskega pisar- ja na Vranskem,22 je bil le kratek čas, nato pa mu je sredi leta 1771 uspelo dobiti izpraznjeno mesto motniškega mitninskega prejemnika.23 Ne vemo, ali se je v naslednjih 23 letih zanimal za kakšno drugo službeno mesto. Leta 1794 ga je dobil v Kr- škem, kjer je postal samo nadzornik (kontrolor) in ne vodja mitnice – mitninski prejemnik. Nova služba je ustrezala tako njegovemu doseženemu rangu kakor plači in izkazanim zaslugam.24 Po treh letih, ko je umrl mitničar v Kostanjevici, pa je Vi- dic z uspehom kandidiral za svoje zadnje službeno mesto, za položaj tamkajšnjega prejemnika. Tedaj je bil s 33 službenimi leti glede na delovno dobo najstarejši uradnik na celotnem območju ljubljan- skega bankalnega inšpektorata. V Kostanjevici je v konkurenci devetih kandidatov postal prejemnik mejnega mitninskega urada z letno plačo 300 gol- dinarjev, za sto goldinarjev višjo od prejšnje.25 Medtem ko je bilo po spisih bankalne admi- nistracije mogoče slediti celotni poklicni poti Janeza Antona, je ostajal neznanka njegov izvor kakor tudi morebitno sorodstvo z drugima dve- ma mitničarjema s priimkom Vidic, Andrejem in njegovim sinom Avguštinom. Prav tako še lep čas nisem mogel ugotoviti, kdo je bil njegov brat, oče nečakinje Jožefine, kje je ta z družino živel in kje je Jožefa prišla na svet. Pregledovanje matičnih knjig župnij v soseščini Kostanjevice in Rake je privedlo le do ugotovitev, kaj se je z Jožefo in njeno hčerko Kristino dogajalo po Vidičevi smrti. 36-letna Jožefa Vidic se je 4. julija 1813 v Kostanjevici omožila s pet let mlajšim »gospodom« Vincencem Curhale- kom (Zurchalek), o katerem poročna matica pravi, da je prihajal iz Vidma v Avstriji (von Widem auß 22 ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1298, fol. 586–587, 12. 3. 1771; fol. 589–590, 4. 3. 1771; fol. 591, 12. 3. 1771. 23 Prav tam, fol. 807, 22. 6. 1771; fol. 808, 22. 6. 1771; fol. 810, 4. 6. 1771; fol. 812, 14. 6. 1771, fol. 814, 22. 6. 1771. 24 Prav tam, Fasz. 1306, fol. 109, 4. 7. 1794; fol. 110, prezentira- no 4. 7. 1794; fol. 111–112, 12. 6. 1794. – V poročilu bankalne administracije v Ljubljani z dne 12. junija 1794 (prav tam) še beremo, da je motniški mitninski urad nepomemben, zato ga lahko po Vidičevem odhodu namesto uradnika zasede kak domačin (Lokalist) ali mitničar pred upokojitvijo (so- genannter Abzügler). 25 ÖStA, AVAFHK, Neueres Bancale, Fasz. 1898, 29176/2958, 3. 8. 1797, 25. 8. 1797. Österreich).26 Kostanjevica je bila tedaj namreč še del francoskih Ilirskih provinc, ženin pa avstrijski podanik iz Vidma pri Krškem, na štajerski stra- ni Save, v Avstrijskem cesarstvu. Zanimivo je, da je vpisano samo ime ene poročne priče namesto dveh, in sicer ranocelnika Antona Mikoliča, ki se je podpisal sam. Hišna številka Kostanjevica 67 se nanaša na Jožefino domovanje v vratarski hišici pri južnih mestnih vratih.27 Ali se je tja preselila šele po stričevi smrti leto poprej (v hiši št. 75) in je dotlej živela skupaj z njim, bi lahko povedal žu- pnijski zapisnik duš, ki pa ga za ta čas ni. Nevesta po poroki ni ostala v mestecu na Krki, ampak je odšla za svojim izbrancem in z njo tudi njena neza- konska hči Kristina. Naslednje leto, 13. julija 1814, se je namreč zakoncema Curhalek na Vidmu pri Krškem št. 36 rodil sin Ignac.28 Tudi Jožefin izbranec Vincenc Curhalek je iz- hajal iz podobnega socialnega okolja kot ona. Na njegovo rojstvo sem nekaj pozneje po naključju naletel v Krškem, kjer so ga 4. marca 1782 krstili na ime Franc Vincenc. Rodil se je v mestu v hiši št. 71 kot sin cesarsko-kraljevega mitničarja Amanda Curhaleka (Zurhailleg), po rodu očitno s Češke- ga, in njegove žene Marije.29 Iz poznejših omemb 26 NŠAL, ŽA Kostanjevica na Krki, Matične knjige, P 1806– 1816, fol. 17. 27 Hiša že ob nastanku franciscejskega katastra 1824 ni več sta- la; vse kaže, da se je medtem umaknila podaljšku sosednje hiše št. 66, danes Kambičev trg 2 (Golec, Glavni poudarki, str. 163). 28 NŠAM, Župnija Videm ob Savi, Matične knjige, R 1811– 1835, fol. 392. 29 NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1771–1784, pag. 42. – Otroci zakoncev Curhalek so se v Krškem rojevali od leta 1769 dalje (prav tam, R 1730–1771, fol. 154r), nista pa se tam poročila (prim. P 1730–1771). Po seznamu kranjskih in primorskih mitninskih uslužbencev iz leta 1772 je imel Amand Curhalek, tedaj še mitninski protipisar, za seboj 17 službenih let, od tega 6 let na zadnjem službenem mestu v Krškem (ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1299, fol. 479r, 3. 7. 1772). V devetdesetih letih 18. stoletja je bil nato kot prejemnik v Krškem krajši čas nadrejen Janezu Anto- nu Vidicu, ko je ta pred premestitvijo v Kostanjevico tam opravljal službo mitninskega kontrolorja (Schematismus für das Hertzogthum Krain 1795, str. 56; Instanz Schema- tismus für das Herzogthum Krain 1796, str. 62). V novejšem času je priimek na krško-brežiškem območju razširjen v obliki Curhalek, kot se fonetično glasi nemški zapis z za- četnim Z – Zurchalek (Bezlaj, Začasni slovar, str. 81). Leta 2023 je 13 od skupno 21 nosilcev tega priimka v Sloveniji živelo v Posavski regiji (https://www.stat.si/imenarojstva#/ names?lastname=Curhalek – pridobljeno oktobra 2023). 36 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Vincenčevega poklica v matičnih knjigah župnije Čatež ob Savi izvemo, da je bil usnjarski mojster,30 kar pomeni, da si je izbral »elitni« rokodelski poklic. Z ženo Jožefo, pastorko Kristino in sinom Igna- cem ni dolgo živel na Vidmu. Preden se je družina preselila na kranjsko stran Save, v neposredno bli- žino dvorca Dvorice pri Čatežu, je Ignac neznano kje umrl. Zapisnik duš za obdobje 1815–1818 navaja namreč v gostaški hiši dvorca (Inwohnershaus zu Durizhof), Cerine h. št. 16, le zakonca Curhalek in Kristino.31 Dvorec je bil tedaj v lasti Vincenčeve že trikrat ovdovele sestre Viktorije Schreiner, ki je poleg treh soprogov izgubila tudi vse otroke.32 Po njeni smrti so se Curhalekovi leta 1827 preselili v svojo hišo na bližnjem Čatežu št. 28.33 Hiša, lesena 30 Kot usnjarski mojster se v vlogi botra omenja leta 1828, kot usnjar pa 1824, ko je šel za poročno pričo, obakrat na Čatežu ob Savi (NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Matične knjige, R 1812–1844, fol. 77; P 1816–1872, fol. 16). 31 Župnijski arhiv Čatež ob Savi, Statusi animarum, status animarum 1815–1818, pag. 71. Kristina je navedena brez priimka in edina z letnico rojstva, sicer napačno – 1807. – Na Curhaleke v Dvoricah me je opozoril David Smukovič, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 32 Viktorija, krščena 25. decembra 1771 v Krškem kot Marija Viktorija (NŠAL, ŽA Krško, Matične knjige, R 1771–1784, pag. 3), se je prvič omožila neznanokje s Petrom Ignacem Žuličem (Schulitz, Schullitsch), ki je umrl 3. januarja 1803 kot zakupnik (Pächter) Dvoric (NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Matične knjige, M 1793–1812, fol. 1). Dve leti pozneje je 17. februarja 1805 postala soproga devet let mlajšega Marka Račečiča (prav tam, P 1793–1815, fol. 2), ki ga malo pred tem leta 1804 srečamo kot lastnika dvorca (Inhaber), ko je skupaj z njo, navedeno kot zakupnica (Pächterin), botroval pri krstu (prav tam, R 1793–1812, fol. 118). Po samo dveh letih in pol zakona se je Račečič 12. oktobra 1807 poslovil od tega sveta (prav tam, M 1793–1812, fol. 2), Viktorija pa se je 6. februarja 1809 omožila še v tretje, tokrat z deset let mlajšim Mihaelom Schreinerjem (prav tam, P 1793–1815, fol. 2), ki je prav tako umrl zelo kmalu, vendar ne v čateški župniji. Ko je Viktorija 9. novembra 1811 botrovala skupaj s sinom in bodočim dedičem Dvoric (künftiger Erb von Duo- rizhof) Ignacem Žuličem, je izrecno navedena kot trikratna vdova (prav tam, R 1793–1812, pag. 140). Preživela je tudi omenjenega sina Ignaca, umrlega pri 21-ih 15. oktobra 1818 (prav tam, M 1812–1860, fol. 30), sama pa je odšla v večnost 24. septembra 1826, stara 55 let (prav tam, fol. 47). O njeni družini gl. tudi: NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Statusi animarum, šk. 1, knj. 1, status animarum 1808–1810, pag. 65; Župnijski arhiv Čatež ob Savi, Statusi animarum, status animarum 1815–1818, pag. 70. 33 NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Statusi animarum, šk. 1, knj. 2, status animarum 1819–1823, pag. 73. – Leto priselitve je razvidno iz zapisnika duš. Vincenc se je prikazal kot dve leti starejši, rojen 1780, pri ženi Jožefi je letnica rojstva 1779, zgradba zunaj strnjenega naselja, ob cesti proti Za- grebu, je bila tri leta prej po franciscejskem katastru še last drugega lastnika34 in je medtem prejkone doživela povečanje. Vincenc Curhalek je v matičnih knjigah kot boter in poročna priča izmenično iz- pričan kot usnjarski mojster, posestnik gostilničar in hišar ter med letoma 1824 in 1839 kot nadrihtar (Oberrichter), tj. predstojnik glavne občine Čatež.35 Pred njim in vmes je nadrihtarsko funkcijo, pa tudi rihtarsko (v podobčini Čatež), opravljal njegov brat Amand, sicer gostilničar na Čatežu št. 12.36 25-letna Kristina Vidic se je kmalu po priselitvi z materjo in očimom na Čatež37 tam tudi omožila, in sicer 15. februarja 1830, vendar ne z domačinom, temveč z 28-letnim mesarjem Francem Zupanči- čem z Rake, h. št. 31, ki je bil po materi kostanjevi- ških meščanskih korenin.38 Nevesta, stanujoča na a je bila, kot bomo videli, dve leti starejša, pravilna rojstna letnica 1805 pa samo pri Kristini, navedeni brez priimka, zgolj kot hči (Tochter). 34 Prejšnji lastnik je bil kmet Martin Komočar (SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 316, k. o. Čatež ob Savi, zapisnik stavbnih parcel, 15. 2. 1825; mapni list III), ki ga najdemo tudi v zapisniku duš (gl. prejšnjo opombo). 35 NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Matične knjige, R 1812–1844, fol. 59, 72, 73, 77, 81; P 1816–1872, fol. 16, 21, 24, 27 in 28. 36 Prav tam, R 1812–1844, fol. 4, 15, 16, 32, 34, 35, 61, 67. 68, 69, 70, 72. O Amandovi družini gl. tudi: NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Statusi animarum, šk. 1, knj. 2, status animarum 1819–1823, pag. 64. NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Statusi animarum, šk. 1, knj. 2, status animarum 1819–1823, pag. 73. 37 Z očimom sta skupaj botrovala samo en dan pred Kristino poroko (!), 14. februarja 1830, in se oba kot botra v krstno matico tudi sama podpisala (NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Ma- tične knjige, R 1812–1844, fol. 81). 38 Franc Zupančič se je rodil 12. januarja 1802 na Raki št. 36 (pozneje 31) kot prvorojenec mesarja Franca in Elizabe- te, rojene Kuntarič (NŠAL, ŽA Raka, Matične knjige, R 1801–1811, fol. 6) in umrl v isti hiši 18. maja 1860 za kapjo že kot ovdoveli preužitkar (prav tam, M 1812–1868, fol. 184). Po materi Elizabeti Kuntarič (1774–1849) je imel meščanske korenine v vidnejši kostanjeviški usnjarski rodbini (Go- lec, Dunajska policija, str. 605). Zupančičevi so pripadali tankemu vrhnjemu sloju prebivalcev Rake, za katero je do nedavnega veljalo, da jo je gospostvo Kostanjevica nasla- vljalo kot trg vsaj še konec 18. stoletja (Golec, Raka – nekoč trg, str. 35), po zadnjih ugotovitvah pa ji je trški naslov priznavalo vse do zemljiške odveze (SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1665, Gospoščina Kostanjevica, ze- mljiška knjiga s predvpisi, Tom II). Tudi Zupančiči so bili kot večina Račanov kostanjeviški podložniki (prav tam, urb. št. 201). Frančev prapraded po očetu, mitničar ali dacar Lovrenc Hrušovar, ki se je na Rako priselil konec 17. stoletja, VSE ZA ZGODOVINO 37 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Čatežu št. 27 (sic!), je v poročni matici navedena kot lastnica hiše (Hausbesitzerin) ter kot nezakonska hči Jožefe Vidic in neznanega očeta (N. N.).39 Zapis v raški krstni matici, po katerem je nezakonski oče priznal očetovstvo, je bil torej irelevanten. Vpraša- nje je tudi, ali je Kristina sploh kdaj izvedela, da je bil njen biološki oče stric njene matere, torej njen stari stric, človek, ki ga je v otroštvu poznala. Kakor koli, Kristina Vidic, omožena Zupančič, se je kot nevesta vrnila v kraj svojega krsta, ki je bil najverjetneje tudi njen rojstni kraj. Še več, do smrti 31. januarja 1857, ko je pri 52-ih umrla za pljučnico,40 je živela le lučaj od krstilnika, kjer je prejela sveti krst. Hiša njenega soproga, porušena v začetku 21. stoletja, se je namreč držala cerkvenega zidu. V tej za raške razmere precej gosposki hiši, kakršna je bila peščica zidanih hiš okoli cerkvenega trga,41 se je zakoncema rodilo osem otrok, ki so vsi odrasli.42 Nista pa imela pravega naslednika in Zupančičevi so se v naslednji generaciji razselili.43 Tik ob Jožefinem domu, na raškem trgu, se je iztekla tudi življenjska pot njene matere Jožefe, le nekaj tednov zatem, ko ji je umrl mož. O slednjem, Vincencu Curhaleku, ob smrti 19. januarja 1840 izvemo, da je bil rihtar (Ortsrichter)44 in hišni pose- stnik, star 57 let in 10 mesecev, umrl pa je na Čatežu je leta 1699 izpričan kot eden redkih znanih raških (trških) sodnikov (Golec, Raka – nekoč trg, str. 41). 39 NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Matične knjige, P 1816–1872, s. p. 40 NŠAL, ŽA Raka, Matične knjige, M 1812–1868, fol. 168. 41 SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 10, k. o., Raka, zapisnik stavbnih parcel, 18. 3. 1826; mapni list IV. 42 Otroci so si sledili takole: Franc (roj. 23. marca 1831), Jožefa (roj. 14. marca 1832), Karel (roj. 7. avgusta 1833), Marija (roj. 24. decembra 1834), Frančiška (roj. 29. marca 1837), Elizabeta (roj. 1. novembra 1839), Terezija (roj. 16. septem- bra 1842) in Helena (roj. 1. marca 1845) (NŠAL, ŽA Raka, Matične knjige, R 1812–1860, fol. 87, 89, 93, 95, 100, 106, 113 in 120). 43 NŠAL, ŽA Raka, Statusi animarum, šk. 1, knj. 5, status animarum 1829–1842, s. p., Raka št. 31. – Helena, najmlajša hči Kristine Vidic, rojena leta 1845, je bila praprababica avtorja tega prispevka. Pri 23-ih se je poročila z učiteljem in organistom razmeroma daleč na severozahod, na štajersko stran Save. Kako je prišla tja, ne povedo ne razpoložljivi viri ne rodbinsko izročilo. 44 Oznaka Ortsrichter s pomenom krajevni sodnik bi bila za- vajajoča, če iz matičnih knjig ne bi vedeli, da je opravljal funkcijo čateškega nadrihtarja, pomožnega organa okrajne gosposke (gl. op. 35). Krajevni sodnik je bil namreč tudi poklicni sodni uradnik. Na Kranjskem so krajevna sodišča št. 27 zaradi pljučnega vnetja.45 Pljučna obolelost, in sicer pljučnica, je bila usodna tudi za njegovo vdovo Jožefo, ki ji mrliška matica župnije Raka daje 60 let in jo imenuje vdova posestnika (Realitatenbesitzers Wittwe). Umrla je 2. marca 1840 na Raki št. 23, pri Hrušovarjevih,46 prvih sosedih hčerke Kristine Zu- pančič in njene družine. Tam se je znašla bodisi po naključju bodisi, ker se je po moževi smrti za stalno preselila na Rako. Zadnji dom matere in hčerke je bil tako kraj, kjer so leta 1805 opravili Kristinin »skrivni krst« in kjer je kostanjeviški mitničar Ja- nez Anton Vidic župniku Simonu Bartolu nekaj mesecev zatem izpovedal svoj greh ter ga prosil, naj mu izposluje dovoljenje za poroko z nečakinjo. Tu bi se zgodba tudi zaključila, če se ne bi čez precej let zgodilo nekaj povsem nepričakovane- ga. Kolega Miha Preinfalk mi je na pragu pomladi 2022 dal v recenzijo tipkopis svoje zadnje knjige o poplemenitenih rodbinah. Ko sem z branjem prišel skoraj do konca, do rodbine Škerpin pl. Oberfeld, mi je pogled obvisel na imenih Janez Anton in Jo- žefa Vidic. Zadnja članica poplemenitene kamni- ške meščanske rodbine Škerpinovih Marija Ana (1723–1801) je v rodnem Kamniku dober teden pred smrtjo napisala oporoko, s katero je za glavno dedinjo svojega razmeroma skromnega premoženja imenovala sorodnico (meine Mam) Cecilijo Vidic, med dediči pa se je znašlo še pet Vidicev: Anton, bankalni prejemnik v Kostanjevici, Avguštin in trije otroci pokojnega Franca Vidica – Johana, Jo- žefa in Jožef.47 Ker je danes do skoraj vseh matičnih knjig Nad- škofijskega arhiva Ljubljana mogoče dostopati z domačega računalnika (od konca maja 2021), sem lahko tako rekoč v hipu ugotovil, da se je Jožefa Vidic rodila 8. marca 1777 v Kamniku h. št. 3, kjer so jo istega dne krstili kot Marijo Jožefo, hčerko meščana »gospoda« Franca Vidica in Neže, hčerke in krajevne sodnike odpravili že s francosko reformo sodstva leta 1811, na Štajerskem pa so se obdržali do leta 1850. 45 NŠAL, ŽA Čatež ob Savi, Matične knjige, M 1812–1860, fol. 93. 46 NŠAL, ŽA Raka, Matične knjige, M 1812–1868, fol. 104. – Jožefe Vidic ni v zapisniku duš ne na tem naslovu ne na- slovu hčerke Kristine, h. št. 31 (NŠAL, ŽA Raka, Statusi animarum, šk. 1, knj. 5, status animarum 1829–1842, s. p.). 47 Preinfalk, Plemiške rodbine, str. 235–236. 38 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Jurija Pezdiča.48 Ker pa sem imel obilo drugega dela, sem se kamniških matičnih knjig in Vidicev lotil šele poldrugo leto pozneje. Seveda sem bil vsa leta, odkar mi je prišla pod roke dokumentirana zgodba o incestnem Janezu Antonu Vidicu in nje- govi nečakinji Jožefi, pozoren, ali bom kje naletel nanju in razvozlal njun izvor, a se mi takšna sreča ni nasmehnila. Tudi ne, ko sem v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju iskal Valvasorjevega potomca, ki je v Gradcu opravljal podobno službo kot Vidic na Kranjskem. V spisih bankal- ne administracije sem sicer naletel na kar tri mitničarje iz Vidičeve rodbine – poleg Janeza Antona še na Andreja in njegovega sina Avguština, za katera pa nisem našel nobenega namiga, da bi bila z njim soro- du. Šele precej pozneje se je izkazalo, da je šlo za njegovega očeta in mlajšega brata. Socialno in gensko ozadje nesojenih zakoncev Vidic Komu je lahko v začetku 19. stoletja prišlo na misel, da bo cerkvena oblast privolila v legaliziranje njegovega ince- stnega razmerja in mu dovolila poroko z nečakinjo? Ali z drugimi besedami: kdo, od kod in iz kakšnega okolja sta bila »ne- sojena zakonca Vidic«, ki ju je za vselej povezalo prepovedano meseno poželenje? Strnjena oznaka socialnega in genealo- škega ozadja njune hčerke bi bila takšna: ljubljanski, kamniški in radovljiški izvor, globoke meščanske korenine, mitničarji in trgovci. Drugače kot Jožefa Vidic ne Janez An- ton ne večina njegovih sorojencev niso prišli na svet v Kamniku. Rodili so se v mitninski hiši v Kokri pri Pred dvoru, kjer je njihov oče Andrej Vidic (1707–1774) štirideset let opravljal službo mitninskega prejemnika. Ključ do Andrejevega izvora 48 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1760– 1784, pag. 192. RO DO VN IK K RI ST IN E VI DI C PA VE L M AR IJA KA RE L JO ŽE F EL IZ AB ET A VI D IC G RA TU LA TU RK vd ov a D RN O VŠ EK * 16 66 , L ju bl ja na (? ) * 16 83 , L ju bl ja na * 16 75 , K am ni k * ok . 1 69 2, n ez na no † 17 21 , L ju bl ja na † 17 23 , L ju bl ja na † 17 34 , K am ni k † 17 46 , K am ni k AN D RE J V ID IC po r. 17 35 SI D O N IJA T U RK JU RI J P EZ D IČ M AR IJA K RO LN IK * 17 07 , L ju bl ja na * 17 16 , K am ni k * 17 12 , O to če * 17 22 , R ad ov lji ca † 17 74 , K ok ra p ri Pr ed dv or u † 17 91 , K am ni k † 17 90 , R ad ov lji ca † 17 89 , R ad ov lji ca FR AN C VI D IC po r. 17 67 N EŽ A PE ZD IČ * 17 50 , K ok ra p ri Pr ed dv or u * 17 46 , R ad ov lji ca † 17 96 , K am ni k † 17 79 , K am ni k JA N EZ A N TO N V ID IC ne po ro če na JO ŽE FA V ID IC p or . 1 81 3 VI N CE N C ZU RH AL EK * 17 42 , K ok ra p ri Pr ed dv or u * 17 77 , K am ni k * 17 82 , K rš ko † 18 12 , K os ta nj ev ic a na K rk i † 18 40 , R ak a † 18 40 , Č at ež o b Sa vi KR IS TI N A VI D IC po r. Z U PA N ČI Č * 18 05 , R ak a † 18 57 , R ak a po r. 17 00 po r. 17 14 po r. 17 41 VSE ZA ZGODOVINO 39 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE je vpis poroke v kamniški poročni matici 6. febru- arja 1735, ko je stopil pred oltar »gospod« Andrej, sin Pavla Vidica, ljubljanski župljan (parochianus Labacensis), v službi pri ljubljanskem mitninskem uradu, mitničar v Kokri (pro tunc in servitio officii quaestoralis Labacensis, quaestor in Kokra). Nevesta je bila domačinka Marija Sidonija, hči pokojnega kamniškega meščana in mestnega svetnika (civis et senatoris Stainensis) »gospoda« Jožefa Turka in še živeče »gospe« Elizabete, kamniška župljanka, doma v mestu (ex Civitate). Poročni priči sta bila »gospoda« Jožef Mihael Zupančič in kamniški me- stni svetnik Martin Detela, par pa je z dovoljenjem domačega župnika poročil ljubljanski stolni kano- nik Janez Andrej Škerpin pl. Oberfeld.49 Spomnimo, da je prav zadnja pl. Škerpinova 66 let pozneje, leta 1801 zapustila glavnino svojega imetja šestim Vidi- cem, ki naj bi bili njeni sorodniki. Ko se je 28-letni Andrej Vidic oženil, je bil na mestu kokrškega mitničarja novinec. Glede na osebne podatke kranjskih in primorskih mitnin- skih uslužbencev iz leta 1772, po katerem je v Kokri služboval 38 let in imel prav toliko let mitničarske prakse,50 je samostojno službo mitničarja nastopil leta 1734, torej v letu pred poroko, ki mu jo je omo- gočila zagotovljena materialna varnost. Žena Mari- ja Sidonija je prva dva otroka povila v letih 1736 in 1737 še v rodnem Kamniku,51 kamor je morda samo prihajala rojevat s svojega novega doma v kokrški mitninski hiši. Vsi ostali od skupno desetih otrok so prišli na svet med letoma 1738 in 1755 v Kokri, kjer so jim botrovali lokalni veljaki, največkrat ba- ronica Dinzlova s Turna pod Novim gradom in domači župnik.52 Vidičeve so leta 1754 ob terezi- 49 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1712–1744, fol. 96r. 50 ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1299, fol. 479r, 3. 7. 1772. 51 12. februarja 1736 se je rodil Valentin Jožef, ki so ga že čez štiri dni pokopali, za njim pa 29. junija 1737 Peter Fortunat. Pri obeh je oče označen kot »Strenuus Dominus« in cesarski mitničar v Kokri (Caesarei Tolenarii in Konker); pri prvem je izrecno navedeno, da je bil rojen v Kamniku (natus hic in Stain), obema pa sta botrovala mestni sindik »gospod« Sigmund Šter in vdova »gospa« Marija Magdalena Škerpin (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1727–1738, fol. 146v in 171v; M 1731–1747, fol. 33r). 52 Rojstva Vidičevih otrok v Kokri so si sledila takole: Marija Cecilija 7. februarja 1738, Janez Anton Sebastjan 12. ja- nuarja 1742, Marija Elizabeta Cecilija 11. novembra 1745, Avguštin Štefan 1. septembra 1748, Franc Jožef 25. februarja 1750, Marija Ana Sabina 27. oktobra 1751, Marija Ana janskem ljudskem štetju v župniji Preddvor popisali kot prvo družino v vasi Kokra. Cesarsko-kraljevi prejemnik (kayserlicher königlicher einnember) »gospod« Andrej Vidic je imel tedaj 47 let, žena Sidonija 32 (v resnici 38), Franc po popisu 10 let (v resnici 4), Avguštin 5 let (dejansko 6) in Cecilija 8 let.53 Odsotna sta bila dva sinova, Peter Fortunat in Janez Anton, ki ju – iz podatka o starosti in glede na poznejšo življenjsko pot – prepoznamo v soča- snem popisu prebivalcev ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja kot gimnazijca.54 Pozneje srečamo med ljubljanskimi gimnazijci še njunega mlajšega brata Avguština.55 Oče Andrej Vidic je na območju Preddvora med svojim večdesetletnim službovanjem vsekakor pu- stil pečat, ni pa družina tam pognala korenin. Naj- starejši odrasli sin Peter Fortunat (1737–1776), ki je najbrž edini obiskoval tudi višje jezuitske študije, je bil leta 1760 v Gorici posvečen v duhovnika,56 in sicer še pred dopolnjeno kanonično starostjo, star 23 let. Duhovniško službo je opravljal le 16 Frančiška 1. marca 1753 in Jožef 21. marca 1755 (NŠAL, ŽA Preddvor, Matične knjige, R 1725–1751, fol. 154r; R 1742–1759, fol. 10r, 20v, 40r, 53v, 67r, 77v in 94v). Andrej Vidic je vsakič označen kot »nobilis dominus«, pri zadnjem otroku pa kot »generosus dominus«. 53 Pri Vidičevih so živeli še trije odrasli posli: 30-letni hlapec Gregor, 40-letna kuhinjska dekla Mica in njena 21-letna soimenjakinja (Šturm (ur.), Gorenjske družine, str. 501). 54 Prvi, Peter Fortunat, v popisu naveden kot Fortunat Vidic, 17-letni študent na višjih jezuitskih študijih (logicus), je bil na hrani in stanovanju v hiši dr. prava Franca Rajmunda pl. Franchija na Starem trgu (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 95; lokacijo hiše gl. v: Suhadolnik – Anžič, Stari trg, str. 141), Janeza Antona pa so popisali kot enega od študentov hranjencev pri vdovi Jakoličevi v Rožni ulici (Šturm (ur.), Ljubljanske družine, str. 114). 55 Leta 1764 je bil po katalogu dijakov star 15 let, v drugem razredu gimnazije (principista), »žlahtnega rodu« in doma iz Kokre (nobilis Carniolus Cancrens.) (SI AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek, šk. 66, Lit. S–4, vol. 1, katalog 1764, s. p.). V jezuitsko kongregacijo Marije Vnebovzete so ga sprejeli kot petošolca (poeta) leta 1767 (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 638), prav tako kot pred njim Antona leta 1761 in Fortunata 1762 (prav tam, pag. 709). 56 Kot Preddvorčan (Köfflenensis) je štiri nižje kleriške redove in tonzuro prejel od domačega škofa v Ljubljani (Volčjak, Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije, str. 208), druga posvečenja pa s škofovim dovoljenjem (dimissus La- bacensis) v Gorici: subdiakonat 14. aprila 1759, diakonat 5. aprila in prezbiterat 31. maja 1760 (Volčjak, Ordinacijska protokola goriške nadškofije, str. 190, 191 in 198). 40 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 let, nazadnje kot beneficiat Raspovega beneficija pri župnijski cerkvi v rodnem Kamniku, v katere kripto so ga položili v 39. letu starosti 9. februarja 1776.57 Njegov pet let mlajši brat Janez Anton Se- bastjan (1742–1812) je naš »kostanjeviški grešnik«, ki je postal mitničar in se je od tega sveta poslovil pri 70-ih v Kostanjevici. V mitničarsko službo je stopil tudi Avguštin (1748–1821), ki je najprej leta 1774, star 24 let, nekaj mesecev od očetove smrti do prihoda novega mitničarja opravljal očetovo delo mitničarja v Kokri.58 Nato je leta 1775 izpričan v Tržiču kot mitninski uradni pisar ter v letih 1776 in 1777 Ljubljani kot akcesist računskega oddelka ban- kalne administracije za Kranjsko in Primorje.59 V zgodnjih osemdesetih letih ga srečamo kot mitnin- skega prejemnika v Podbrdu na kranjsko-goriški deželni meji (1780, 1781) in v Štanjelu na Goriškem (1782), od koder je najpozneje leta 1785 odšel na Razdrto za kontrolorja in ostal tam do leta 1796. Tedaj so ga skupaj z njegovim predstojnikom ka- znovali in ga kazensko premestili na nižje mesto, za uradnika k tržaškemu glavnemu carinskemu uradu, kamor je šel zelo nerad.60 Tri leta zatem, 1799, je kot 57 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1766–1778, fol. 102v– –103r. – Njegova zapuščina, ki so jo sestavljale izključno premičnine, je bila ocenjena na dobrih 322 goldinarjev, dolgovi pa so znašali nekaj več kot 310 goldinarjev, med drugim posojilo brata Franca Ernesta (50 gld), dolg ranocel- niku, lekarnarju in za pogrebne stroške (SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 119, fasc. XXXXVII, lit. U-V–48, 19. 3. 1776). 58 ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1302, fol. 1526–1527, prezentirano 17. 7. 1781. 59 Land=Krainerischer Schematismus [1775], fol. D1; [1776], fol. D6; [1777], fol. E7. 60 ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1302, fol. 797–798, 7. 7. 1780; fol. 1526–1527, prezentirano 17. 7. 1781; Fasz. 1305, fol. 633, 2. 7. 1792; Fasz. 1306, fol. 670, 26. 2. 1796; fol. 671– 672, 20. 1. 1796; fol. 674–676, 30. 1. 1796; Neuer Instanzka- lender [1780], fol. L2; [1781], fol. M1; [1782], str. 115. – Da je Avguština treba iskati na Razdrtem, so nakazovali tudi objavljeni podatki o nekem Avguštinu Vidicu, doma oz. po izvoru z Razdrtega, ki leta 1807 kot Škerpinov štipendist (!) obiskoval drugi humanitetni razred gimnazije v Ljubljani (Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki, str. 346). Izkazalo se je, da gre res za Avguštinovega sina, krščenega 10. maja 1791 na Razdrtem (ŠAK, Ž Raz, MKK 2 1784–1839, pag. 14). Ma- tične knjige župnike Rut, v katero je spadalo Podbrdo, kjer je Vidic služboval prej, so za ta čas zelo pomanjkljive in ne zajemajo Podbrda (ŠAK Ž Rut, popis). Štanjelske matice se začnejo šele leta 1785 (ŠAK, Ž Šta, popis), prej pa je Štanjel spadal pod župnijo Komen, katere matične knjige so pogore- le (ŠAK, Ž Kom, popis). V matičnih knjigah župnije Razdrto – krstne se začnejo leta 1760, mrliške 1785 in poročne 1786 uradnik (Amtsoffiztier) omenjenega urada v Trstu začasno stopil v pokoj,61 nato pa je bil mitničar pri ljubljanskem Sv. Petru, kjer je pri 74-ih tudi umrl.62 Poročil se je trikrat, prvič leta 1777 v Ljubljani s hčerko gospoščinskega upravitelja Antonijo Salič- nik, nato pred letom 1784 z neko Marijo in zadnjič leta 1790 nekje na Primorskem z Rozalijo (pl.) Pil- pah.63 Kot pravi leta 1801 sorodnica pl. Škerpinova – je Avguštin Vidic med letoma 1785 in 1795 neposredno in posredno izpričan kot oče, mož, boter in poročna priča (ŠAK, Ž Raz, MKK 1 1760–1786, s. p., 21. 7. 1785; MKK 2 1784–1839, pag. 4, 10, 11, 14, 15, 16, 21 in 25–26; MKP 1 1786–1835, pag. 2; MKU 1 1785–1837, pag. 7 in 8). 61 ÖStA, AVAFHK, Neueres Bancale, Fasz. 1899, 4850/1799, 3. 11. 1799. 62 Avguštin Vidic, ki po upokojitvi nekaj časa ni imel državne službe, je kot mitninski prejemnik pri Sv. Petru izpričan od leta 1804, potem ko je bil leto poprej tu še drug preje- mnik, do leta 1821 (Instanzen Schemastismus 1803, str. 193; 1804, str. 214; 1806, str. 62; Schematismus für Krain, Görz und Gradiska auf das Jahr 1807, str. 68; Schematismus des Laibacher Gouvernements=Gebieths 1819, str. 203; 1821, str. 175). Hči Rozalija, umrla nekaj mesecev pred njim, 27. avgusta 1821, stara 19 let (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, M 1812–1824, fol. 98), se še ni rodila pri Sv. Petru (prim. prav tam, Ind R 1784–1819), pač pa je tam 30. avgusta 1805 prišel na svet sin Jožef Janez Evangelist, čigar mati se je imenovala Rozalija Pilpah (prav tam, R 1798–1807, fol. 161). Mrliška knjiga ljubljanske predmestne župnije Sv. Petra daje Avguštinu 24. novembra 1821 75 let, kot razlog smrti navaja starostno oslabelost, pokojnika pa označuje kot c.-kr. prejemnika, umrlega v šentpetrski linijski mitninski hiši v Šentpetrskem predmestju št. 20 (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, M 1812–1824, fol. 100). 63 Avguštin je prvič stopil pred oltar 30. januarja 1777 v cerkvi sv. Jožefa pri bosonogih avguštincih (diskalceatih) v lju- bljanski predmestni župniji Sv. Petra. Poročna matica ga imenuje bankalni uradnik (banco officialis), sin pokojnega »gospoda« Andreja Vidica, mitničarja v Kokri, stanoval pa je na Cesti (ex via Regia) blizu diskalceatskega samo- stana; nevesta Antonija, hči pokojnega (gospoščinskega) upravitelja (praefecti) »gospoda« Franca Saličnika, je ob poroki živela v Šiški (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matič- ne knjige, P 1771–1786, pag. 143). Zakoncema se v Ljubljani ni rodil noben otrok (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, Ind R 1746–1784; ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1771–1791; ŽA Ljubljana–Marijino oznanjenje, Matične knjige, R 1795–1821). Leta 1781 pa Avguštin kot mitničar v Podbrdu v prošnji omenja poleg žene tudi otroke, a brez števila ali imen (ÖStA, AVAFH- KA, Bancale Krain, Fasz. 1302, fol. 1526v, prezentirano 17. 7. 1781). Antonija bi bila – v primeru zamenjave ime- na ob poroki ali dvojnega imena Antonija Marija – lahko tudi identična, kar je sicer le malo verjetno, z Marijo Vidic (ok. 1758–1790), ki je kot Avguštinova žena posredno in neposredno izpričana v matičnih knjigah župnije Razdrto, dvakrat pri krstih svojih otrok v letih 1785 in 1789 (ŠAK, Ž Raz, MKK 2 1784–1839, pag. 4 in 11) in zadnjič ob smrti VSE ZA ZGODOVINO 41 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE v svoji oporoki, je imel Avguštin veliko otrok, zato mu je namenila precej večjo dediščino kakor trem Frančevim otrokom.64 (prav tam, MKU 1785–1837, pag. 7). Kot mati krščencev je tako kot druge matere navedena brez dekliškega priimka, ki bi povedal, ali je bila identična z Avguštinovo ženo An- tonijo Saličnik. Umrla je 6. aprila 1790 na Razdrtem št. 40; mrliška matica ji daje 32 let in jo imenuje »gospa Marija (!) Vidic, mitničarka« (D. Maria Vidizin Telonaria) (ŠAK, Ž Raz, MKU 1785–1837, pag. 7). Glede na krst sina Avguština 10. maja 1791 iz zakona z Rozalijo (brez navedbe dekliškega priimka) (prav tam, MKK 2 1785–1839, pag. 14), se je moral ovdoveli mitničar ponovno poročiti najpozneje poleti 1790, vendar se to ni zgodilo ne na Razdrtem ne v Štanjelu, kjer je prej kot mitničar služboval nevestin verjetni sorodnik (prav tam, Ž Raz MKP 1786–1835; Ž Šta MKP 3 1785–1819). Priimek druge žene Rozalije, rojene Pilpah, je izpričan šele pri krstu najmlajšega sina leta 1805 pri Sv. Petru (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, R 1798–1807, fol. 161). Umrla 15. februarja 1829 na Poljanah št. 12 v starosti 64 let kot vdova upokojenca (Pensionseinnehmers Wittwe) (prav tam, M 1825–1840, fol. 55). Potemtakem se je rodila okoli leta 1765. Tudi sama je prejkone izvirala iz mitničarske družine. Ferdinand pl. Pilpah (von Pilbach) je bil, denimo, od leta 1759 mitničar v Štanjelu – po seznamu mitninskih uslužbencev iz leta 1772 je to službo tedaj opravljal 13 let in nato vsaj še leta 1775, leta 1782 pa je na njegovem me- stu izpričan Avguštin Vidic; Pilpach je medtem prevzel mitninski urad na Razdrtem (ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1299, fol. 480r, 3. 7. 1772; Land=Krainerischer Schematismus [1775], fol. D3; [1776], fol. C2; [1777], fol. F5), Neuer instanzkalender [1780], fol. L2; [1781], fol. M1; [1782], str.115) in tudi tam je bil za njim vsaj od leta 1785 mitničar Vidic (gl. op. 60). Matičnih knjig za župnijo Štanjel za čas pred letom 1785 ni (ŠAK, Ž Šta, popis), v maticah župnije Razdrto pa Pilpahe pogrešamo (ŠAK, Ž Raz, MKK 1 1760–1786, MKK 2 1784–1839, MKP 1 1786–1835, MKU M 1 1785–1837). 64 Marija Ana Škerpin pl. Oberfeld je z oporoko namenila »gospodu« Avguštinu Vidicu 150 goldinarjev »upoštevaje njegove številne otroke« (SI AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, fasc. S 159–E, testament S–178, 7. 7. 1801). Poleg dveh otrok, Rozalije (1802–1821) in Jožefa (roj. 1805) (gl. op. 62), poznamo tiste štiri, ki so se rodili na Razdrtem, v mitninski hiši št. 40, in od katerih je eden tam tudi umrl. Iz Avguštinovega zako- na z Marijo vemo za Uršulo, krščeno 21. julija 1785, in za Avguština, krščenega 4. avgusta 1789 in umrlega 9. aprila 1791, ko ga mrliška matica imenuje sin mitninskega preje- mnika in mu daje predikat nobilis (ŠAK, Ž Raz, MKK 2 1784–1839, pag. 4 in 11; MKU 1 1785–1837, pag. 8). Rozalija Pilpah, katere dekliškega priimka razdrška krstna matica na Razdrtem ne navaja, je Avguštinu Vidicu tam rodila dva sinova: Avguština so krstili 10. maja 1791 kot Janeza Krstnika Avguština, Antona pa 23. maja 1794 kot Antona Alojzija (prav tam, Ž Raz, MKK 2 1784–1839, pag. 14 in 21). Kot krstna botra je Rozalija leta 1795 dvakrat imenovana soproga mitničarja Avguština »de Vidiz« (prav tam, pag. 26). Zatem je moral v Trstu priti na svet vsaj še en otrok, sin Od štirih odraslih bratov Vidic samo najmlajši Franc (1750–1796), oče »grešnice« Jožefe, ni iz- pričan kot ljubljanski gimnazijec, ampak je, kot bomo videli, zajadral v trgovske vode. Ustalil se je v Kamniku, rodnem mestu svoje matere, kamor se je preselila tudi edina odrasla sestra Cecilija (1745–1816), ki je leta 1801 postala glavna dedinja zadnje pl. Škerpinove.65 Oče Andrej Vidic je leta 1765 izpričan tudi kot mitničar na podružnični mitnici v Kranju (Filial Mauth=Einnehmer), kar je nedvomno postal ome- njenega leta, ko je za mitnico plačal kavcijo,66 leta 1771 pa je bil spet le mitničar podružnične mitnice v Kokri in se je sam označil kot nekdanji mitninski prejemnik v Kranju.67 Seznam mitninskih usluž- bencev naslednje leto, ko je imel že 38 službenih let, navaja, da je prejemal letno plačo 310 goldinar- jev, še enkrat toliko kot njegov sin Janez Anton kot mitničar v Motniku (150 goldinarjev).68 V službi kokrškega mitničarja je vztrajal vse do smrti, ki ga je doletela 19. februarja 1774 v starosti 67 let. »Ča- stitega gospoda« (Generosus Dominus) s Kokre št. 14 so dva dni zatem položili v kripto preddvorske župnijske cerkve sv. Petra.69 Vidic, čigar premože- nje so bile poleg premičnin štiri zadolžnice v višini 4100 goldinarjev,70 je v oporoki za glavno dedinjo Alojzij, glede na zgornjo navedbo iz leta 1801 o »številnih otrocih« pa raje več. Anton (roj. 1794) in Alojzij Vidic (roj. ne pred 1795) sta leta 1819 v Ljubljani stanovala na očeto- vem naslovu v Šentpetrskem predmestju št. 20. Prvi je bil akcesist bankalnega urada, drugi pa praktikant glavnega carinskega urada v Ljubljani (Schematismus des Laibacher Gouvernements=Gebieths 1819, str. 197 in 203). Sina Av- guština (roj. 1791) leta 1807 zasledimo kot Škerpinovega štipendista (!) v drugem humanitetnem razredu v Ljubljani z navedbo domačega oz. rojstnega kraja Razdrto (Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki, str. 346). Glede na krstno ime Janez Krstnik Avguštin je identičen z Janezom Avguštinom Vidi- cem, poznejšim blagajnikom okrožnega urada v Ljubljani (Schematismus des Laibacher Gouvernements=Gebieths 1819, str. 225; 1821, str. 200; 1824, str. 208). Pozneje sta Škerpinovo štipendijo uživala še dva Vidica: Ljubljančan Rajmund leta 1838 in Karel 1839, oba iz Ljubljane (prav tam, str. 399 in 400). 65 Preinfalk, Plemiške rodbine, str. 235–236. 66 ÖStA, AVAFHKA, Bancale Krain, Fasz. 1299, fol. 121r, 18. 4. 1765. 67 Prav tam, fol. 122–123, prezentirano 11. 10. 1771. 68 Prav tam, fol. 479r, 3. 7. 1772. 69 NŠAL, ŽA Preddvor, Matične knjige, M 1771–1790, pag. 40. 70 Dve zadolžnici za skupno 3000 goldinarjev so Vidicu izdali leta 1772 kranjski deželni stanovi, tretja za 200 goldinarjev 42 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 imenoval ženo, lepo dediščino v denarju pa name- nil tudi vsakemu od petih še živečih otrok.71 Morda se je po njegovi smrti kateri od sinov, zlasti Avgu- štin, brez uspeha potegoval za mesto kokrškega mitničarja.72 Vdova Sidonija se je preselila v rodni Kamnik, kjer je 17 let za možem 9. novembra 1791 umrla v svoji, nekoč Turkovi hiši na trgu, Kamnik h. št. 5. Mrliška knjiga jo imenuje meščanska žena je bila kavcija bankalne administracije iz leta 1765, četrta, označena kot vprašljiva, pa zadolžnica Franca Antona pl. Wolkensperga pokojniku za 900 goldinarjev. V zapuščin- skem inventarju so poleg zadolžnic popisali samo nekaj pokojnikovih osebnih predmetov, konja, voz in koleselj v skupni vrednosti 77 goldinarjev (SI AS 309, Zbirka zapu- ščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 118, fasc. XXXXVII, lit. U-V–47, 9. 3. 1774, pag. 1–3). Drugi pred- meti, kakor hišna oprema, posoda in perilo, so bili iz popisa izvzeti, ker so po vdovini izjavi pripadali njej in hčerki (Ce- ciliji) – vdovi kot dediščina po njenih starših, hčerki pa kot dediščina po umrlem stricu duhovniku Avguštinu Vidicu (prav tam, pag. 5). Za nekaj manj ko 1496 goldinarjev je bilo dolgov: ženino gotovinsko posojilo 200 goldinarjev za kavcijo, pokojnikove obveznosti do žene iz poročne pogod- be v višini 690 goldinarjev, 200 goldinarjev (sinu) Francu Ernestu za pokritje gradbenih stroškov za beneficiatno hišo v Kamniku, ki jo je zgradil njegov brat duhovnik (Peter) Fortunat, slabih 346 goldinarjev (hčerki) Ceciliji, ki mu je tolikšno vsoto posodila iz dediščine za »gospodom Avgu- štinom Vidicem, župnikom v Loki na Štajerskem«, ter 60 goldinarjev sinu Petru Fortunatu, beneficiatu sv. Duha v Kamniku, pripadajočih omenjenemu beneficiju (prav tam, pag. 3–4). 71 Andrej Vidic oporoke, datirane na dan smrti 19. febru- arja 1774 v Kokri, ni več mogel napisati sam, ampak jo je narekoval v prisotnosti dveh prič. Za zadnje bivališče si je izbral preddvorsko župnijsko cerkev in namenil za blagor svoje duše 100 maš po 20 krajcarjev. Trije sinovi, duhovnik Fortunat, Anton in Franc Ernest, so dobili kot dediščino enake deleže, ki v oporoki niso definirani – pri čemer se jim je odštelo tisto, kar so že prejeli v naravi in drugi obliki – Cecilija 400 goldinarjev več kakor drugi bratje, Avguštin pa zaradi mladosti in pomoči, ki jo je nudil očetu, dodatnih 200 goldinarjev. Za glavno dedinjo je umirajoči imenoval ženo Marijo Sidonijo, s katero sta ga vseskozi vezala dobro razumevanje in zakonska ljubezen. SI AS 308, Zbirka te- stamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, fasc. U-V 1–140, testament 24, 19. 2. 1774. 72 Sodeč po oporoki mu je nazadnje veliko pomagal najmlajši sin Avguštin (gl. prejšnjo opombo), ki bi bil lahko prvi kan- didat za očetovo mesto. Kot smo videli, je nekaj mesecev po očetovi smrti prav on v Kokri opravljal mitničarsko delo (gl. op. 58). Leta 1775 ga že najdemo v Tržiču kot uradnega pisarja na tamkajšnji mitnici (Land=Krainerischer Sche- matismus [1775], fol. D1), mitninski prejemnik v Kokri pa je medtem postal Jožef Morin (prav tam)). (Bürgersfrau), kot vzrok smrti navaja vodenico ter pravilno starost 75 let.73 Tudi ko je Vidičeva družina skoraj štiri desetle- tja živela v Kokri, je Sidonija, rojena Turk, obdržala podedovano hišo na kamniškem glavnem trgu. V popisu donosa hiš v terezijanskem katastru iz leta 1752 je kot hišni gospodar sicer naveden »gospod« Andrej Vidic. Hiša si je tedaj z 20 goldinarji letnega donosa delila šesto do sedmo mesto med 23 hišami na trgu. Največji donos je imela hiša poplemenite- nih Škerpinov s 30 goldinarji,74 povprečje v obzi- danem delu Kamnika je znašalo 11,42 goldinarjev, skupaj s predmestji pa 8,46.75 Po zemljiški knjigi mesta Kamnik, v kateri je kot prva lastnica vpisa- na Sidonija Vidic, je hišo s št. 5 (pozneje 71 in 69) podedovala njena neporočena hči Cecilija,76 po Ce- cilijini smrti pri 71-ih leta 181677 pa je z dedovanjem prešla na brata Avguština, prejemnika (mitničarja) na šentpetrski liniji v Ljubljani. Avguštinovi de- 73 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1784–1812, fol. 120. 74 SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 261, RDA, L 339, No. 4, 30. 4. 1752. 75 Golec, Zemljiški katastri, str. 292. 76 SI AS 330, Zemljiška knjiga za sodni okraj Kamnik, Kamnik mesto, knj. 1, Tom. I, lit. A, fol. 11; prim. Polec, Kamniške meščanske hiše, str. 69. 77 V mrliški matici je Cecilija Vidic, umrla 21. februarja 1816 za vodenico, navedena kot 71-letna hišna posestnica (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1812–1835, fol. 35). Pečat Andreja Vidica na hrbtni strani ovitka njegove oporoke, napisane v Kokri 19. februarja 1774 (SI AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, fasc. U-V 1–140, testament 24). VSE ZA ZGODOVINO 43 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE diči so jo leta 1822, zelo kmalu po njegovi smrti, prodali.78 V neposredni bližini, v hiši št. 3, je gospodaril Cecilijin brat Franc, čigar hči Jožefa, rojena prav tam, se je pozneje zapletla v razmerje s svojim stri- cem Janezom Antonom. Kot že rečeno, Franca edi- nega od štirih bratov ne najdemo med ljubljanskimi gimnazijci, čeprav so katalogi dijakov za njegov čas zelo popolni (od 1764 dalje).79 Morda je gimnazijo na začetku vendarle okusil tudi on, a se v njej ni znašel tako dobro kot starejši bratje. Podal se je v uk za trgovca, kot vse kaže v bližnji Kranj, kjer bi pred tem lahko obiskoval mestno šolo. Komaj verjetno se je zdelo, da bi bil identičen s Francem Serafinom Vidicem, ki se mu je prvi otrok rodil v Kamniku 11. marca 1768, saj bi naš Franc, rojen 25. februarja 1750, imel tedaj komaj dobrih 18 let. In vendar gre za pravo osebo. Kaj se je namreč zgodilo? Mladenič je imel zelo zgodaj razmerje z mladenko, ki je bila zanj sicer stanovsko ustrezna. Tako sta 26. novem- bra 1767, ko je nevesti že narasel trebuh, v župnijski cerkvi v Kranju, ki ni bilo ne nevestino ne ženinovo domače mesto, stopila pred oltar fant, star 17 let in devet mesecev, in dekle, ki ji je malo manjkalo do 21 let. Kot priča vpis v poročni matici, je bil ženin »gospod« Franc Vidic sin »žlahtnega gospoda« (Nob. Dni) Andreja Vidica, mitničarja (Tellonarii) – brez navedbe kraja –, nevesta Neža pa hči »gospoda« Ju- rija Pezdiča, trgovca (Mercatoris) v Radovljici.80 Ni naključje, da v njunih poročnih pričah Jerneju Pa- vliču in Antonu Fargerju prepoznamo dva kranjska trgovca.81 Nežo Pezdič, trgovsko hčer iz Radovljice, je Franc skoraj gotovo spoznal v Kranju, kjer je 78 Avguštin je umrl leto prej (gl. op. 62), iz zemljiške knjige pa ni razvidno, kdo je hišo prodal (SI AS 330, SI AS 330, Ze- mljiška knjiga za sodni okraj Kamnik, Kamnik mesto, knj. 1, Tom. I, lit. A, fol. 11; prim. Polec, Kamniške meščanske hiše, str. 69). 79 SI AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek, šk. 66, Lit. S–4, vol. 1, katalogi 1764, 1766, 1767 in 1768. 80 NŠAL, ŽA Kranj, Matične knjige, P 1715–1771, pag. 170. 81 Na seznamu skupno 14 kranjskih trgovcev iz leta 1758 sta se Pavlič in Farger znašla v skupini desetih malih trgovcev; Kranj je premogel še tri srednje in enega veletrgovca (Žon- tar, Zgodovina mesta Kranja, str. 248). Po terezijanskem ljudskem štetju iz leta 1754 je bilo Fargerju tedaj 45 let in Pavliču 29, oba pa sta navedena samo kot meščana (Šturm (ur.); Gorenjske družine, str. 287 in 289). Leta 1758 so jima naložili vsakemu po 50 goldinarjev vojnega posojila, štiri- krat manj kakor Radovljičanu Juriju Pezdiču, Nežinemu očetu (Valenčič, Trgovina na Kranjskem, str. 219). bivala ali prihajala na obisk h kakšnim sorodnikom. Da je bila poroka v tem mestu, je morda povezano tudi z dejstvom, da je ženinov oče Andrej od leta 1765 nekaj časa (ne več 1771) hkrati opravljal službo kranjskega mitničarja.82 Mladi izučeni trgovec Franc Vidic je po poroki začel na svojem v Kamniku, v hiši v ožini takoj po vstopu iz predmestja Šutna v obzidano Mesto. Po mestni zemljiški knjigi sta bila lastnika hiše oba z ženo Nežo Julijano,83 kar priča, da sta njuna očeta združila moči za njen nakup.84 V tej hiši, ki je ob prvem hišnem oštevilčenju leta 1770 dobila hišno št. 3 (pozneje 69 in 67), so Vidičevi živeli dobra tri desetletja in tu je kot predzadnji od devetih otrok – od tega jih je zgodaj pomrlo pet – prišla 8. marca 1777 na svet Jožefa.85 Franc, ki ga kamniške ma- tične knjige imenujejo tudi Franc Serafin in Franc Ksaver Vidic, več drugih virov pa Franc Ernest, je bil najpozneje v začetku sedemdesetih let sprejet med meščane. V župnijskih matičnih knjigah je izmenično naveden kot meščan, trgovec (Merca- toris) in apaltar (Apaldista), tj. zakupnik (solnega) apalta (državnega monopola).86 Zakoncema Francu in Mariji Neži ni bilo usojenih veliko skupnih let, čeprav sta se vzela še kot mladoletna. Marija Neža je 82 Gl. op. 66. 83 Franc je v zemljiški knjigi naveden kot Franc Ernest, me- ščanski trgovec (SI AS 330, Zemljiška knjiga za sodni okraj Kamnik, Kamnik mesto, knj. 1, Tom. I, lit. A, fol. 1; prim. Polec, Kamniške meščanske hiše, str. 77). 84 V zapuščinskem inventarju Andreja Vidica je med listinami popisano odpovedno pismo Franca Vidica z dne 26. avgusta 1768 za prejetih 500 goldinarjev dediščine po očetu in ma- teri (SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 118, fasc. XXXXVII, lit. U-V–47, 9. 3. 1774, pag. 1). 85 Otroci zakoncev Vidic so si sledili takole: Jožef (roj. 11. marca 1768), Anton Modest (roj. 8. junija 1769), Valentin Alojzij (roj. 14. avgusta 1771), Ivana Nepomucena (roj. 19. maja 1772), Marija Judita (roj. 6. decembra 1773), Franči- ška Ksaverija (roj. 2. decembra 1774), Neža Jožefa (roj. 21. januarja 1776), Marija Jožefa (roj. 8. marca 1777) in Jurij Janez Nepomuk (roj. 16. marca 1778) (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1760–1784, fol. 67v, 76r, 87v, 129r, 174v, 168r, 180r, 185v, 192r). V otroštvu so pomrli: Alojzij (26. februarja 1773), Frančiška Ksaverija (9. februarja 1776) in Jurij Janez (2. septembra 1778) (prav tam, M 1766–1778, fol. 73v, 102v–103r, 119v–120r 148v–149r). 86 Kot meščan je prvič omenjen pri krstu četrtega otroka 15. maja 1772, kot apaltar in trgovec pa pri petem 2. decembra 1774 (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1760–1784, fol. 168r in 180r). 44 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 umrla že 13. marca 177987 v 33. letu starosti. Franc jo je preživel za 17 let in tudi sam umrl mlad za jetiko 8. septembra 1796, star slabih 46 let.88 Njuni otroci so kmalu za očetom izgubili še dom. Vi- dičeva hiša št. 3 je bila namreč tri leta po njegovi smrti, leta 1799, prodana na dražbi trgovcu Janezu Evangelistu Stibilu in njegovi ženi. Ni dvoma, da se je to zgodilo zaradi hipotek, ki so se kopičile od leta 1775, katerih vsebine pa ne poznamo.89 Turk-Vidičeva in Vidičeva hiša na kamniškem glavnem trgu s hišnima številkama 5 in 3 sta bili tako rekoč sosedi.90 Stali sta na začetku mesta pri južnih oz. šutenskih mestnih vratih, pod Malim gradom.91 Vidičeva se je leta 1882 morala deloma umakniti Samčevemu prehodu, se pozneje združila s sosednjo hišo, danes pa je na njunem mestu parki- rišče. Turk-Vidičeva hiša, v kateri domuje kavarna Veronika, je bila od leta 1917 v lasti Narodne čital- nice in središče kamniškega kulturnega življenja.92 Od devetih otrok Franca Jožefa in Marije Neže Vidic so odrasli le trije ali štirje. Leta 1801, ko so dedovali po sorodnici pl. Škerpinovi, navaja njena oporoka tri otroke pokojnega Franca: Johano, Jo- žefo in Jožefa – vsak je dobil skromnih 20 goldi- narjev93 – ne pa več Antona Modesta, čigar usoda ni znana in je bil tedaj najbrž že mrtev. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti nadaljnje življenjske poti 87 Njena smrt je vpisana samo v indeksu k mrliškim maticam, ker je v vrsti teh med koncem leta 1778 in začetkom 1780 vrzel (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, Ind M 1767–1812). 88 Mrliška matica mu daje 48 let in ga pomotoma postavlja na hišno št. 2 namesto 3 (prav tam, M 1784–1812, fol. 176). 89 Od 16. avgusta 1775 do 6. oktobra 1796 se je zvrstilo 21 vpisov bremen, a so v zemljiški knjigi navedeni zgolj datumi, brez vsebine. Osem je bilo izbrisanih kmalu, ostale hipoteke pa ekstabulirane šele v letih 1838 in 1839 (prav tam, fol. 2). 90 SI AS 175, Jožefinski kataster za Kranjsko, šk. 62, Okrajna gosposka Križ, Kamnik, individualni subreparticijski izvle- ček, s. d. (1787). 91 Po franciscejskem katastru iz leta 1826 je nekdanja Turk- -Vidičeva hiša z novo hišno št. 69 stala na stavbni parceli št. 100, Vidičeva hiša z novo hišno št. 67 pa na stavbni parceli št. 104 (SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L 269, k. o. Kamnik, zapisnik stavbnih parcel, 30. 3. 1827; mapni list II). Številki stavnih parcel vsebuje tudi glavna zemljiška knjiga, nastavljena malo pred letom 1850 (SI AS 330, Zemljiška knjiga za sodni okraj Kamnik, Kamnik mesto, knj. 1, Tom. I, lit. A, fol. 1 in 11). 92 Polec, Kamniške meščanske hiše, str. 69 in 77. 93 SI AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, fasc. S 159–E, testament S–178, 7. 7. 1801. Johane in Jožefa. Gotovo je le to, da se nobeden ni poročil v Kamniku.94 Jožef je glede na starost identičen Jožefom Vidicem, ki je 28. januarja 1827 preminil na kamniški Šutni h. št. 51, star 59 let.95 Jožefa Vidic je torej odraščala v kamniški me- ščanski in trgovski družini, vendar je življenje ni božalo. Mater je izgubila že pri dveh letih, očeta pa, ko jih je štela 19 in pol. Imela je še brata in sestro, oba starejša od sebe, a je glede na mlado- letnost veljala za siroto, zapovrh pa je šla domača hiša tri leta po očetovi smrti na dražbo. Čeprav je bila Jožefa tedaj že godna za ženitev, se ni poročila, kar gre prejkone pripisati njenemu neugodnemu gmotnemu stanju. In ko ji je bilo 25 let, jo je, kot smo videli, leta 1802 povabil k sebi za gospodinjo pravkar ovdoveli stric Janez Anton, mitničar oz. bankalni prejemnik v Kostanjevici. Preden se bomo na kratko pomudili pri skupnih koreninah Janeza Antona Vidica in njegove neča- kinje Jožefe, se ustavimo še pri rodbini Jožefine zelo zgodaj preminule matere Marije Neže Pezdič (1746–1779). Bila je Radovljičanka iz meščanske in trgovske družine, kot rečeno tri leta in pol starej- ša od Franca Vidica, ki ji je še pred poroko pustil pod srcem prvega otroka. Rodila se je kot četrti od dvanajstih otrok in dobila pri krstu na silvestro- vo 1746 krstno ime Julijana Neža.96 Njen oče Jurij 94 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, Ind P 1785–1871, P 1784–1812. 95 Jožef Vidic je umrl za kapjo (prav tam, M 1812–1825, fol. 102). Na Šutni št. 51 ni bil lastnik hiše, saj je ta (stavbna parcela št. 2) po franciscejskem katastru leta 1826 pripadala meščanu Juriju Babiču (SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L 269, k. o. Kamnik, zapisnik stavbnih parcel, 30. 3. 1827; mapni list II). Najstarejši zapisnik duš kamniške župnije, ki se začenja leta 1828, tako ne pozna več Jožefa Vidica; njegov zadnji dom, Babičeva hiša, je imel takrat hišno ime Pintarjov Jurček (NŠAL, ŽA Kamnik, Statusi animarum, šk. 1, knj. 5, status animarum 1828–1833, pag. 26). 96 Otroci Jurija in Marije Pezdič so si sledili takole: Jožef (roj. 3. januarja 1741), Marija Ana (roj. 26. avgusta 1743), Marija (roj. 2. aprila 1743), Julijana Neža (krščena 31. decembra 1746), Elizabeta Terezija (krščena 7. oktobra 1748), Janez Jurij (roj. 13. aprila 1750), Apolonija (roj. 1. januarja 1752), Ana Marija (roj. 28. julija 1753), Jera Leonora Notburga (kršč. 21. februarja 1757), Marko Vincenc (roj. 4. aprila 1758), Uršula Regina (kršč. 13. septembra 1761) in Janez Alojzij (roj. 8. maja 1764) (NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, R 1740–1749, fol. 24r, 60v, 93v, 134v, 168v–169r; R 1749–1758, fol. 21v–22r, 66v, 96r, 162r, 164v; R 1758–1764, VSE ZA ZGODOVINO 45 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Votivna slika Kamnika leta 1779; Vidičeva hiša je prva od južnih mestnih vrat (na skrajni desni), Turk-Vidičeva z rjavkasto fasado pa tretja (iz fototeke Mestnega muzeja Kamnik). Obe hiši na razglednici iz okoli leta 1905 – levo spredaj Turk-Vidičeva, čisto zadaj Vidičeva (iz zbirke Milana Škrabca). 46 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Pezdič, rojen leta 1712 v kmečki družini v Otočah v župniji Podbrezje,97 se je v Radovljico oženil leta 1741,98 medtem ko se je mati Marija Krolnik leta fol. 47r; R 1764–1773, fol. 1v). – Ob ljudskem štetju 1754 so pri Pezdičevih popisali 40-letnega družinskega poglavarja Jurija (dejansko je štel 42 let), njegovo 32-letno ženo Sidonijo, 4-letnega sina Janeza Jurija, 7-letno hčerko Nežo, 5-letno Elizabeto, 2-letno Apolonijo in leto dni staro Marijo: pri hiši so bili še štirje mlajši posli, dva moška in dve ženski, (Šturm (ur.), Gorenjske družine, str. 552), pogrešamo pa prvorojenca Jožefa, za katerega je potrjeno, da je odrasel (prim. Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23). 97 Kraj Jurijevega rojstva je razviden iz radovljiške poročne knjige (gl. op. 98). Krščen je bil 11. aprila 1712 kot sin An- tona in Helene; kraj rojstva je naveden samo pri štiri leta starejšem bratu Antonu (NŠAL, ŽA Podbrezje, Matične knjige, R 1688–1729, pag. 73 in 112). Terezijansko ljudsko štetje leta 1754 navaja v Otočah kot hišnega gospodarja 35-letnega Antona Pezdiča – v resnici je bil star 46 let (roj. 1708) –, podložnika gospostva Radovljica (Šturm (ur.), Go- renjske družine, str. 474). 98 Ob poroki 16. januarja 1741 je Jurij označen kot sin po- kojnega Antona Pezdiča iz Otoč v župniji Podbrezje, žena 1722 rodila že v mestu kot druga generacija v me- ščanski in barvarski družini.99 Jurij Pezdič je nato Marija pa kot hči pokojnega »gospoda« Andreja Krolnika (NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, P 1737–1773, fol. 20v; prim. Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23). Me- ščan je postal še v istem letu, saj je kot tak naveden ob krstu prvorojenca 30. novembra 1741 (prav tam, R 1740–1749, fol. 24r). 99 Marijin oče Andrej Krolnik, meščan in barvar, pokopan 3. januarja 1728, ko mu je bilo okoli 40 let (NŠAL, ŽA Rado- vljica, Matične knjige, M 1724–1744, fol. 17v), se je rodil ne- znanokje okoli leta 1687. Njegovega priimka v radovljiški žu- pniji ne najdemo pred začetkom 18. stoletja (prim. prav tam, Ind R 1667–1788). Ko se je 2. maja 1708 v Radovljici oženil s Heleno, hčerko Jakoba Legata, sta sicer oba označena kot Radovljičana (Rottmonstorffenses) (prav tam, P 1686–1737, fol. 58v). Ena od poročnih prič je bil Anton Krolnik, poročen 13. aprila 1701, ko je za razliko od žene Marije Ovsenek, doma z Zgoše, že prebival v Radovljici (Rottmonstorffensis) (prav tam, fol. 34v). Umrl je v starosti okoli 50 let nekaj mesecev za Andrejem, prav tako kot kot meščan in barvar (prav tam, M 1723–1744, fol. 20r). Andrejeva žena Marjeta Legat, krščena 13. maja 1680, prav tako ni bila rojena Ra- dovljičanka, ampak se je rodila v družini Jakoba in Marjete Območje nekdanjih mestnih vrat v Radovljici, levo nekdanja Pezdičeva hiša, desno Linhartova (foto Marko Vidic, februar 2022) VSE ZA ZGODOVINO 47 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE v Radovljici izpričan kot trgovec100 oz. kot kramar in vinotoč.101 Glede na vojno posojilo, ki so mu ga naložili leta 1758, je spadal med največje trgovce na Gorenjskem in Kranjskem, po moči še v prvo četrtino.102 Leta 1752 je bil po terezijanskem kata- stru lastnik ene najdonosnejših hiš v Radovljici,103 poleg tega pa je v letih 1763–1772 opravljal funkcijo mestnega sodnika.104 Legat v sosednjih Lescah (prav tam, R 1667–1680, fol. 239v); kraj rojstva je naveden pri dveh njenih sorojencih (prav tam, R 1667–1680, pag. 71 in 175). Ni znano, kdaj in kje je Marjeta umrla. Zakoncema Andreju in Marjeti Krolnik se je v Radovljici rodilo pet otrok, kot zadnja Marija, poroče- na Pezdič, krščena 18. junija 1722 (prav tam, R 1701–1720, fol. 110v, 132v, 164r in 186r; R 1720–1732, fol. 37v). Hišo v ulici, prislonjeno na mestno obzidje, in barvarsko obrt je nasledil prvorojenec Andrej Krolnik, rojen 1710 (Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 22). – Razen dveh družin iz istega rodu radovljiških Krolnikov (očeta Andreja in sina Andreja, obeh z zmotno navedbo starosti 35 oz. 21 let) ni bilo priimka ob ljudskem štetju 1754 v nobeni od gorenjskih župnij, ki so spadale v ljubljansko škofijo (prim. Šturm (ur.), Gorenjske družine, str. 551 in 552). Kralnike oz. Kraljnike srečamo v drugi polovici 17. stoletja v Kamniku, vendar ni bilo med njimi nobenega krščenca z imenom Andrej (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1673–1685, R 1685–1699). Antonu bi po času rojstva lahko ustrezal Janez Anton, sin Sigmunda in Marije Eve, krščen 14. maja 1679 (prav tam, R 1673–1685, fol. 51r). 100 NŠAL, ŽA Kranj, Matične knjige, P 1715–1771, pag. 170. 101 SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA, L 337, ad 11, s. d. (ok. 1750). 102 Ko je ljubljanski trgovski ceh leta 1758 med svoje člane raz- delil obveznost vojnega posojila v višini 10.000 goldinarjev, je na Jurija Pezdiča prišlo 200 goldinarjev. Med skupno 83 trgovci na veliko, na drobno in kramarji so več kot on prispevali le štirje ljubljanski veletrgovci in menični trgovci (400–1000 gld), en tamkajšnji trgovec na drobno (250 gld) ter štirje veletrgovci v Kranju, Škofji Loki, na Ljubnem in v Stražišču (vsi po 300 gld). Enako obveznost kot Pezdiču (200 goldinarjev) so naložili enajstim, ostalim 62 pa od 25 do največ 150 goldinarjev, med njimi 11 ljubljanskim kramarjem skupaj 150. Valenčič, Trgovina na Kranjskem, str. 218–220. 103 Z 20 goldinarji letnega donosa je Pezdičeva hiša med 47 hi- šami v obzidanem mestu zaostajala samo za graščino grofa Thurna (100 gld), proštijo (50 gld) in dvema združenima Tomanovima hišama (36 gld, 33 kr), dve hiši pa sta izkazo- vali enak donos (20 gld) (SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA, L 337, No. 7, 31. 8. 1752). Povprečje v obzidanem mestu je znašalo 12,43 gld, v predmestju s 24 hišami 6,59 gld, v celotni Radovljici pa 10,45 gld (Golec, Zemljiški katastri, str. 292). 104 Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23. – Kot član no- tranjega mestnega sveta je izpričan ob krstu hčerke Jere leta 1757 (prav tam, R 1749–1758, fol. 164v). Pezdičeva hiša ob zgornjih mestnih vratih, v ožini na začetku trga, stoji še danes (Linhartov trg 10). Skupaj s Streinovo, poznejšo Linhartovo, na drugi strani ceste je tako kot še dan današnji za- pirala dostop v mesto.105 Pezdiči so bili tako prvi sosedje družine nogavičarja Venčeslava Linharta, v kateri je leta 1756 zagledal luč sveta dramatik in zgodovinar Anton Tomaž Linhart.106 Od ducata otrok Jurija in Marije Pezdič, rojene Krolnik, jih je sedem umrlo v otroštvu,107 preživelo pa pet. Poleg Neže, ki se je v Kranju omožila s Francem Vidi- cem in se z njim preselila v Kamnik, so odrasli še dva njena brata in dve sestri, ki so vsi ostali bolj povezani z Radovljico kakor ona. Domače hiše in trgovine začuda ni prevzel najstarejši Jožef (roj. 1741), ki je po kratkotrajni zakonski zvezi zapustil Radovljico in umrl neznanokje.108 Njegova usoda nekoliko spominja na Nežino. Tudi njega je na- mreč prehitelo prezgodnje zunajzakonsko razmer- je, zapovrh z manj zaželeno žensko, kakor je bil za Pezdičeve njihov bodoči zet Franc Vidic. Šlo je za šest let starejšo sosedo Marijo Beravs, hčer- ko kramarja in Pezdičevega konkurenta. Marija je Jožefu nekje zunaj domače župnije rodila dva otroka. Ko je bilo mladeniču 26 let, sta se poročila (1767), s čimer sta otroka postala zakonska, a Jožef v zakonu ni imel sreče, saj je v manj kot letu dni izgubil hčerko in ženo. Ni znano, kje v Radovljici sta zakonca preživela kratke skupne mesece – pri Pezdičevih, pri Beravsovih ali kje drugje, vsekakor 105 Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23. 106 Prav tam, str. 4. 107 Najstarejša hči Marija Ana je bila pokopana 16. aprila 1744, ko ji mrliška knjiga daje devet mesecev (NŠAL, ŽA Rado- vljica, Matične knjige, M 1723–1744, s. p.). 8-letno Marijo so pokopali 24. maja 1751, po mrliški matici staro šest let (prav tam, M 1744–1768, fol. 62v). Vincenc, pokopan 27. marca 1759, je imel ob smrti slabo leto (prav tam, fol. 118r), 15. julija istega leta pa mu je sledila 11-letna Elizabeta (prav tam, fol. 119r). Katarina, pokopana 26. junija 1762 v 9. letu starosti (prav tam, fol. 145v), je bila v resnici krščena kot Ana Marija. Čez dve leti, leta 1764, je smrt ponovno pogledala v Pezdičevo hišo dvakrat. 29. avgusta so pokopali 3-letno Re- gino in 14. oktobra najmlajšega Alojzija, starega pet mesecev (prav tam, fol. 160v in 163r). Nadja Gartner Lenac navaja, da je umrlo osem Pezdičevih otrok (Radovljiške družine, str. 23). Osmi bi bila potemtakem Neža, ki pa se je v resnici omožila v Kranju s Francem Vidicem. 108 Prim. NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, M 1768–1773, M 1773–1812, Ind M 1789–1868). – Jožef Pezdič naj bi imel pozneje v radovljiškem predmestju (Predmesto) gostilno (Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23), a gre skoraj brez dvoma za njegovega istoimenskega sina. 48 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 pa v mestu. Njun rod se je nadaljeval s sinom Jože- fom, pozneje trgovcem v radovljiškem Predmestu.109 Pezdičevo hišo v mestu – od leta 1770 s hišno št. 47, nato od 1784 s št. 46 – je prevzela mlajša hči Jera (1757–1797), vrstnica svojega prvega soseda Antona Tomaža Linharta, ki je bila od leta 1780 omožena z »gospodom« Andrejem Fistrom, trgovcem, doma iz Lipnice v sosednji župniji Mošnje.110 Zakonca nista imela otrok, Jera je umrla že pri 40-ih, Fister pa se je nato še dvakrat oženil in se preselil v ku- pljeno sosednjo hišo.111 Tudi Jerina sestra Apolonija (roj. 1752), leta 1772 omožena z vdovcem Antonom Deillerjem, rudarskim sodnikom na Jesenicah,112 je 109 Jožef, sin mestnega sodnika »gospoda« Jurija Pezdiča, se je oženil 27. aprila 1767 z Marijo, hčerko »gospoda« Si- mona Beravsa (NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, P 1737–1773, fol. 157r). Le nekaj mesecev zatem sta mu v me- stu (ex Civitate) umrli pozakonjena hči 4-letna hči Helena (legitimata) in 34-letna žena Marija (Dna Maria Pesdizhin), prvo so pokopali 22. septembra 1767, drugo pa 28. marca 1768 (prav tam, M 1744–1768, fol. 191r in 197r). Marija, krščena 15. julija 1735 kot hči Simona in Marije Beravs, se je rodila še v Mostah pri Žirovnici, preden se je njena družina okoli leta 1748 preselila v Radovljico (prav tam, P 1732–1740, fol. 58v). Ljudsko štetje ji leta 1754, ko je imela 19 let, daje leto manj (Šturm (ur.), Gorenjske družine, str. 552). Njen oče Simon Beravs je izpričan kot kramar (SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 260, RDA, L 337, ad 11, s. d. (ok. 1750)), Beravsova hiša pa je stala poleg Streinove, poznejše Linhartove, tako rekoč nasproti Pezdičeve (prav tam, No. 7, 31. 8. 1752; prim. Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 4). Za predzakonsko razmerje Jožefa Pezdiča in Marije Beravs izvemo iz zgornjega podatka, da je bila Jo- žefova 4-letna umrla hči pozakonjena. Marija je oba otroka, Heleno in Jožefa, rodila nekje zunaj domače župnije (prim. prav tam, Ind R 1667–1788). Sin je bil vsekakor starejši od hčerke. Po zapisniku duš iz leta 1830, ko je z družino živel v Predmestu št. 31, naj bi se Jožef rodil 16. maja 1762 (NŠAL, ŽA Radovljica, Statusi animarum, šk. 3, knj. 10, status animarum 1830, pag. 123). Poročna matica mu ob poroki 20. avgusta 1787 daje 24 let (rojen 1763); tedaj je že bil trgovec v Predmestu št. 31, oženil pa se je z dve leti mlajšo meščansko hčerko Marijo Šebat (prav tam, P 1773–1822, pag. 147). O njegovem bližnjem sorodstvu z radovljiškimi Pezdiči priča dejstvo, da mu je šel za poročno pričo trgovec Andrej Fister, v katerem prepoznamo moža njegove tete Jere Pezdič. Jožef Pezdič ml. je umrl v Predmestu 31 že kot gostač 14. junija 1835 (prav tam, Matične knjige, M 1833–1860, fol. 70). 110 Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23. – Andrej Fister iz Lipnice in Jera Pezdič sta se poročila 22. junija 1780 (prav tam, P 1773–1812, pag. 28). 111 Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 23. – Jera Fister, ki ji mrliška matica daje 38 let, dve leti premalo, je umrla 19. aprila 1797 za jetiko (NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, M 1773–1812, fol. 67). 112 »Nobilis Dominus« Anton Deiller (Dailler) in Apolonija Pezdič, hči mestnega sodnika, sta se poročila 27. julija 1772 ostala brez potomcev.113 Deiller je sredi osemdesetih let 18. stoletja kupil imetje nogavičarja Venceslava Linharta, očeta Antona Tomaža Linharta, in nada- ljeval obrt strojnega pletenja nogavic, pred koncem stoletja pa sta se zakonca neznano kam odselila.114 Od otrok Jurija in Marije Pezdič gre posebej izpostaviti Janeza Jurija (1750–1828), teologa, salz- burškega študenta, ki se pozneje pojavlja kot Jurij in Jurij Vincenc in je znan kot velik zagovornik razsvetljenskih idej.115 Bil je zelo nadarjen, v du- hovnika posvečen leta 1776 v Ljubljani. Kot teološki pisatelj je užival podporo ljubljanskega škofa Her- bersteina, bil izvrsten govornik, »da bi kamenje ganil«, hkrati pa ga sodobniki opisujejo kot nezna- čajnega in kot uživača (epikurejca), ki naj bi zgrešil duhovni poklic. Tako ni nikoli dobil samostojne župnije, ampak je ostajal kaplan in nato dolgo živel v rodnem mestu kot navaden duhovnik brez stalne službe.116 Umrl je v 79. letu starosti na domu svoje matere, pri Krolnikovih.117 Jožefa Vidic, hči Neže Pezdič, je torej v sorod- stvu imela celo vrsto duhovnikov – enega strica po materi (Jurija Pezdiča) in enega po očetu (Pe- v Radovljici (prav tam, P 1737–1773, fol. 177r). 113 Prim. prav tam, Ind R 1667–1788; ŽA Jesenice, Matične knjige, R 1774–1784, R 1785–1792. 114 Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 4 in 23. 115 Kot prezbiter v Radovljici je v letu mašniškega posvečenja 1776 v pritožbi ljubljanskemu škofu Herbersteinu nad ra- dovljiškimi duhovniki med drugim poudaril: »Naše krščan- stvo mora biti razumsko in ne praznoverno.« Odklanjal je materialne podobe duhov, kot so jih duhovniki predstavljali ljudstvu s prižnic, npr. hudiča, in njihovo tovrstno upoda- bljanje. Lavrič, Likovna umetnost, str. 467. 116 Pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 261; Golia, Pezdič (Pez- dizh) Jurij Vincenc, str. 332. – V radovljiški župniji je kot navaden duhovnik bival že leta 1788 (Pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 261). V šematizmih duhovnikov ljubljanske (nad)škofije od leta 1793 dalje njegovega imena ni. Pojavi se na kratko leta 1803, ko je deloval v župniji Ljubno na Gorenjskem, in od leta 1820 do 1828, ko je brez nastavitve živel v radovljiški župniji (Catalogus cleri 1793; 1794; 1795; 1796; 1797; 1798; 1799; 1800; 1801; 1802; 1803, str. 15; 1804; 1806; 1808; 1809; 1813; 1815, str. 21; 1817, str. 21; 1819, str. 23; 1820, str. 23; 1822, str. 21; 1823, str. 19; 1824, str. 19; 1825, str. 19; 1826, str. 25; 1827, str. 21; 1828, str. 21). 117 Umrl je 4. avgusta 1828 v Radovljici št. 41, kjer je tedaj gospodaril barvar Frančišek Krolnik, sin Pezdičevega bra- tranca Janeza (Gartner Lenac, Radovljiške družine, str. 22 in 23); v mrliško matico je vpisan kot »prečastiti gospod« (der hochwürdige Herr) (NŠAL, ŽA Radovljica, Matične knjige, M 1812–1832, fol. 70). VSE ZA ZGODOVINO 49 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE tra Fortunata Vidica), enega starega strica (Avgu- ština Vidica) ter dva prastrica (Janeza Zlatousta in Samuela Turka), ki jih bomo še spoznali. Tako kot je večina stricev duhovnikov prihajala iz oče- tovega sorodstva, ki si ga je Jožefa delila s svojim »incestnim« stricem Janezom Antonom Vidicem, so njene korenine segale v mestnih okoljih globlje po kamniškem očetu kakor po radovljiški materi. Kot smo videli, je Jožefin drugi ded Andrej Vidic, oče njenega očeta Franca in strica Janeza Antona, prihajal iz Ljubljane, mati Sidonija Turk pa je bila Kamničanka. Za Turke skoraj ni dvoma, da so živeli v Kamniku vsaj že v dvajsetih letih 17. stoletja, med- tem ko je teže izsledljiv Vidičev rod. Ni izključeno, da je prebival v Ljubljani od okoli leta 1620. Andrej Vidic (1707– 1774) je bil med Vidici prvi in nikakor ne zadnji s poklicem cesarskega mi- tničarja. Na svet je prišel v ljubljanskem šentpetr- skem predmestju (ex Suburbio) kot četrti in zadnji otrok Pavla in Marije Vidic, krščen 22. novembra 1707.118 Starša sta se poročila v šentpetrski župniji 2. maja 1700, pri čemer je bil oče Pavel Vidic te- daj že vdovec, doma iz mesta (ex Civitate), mati Marija Gratula (Gratulin) pa je prihajala iz pred- mestja (ex Suburbio),119 s čimer je v maticah vedno mišljeno Šentpetrsko predmestje. Od Andrejevih treh sorojencev je brat Avguštin postal duhovnik, najstarejši brat Janez se je neznano kam odselil, saj iz šentpetrskih matičnih knjig nista razvidni ne njegova smrt ne poroka,120 sestra Marija pa se je leta 1721 še ne 15-letna omožila s Postojnčanom Jakobom Piliharjem, ki je bil do poroke v službi pri grofu Auerspergu na gradu Križ pri Komendi.121 Ob njuni poroki prvič izvemo za natančnejšo lokacijo bivališča Vidičeve družine – »za patri avguštinci« (retro PP. Augustinianos), tj. za današnjim franči- škanskim samostanom pri Tromostovju. Po oklicni knjigi je Marija tam živela stalno (constanter), in sicer v hiši »gospoda medičarja« (des Herrn Lezel- 118 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, R 1692–1708, fol. 315r. – Prvorojenec Janez je bil krščen 27. avgusta 1701, Avguštin 19. avgusta 1703, edina hči Marija pa 30. marca 1706 (prav tam, fol. 167v, 220v in 280v). Vsem štirim Vidi- čevim otrokom je bil krstni boter Tomaž Šuštaršič, botra pa prvemu Neža Wiz in ostalim Jera Bislan. 119 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, P 1677–1715, pag. 196. 120 Prav tam, Ind P 1635–1789, Ind M 1690–1727, Ind M 1728– 1769, Ind M 1770–1809. 121 Prav tam, P 1715–1745, pag. 70. ter), ženin pa se je v isto hišo preselil malo pred poroko, po božičnih praznikih.122 Oče Pavel Vidic torej ni premogel lastne hiše in v oklicni knjigi za razliko od polnopravnih meščanov tudi ni označen kot civis. S čim se je preživljal, razpoložljivi viri ne povedo. Krajši čas je družina omožene hčerke Marije Pilihar še živela za avguštinci, kjer se je rodil in umrl prvi otrok,123 nato pa Piliharjeve nekaj let srečujemo v Poljanskem predmestju,124 preden se za njimi izgubi vsaka sled. Andrej Vidic je oba starša izgubil kmalu po se- strini poroki, očeta pri 14-ih in mater pri 16-ih. Podatkovno zelo skromna šentpetrska mrliška matica, ki ne vsebuje starosti pokojnikov, ampak razlikuje samo otroke in odrasle, navaja smrt Pavla Vidica 23. septembra 1721 ter Maruše Vidičevke (Maruſsa Vidizauka) 29. marca 1723, obeh na loka- ciji »za patri avguštinci« (retro PP. Augustinianos).125 Tu je ob smrti prebivala tudi Marija Gratula (intra Augustinianos), ki je umrla med epidemijo 29. apri- la 1715.126 Ker je izpričana kot edina nosilka tega priimka – prejkone ženske oblike priimka Grad ali Grat –, je kljub drugačnemu osebnemu imenu najverjetneje identična z Magdaleno Gratula, ne- zakonsko materjo Marije (Maruše) Vidic, rojene Gratula. Slednja se je rodila v predmestju kot drugi nezakonski otrok Janeza Krstnika Wiza in Magda- lene Gratula (Magdalenae Gratulae). Krstili so jo 25. marca 1683, potem ko so tri leta prej, 5. aprila 1680, nesli h krstu njenega brata Jožefa, pri katerem je mati navedena kot Grotovka (Grotouka).127 Kdo in kaj sta bila neporočena Janez Krstnik Wiz in Magdalena Gratula, ostaja nepojasnjeno. Magdale- ne s priimkom Gratula ali Grat (Grad) ne najdemo v indeksih krstnih matic šentpetrske župnije od 122 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Razne knjige, šk. 20, oklicna knjiga 1706–1724, pag. 156. 123 Prav tam, M 1715–1748, pag. 243. Otrok je moral umreti ob rojstvu, ker niti ni bil vpisan v krstno knjigo (prim. prav tam, Ind R 1668–1731). 124 Prav tam, R 1718–1725, fol. 130r; R 1725–1731, fol. 4v, 42v in 154r. – Jakoba Piliharja ni na seznamu novosprejetih me- ščanov od leta 1720 dalje ([Gratzy], Laibachs Bürgerschaft str. 72 sl. 125 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, M 1715– 1758, pag. 242 in 245. 126 Prav tam, pag. 160. 127 Prav tam, R 1676–1683, fol. 75r in 128v. 50 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 1629 dalje, kot tudi ne v maticah stolne župnije.128 V slednji je izpričan samo priimek Wiz, vendar ne tudi krst Janeza Krstnika Wiza, če izvzamemo dva Janeza, polbrata iz poplemenitene rodbine Wiz pl. Wizenstein.129 Malo je verjetno, da bi bil z našim Janezom identičen starejši polbrat (roj. 1633), o ka- terem ni znanega ničesar razen krsta.130 Ko je torej Pavel Vidic jemal za ženo Marijo Gratula, je ta dopolnila 17 let in prejkone živela z materjo v bližini avguštinskega, danes franči- škanskega samostana, kjer je potem prebivala tudi Vidičeva družina. Identiteta Pavla Vidica je precej zamegljena. Ob poroki naj bi bil vdovec, prihajal pa je iz mesta, torej iz stolne župnije. Pred tem ne v stolni ne v šentpetrski župniji ne najdemo nje- gove prve poroke, smrti prve žene ter krstov ali smrti morebitnih otrok. Potemtakem je moral biti poročen nekje drugje, je pa leta 1700 prebival v mestu. Poleg tega podatka kaže še nekaj indicev na to, da bi se v mestu lahko tudi rodil. V stolni župniji sta bila krščena dva Pavla Vidica, prvi leta 1666 in drugi 1679,131 pri čemer iz mrliških matic ni razvidno, da bi kateri od njiju umrl v otroštvu ali mladosti.132 Dva Pavla srečujemo pozneje tudi kot družinska očeta. Leta 1679 rojeni Pavel bi bil leta 1700 z 21 leti premlad za vdovca in je skoraj brez dvoma istoveten s Pavlom, ki se je leta 1707 v stolni župniji oženil s Heleno Dobe(r)let in si tam ustvaril družino.133 Z Marijo Gratula se je potem- takem lahko oženil le drugi Pavel, rojen in krščen 21. januarja 1666 kot peti, predzadnji otrok Jakoba 128 Prav tam, Ind R 1629–1667, Ind R 1668–1731; ŽA Ljublja- na–Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1621–1653, Ind R 1653–1692. – V obeh župnijah se pojavlja priimek Grad oz. Grat (Grot), ne pa tudi Gratula. 129 Prvi je bil rojen leta 1633, drugi pa 1645 (NŠAL, ŽA Lju- bljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, Ind R 1621–1653; prim. Preinfalk, Plemiške rodbine. 17. stoletje, str. 189). 130 Nekaj tednov po rojstvu Magdalene Gratula je bila v stolni župniji 19. aprila 1683 krščena nezakonska hči Janeza An- dreja Witza pl. Witzensteina, pri katerem pa je za razliko od Janeza Krstnika naveden plemiški predikat, ne samo priimek Wiz (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1678–1686, pag. 104; prim. Preinfalk, Plemiške rodbine. 17. stoletje, str. 188). 131 Prav tam, R 1664–1669, pag. 42; R 1678–1686, pag. 18. 132 Prim. prav tam, M 1658–1735. 133 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682– 1718, fol. 123r. Zakoncema se je med letoma 1707 in 1723 rodilo pet otrok (prav tam, R 1702–1712, pag. 228, 282, 385; R 1712–1722, pag. 118; R 1722–1731, pag. 38). in Helene Vidic, čigar krstna botra sta bila Urban Marc in »gospodična« Felicita Kunstl.134 Njegova starša, ki sta za botrstva svojih otrok naprošala bolj gosposke meščanske ljudi, največkrat iz rodbine Gaionzel, sta se poročila 24. aprila 1656 v Ljubljani. V poročni knjigi najdemo samo imena brez drugih podatkov: Jakob Vidic je pred oltar peljal Heleno Rak (Rakouka), priči pa sta bila »gospoda« Janez Gaionzel in Karel Ricardi.135 Medtem ko je v tem času v stolni župniji izpričanih že več Vidicev, zlasti v primestni vasi Trnovo, med krščenci in družin- skimi poglavarji ne najdemo priimka Rak in tako tudi ne Jakobove žene Helene.136 Iz popisa družinskih poglavarjev leta 1660 izve- mo, da je neki Jakob Vidic stanoval pred Nemškimi vrati, torej nedaleč od Križank, zunaj mestnega obzidja, v njegovem gospodinjstvu pa sta bili dve odrasli osebi in dva otroka.137 Ker je ta del Ljubljane spadal pod križniški oz. nemški viteški red,138 ga niso zajele ohranjene mestne davčne knjige. Tako o hiši, ki je bila po vsej verjetnosti Vidičeva last, nimamo podatkov, ohranjeni urbarji križniške komende pa so veliko mlajši.139 Glede na to, da so predel pred Nemškimi vrati šteli k predmestju Gradišče, je Helena Vidic iz Gradišča (ex Gradishe), pokopana 20. oktobra 1695 pri Sv. Petru, skoraj nedvomno identična z ženo Jakoba Vidica in ta z Jakobom Vidicem iz mesta (ex urbe) – kar je lahko 134 Jakobu in Heleni Vidic so se rodili otroci: Jera (kršč. 12. marca 1657) Helena (kršč. 27. aprila 1659), Marija (kršč. 23. septembra 1661), druga Jera (kršč. 24. februarja 1664), Pavel (kršč. 21. januarja 1666) in Gregor (kršč. 17. januarja 1669) (prav tam, R 1653–1664, pag. 150, 222, 278 in 342; R 1664–1669, pag. 42, in 157). 135 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1651– 1682, pag. 52. 136 Prim. indekse krstnih matic (prav tam, Ind R 1621–1653, Ind R 1653–1692) in popise družinskih poglavarjev 1656–1662 (NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 58/17, Ljublja- na). 137 NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 58/17, Ljublja- na, Nomina et Cognomina Patrini, Infantium et restantium tempore Paschali pro Anno 1660, s. d., s. p. – Da gre za Jakoba Vidica, poročenega s Heleno Rak, priča dejstvo, da sta se mu dotlej rodila samo dva otroka (gl. op. 134) in da za nobenega od njiju ni podatka o smrti (NŠAL, ŽA Lju- bljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1658–1735). 138 Korošec, Ljubljana skozi stoletja, str. 25. 139 Po prvem urbarju iz leta 1738 ni bilo v Gradišču nobenega Vidica ne med tedanjimi ne med prejšnjimi hišnimi gospo- darji, kolikor so navedeni tudi prejšnji (SI ZAL 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, knj. 52, urbar 1738, fol. 6r–11v). VSE ZA ZGODOVINO 51 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Izsek iz Kaltschmidtove vedute Ljubljane na Florijančičevem zemljevidu Kranjske iz leta 1744; Vidičev dom je stal v skupini hiš za avguštinsko, sedanjo frančiškansko cerkvijo, na sliki spredaj levo (Florijančič pl. Grienfeld, Deželopisna karta, list 3). širši pojem od obzidanega mesta –, ki so ga na istem pokopališču pokopali deset let pozneje, 30. junija 1705.140 Na šentpetrskem župnijskem pokopališču so našli zadnji dom navadni ljudje, pri čemer ni rečeno, da Jakob ne bi mogel imeti meščanskih pravic. Žal pa v šentpetrskih maticah iz tega časa ni podatkov o starosti pokojnikov. Edini v Ljubljani rojeni Jakob Vidic, ki bi bil lahko oče Pavla in hišni gospodar v Gradišču pred Nemškimi vrati, se je rodil leta 1616 (krščen 28. aprila) kot eden od dvojčkov Sebastjana in Marije, edinih v stolni župniji krščenih otrok tega para.141 To pomeni, da bi se oženil šele pri 40-ih in dočakal 89 let. Vendar je zelo vprašljivo, ali gre res za iskano osebo. Prvi razlog je ta, da bi Sebastjanov sin lah- ko umrl še kot otrok, saj do leta 1635 ni mrliških matičnih knjig. Drugi pa, da je Vidičev dom pred 140 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, M 1690– 1748, pag. 32 in 75. 141 Jakobovi sestri dvojčici so dali ime Helena (NŠAL, ŽA Lju- bljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1614–1621, fol. 77r). Nemškimi vrati iz leta 1660 z veliko verjetnostjo mogoče identificirati s hišo, ki jo je neki Jakob Vidic dobil od svojega sorodnika Jurija Vidica leta 1633, ko je v njej že prebival. Težko, da bi bil to tedaj šele 17-letni Sebastjanov sin Jakob, ampak gre za drugega Jakoba Vidica, ki je v tem času potrjeno že imel družino. Oporočitelj Jurij Vidic je živel v svoji drugi hiši na Bregu, ki jo je z oporoko dobil njegov glavni dedič z drugim priimkom. Jurij ime- nuje Jakoba »Vetter« (meinem Vöttern Jacoben Wi- ditsch), pri čemer oznaka ni pomenila le bratranca, ampak nasploh sorodnika, običajno vrstnika ali tudi mlajšega.142 Svojemu revnejšemu sorodniku je zapustil tudi vsa svoja oblačila in kos orožja. Hiša pred Nemškimi vrati je spadala pod križniško ko- mendo, s katero je bil Jurij v posestnem sodnem sporu, ki ga je že dvakrat dobil. Če njegov dedič Jakob pravde ne bi želel nadaljevati, naj bi hiša po določilu Jurijeve oporoke pripadla ljubljanskim 142 O izrazu Vetter gl. http://woerterbuchnetz.de/DWB/?sigle =DWB&mode=Vernetzung&lemid=GV07065, pridobljeno novembra 2023. 52 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 avguštincem.143 Lega hiše torej ustreza tisti, kjer je leta 1660 kot družinski poglavar živel Jakob Vidic, toda ali gre res za istega Jakoba? Glede na oznako Vetter ni mogel biti mišljen ta, ampak prejkone Ja- kob Vidic, ki je umrl 15. januarja 1665, star okoli 80 let.144 Družinski poglavar Jakob, ki so se mu otroci rojevali do leta 1669,145 bi bil lahko njegov sin Jakob ml., čigar rojstva pa v Ljubljani ne sreča- mo. Nekemu Jakobu Vidicu se je v zakonu z ženo Ano (Anko) med letoma 1622 in 1630 sicer rodilo pet otrok, vendar ni med njimi nobenega Jakoba.146 Jakob, ki se je oženil leta 1656 in imel leta 1666 rojenega sina Pavla, bi bil lahko sin oz. naslednik Jakoba Vidica (ok. 1585–1665), če bi bil rojen pred letom 1622 zunaj Ljubljane. To bi bilo prav mogoče, saj zakonca po vsem sodeč nista bila Ljubljančana. Njuno poroko namreč v prvi poročni matici po- grešamo.147 Sin Jakob bi v takem primeru prišel s starši še kot otrok živet v hišo očetovega sorodnika Jurija Vidica pred Nemškimi vrati. Lahko tudi, da je bil Jakob st. samo njegov sorodnik in ne oče. Še vedno pa je na voljo premalo podatkov, da bi lah- ko z gotovostjo vedeli, ali je Pavel Vidic, ki se je kot vdovec leta 1700 oženil v predmestni župniji Sv. Petra ter prihajal »iz mesta«, res izviral iz tega rodu. Če gre za isto rodbino, je naš Andrej Vidic (1707–1774), Pavlov najmlajši sin, dolgoletni mitni- čar v Kokri in oče »incestnega« mitničarja Janeza Antona, imel v Ljubljani korenine, ki so segale v čas okoli 1620. 143 SI AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, I. serija, fasc. W 1–101, testament W–12, 30. 9. 1633. – Jurij Vidic je bil ob notarskem zapisu svoje oporoke na smrtni postelji. Njegovo hišo na Bregu (danes Breg št. 4), ki jo je imel od leta 1616, so po mestni davčni knjigi že naslednje leto posedovali Vidičevi dediči in vdova Eva (Suhadolnik, Anžič, Novi trg, str. 67–68). 144 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, M 1658– 1735, pag. 30. 145 Gl. op. 134. 146 NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, R 1621– 1626, pag. 59 in 160; R 1626–1631, pag. 7, 65 in 172. – Leta 1636 je umrla Ana, devetletna hči Jakoba in Ane (prav tam, M 1635–1658, pag. 19). Žena je pri prvem in četrtem otroku imenovana Ana, pri drugem Suzana, pri tretjem Anka, pri petem pa Eva; da gre za ista zakonca, potrjujejo imena botrov. Kaže, da je žena umrla pred začetkom vodenja prve mrliške matice leta 1635. Jakob je bil morda poročen že prej, saj se je leta 1608 rodil otrok nekemu Jakobu in Alenki, 1615 pa Jakobu in Katarini (prav tam, R 1607–1614, pag. 98; R 1614–1621, pag. 47). 147 Prav tam, P 1605–1632. Andrej se je, kot smo videli, rodil v Šentpetr- skem predmestju in bil župljan šentpetrske žu- pnije. Razen tega, da je zgodaj izgubil starše, ne vemo o njegovi življenjski poti ničesar, dokler ni leta 1734 pri 27-ih postal mitničar v Kokri. Kdo mu je omogočil pridobitev ustrezne izobrazbe in kje, ostaja odprto vprašanje. Njegovega imena ni med gimnazijci zadnjih dveh razredov ljubljanske jezuitske gimnazije, ki jih poznamo iz vpisne knjige kongregacije Marije Vnebovzete, toda ta je ravno v njegovem času pomanjkljiva.148 Če ni imel za seboj vsaj nekaj razredov gimnazije ali kar vseh šestih, je moral biti za opravljanje službe deželnoknežjega mitničarja najmanj izučen trgovec, za zasedbo mi- tničarskega mesta pa je bil potreben tudi določen kapital, polog za kavcijo. Podobno kot Andrej je bil odprte glave njegov starejši brat Avguštin Vidic, ki je kljub zgodnji smrti staršev prav tako imel možnosti za šolanje. Najverjetneje je študiral na višjih jezuitskih študijih v rodni Ljubljani,149 kjer je leta 1728 prejel vsa kle- riška posvečenja od subdiakonata do mašništva, in sicer na mizni naslov kostanjeviške cisterce.150 Kot kaplan je služboval na Polšniku in v Mokronogu, nakar ga med letoma 1743 in 1764 srečujemo na kaplanskem mestu v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je preminil neznano kdaj pred letom 1774.151 Da gre pri duhovniku Avguštinu Vidicu za Andrejevega 148 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete je vrzel za leti 1721 in 1722 (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r pag. 586). 149 V kongregacijski knjigi Marije Vnebovzete ter med alumni in konviktorji ga ni (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r; Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki). Upoštevati je treba tudi vrzel v kongregacijski knjigi (gl. prejšnjo opombo). 150 Ljubljančan Avguštin Vidic je bil posvečen v subdiakona 27. marca, v diakona 15. maja in v mašnika 5. septembra 1728 (Volčjak, Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije, str. 86–88). 151 SI PAM/1537, Slekovec Matej, Kartoteke: duhovniki 18. stoletje, št. 3490, Vidiz Avguštin; Ožinger, Vizitacijski za- pisniki, str. 427, 444, 478). – Vidic je bil ob vizitaciji loške župnije leta 1760 tam kaplan 16 let, star pa 60 let (prav tam, str. 478). – M. Slekovec je o njegovem službovanju v Loki uporabil izpiske I. Orožna, ki pa Vidica v svoji monografiji o dekaniji Laško med loškimi duhovniki ne navaja (Orožen, Das Dekanat Tüffer, str. 452–453). Kot živ je zadnjič ome- njen leta 1764, kot pokojni pa v bratovem zapuščinskem in- ventarju deset let pozneje (gl. naslednjo opombo). Ni znano, kdaj v desetletnem časovnem razponu 1764–1774 je umrl, ker se mrliške matice župnije Loka začenjajo šele leta 1784, do tega leta pa je daljša vrzel tudi v vrsti krstnih in poročnih matic, kjer bi mu lahko sledili kot krščevalcu in poročevalcu VSE ZA ZGODOVINO 53 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE leta 1703 rojenega brata, je razkril poda- tek v Andrejevi oporoki (1774), po kate- rem je njegova hči Cecilija dedovala po »gospodu Avguštinu Vidicu, župniku v Loki na Štajerskem«.152 Ko se je Andrej Vidic pri 28-ih ženil v Kamniku, je imel torej za priženitev v staro in ugledno meščansko rodbino več dobrih referenc. Izhajal je iz Ljublja- ne, četudi iz predmestnega okolja, imel starejšega brata duhovnika in prišel zgodaj do položaja mitničarja v Kokri. Dovolj za 19-letno nevesto Marijo Si- donijo, ki je malo prej izgubila očeta in ostala sama z materjo. Nazadnje se ustavimo še pri rodbini Andrejeve devet let mlajše žene Marije Sidonije Turk (1716–1791). Rodila se je v Kamni- ku, v obzidanem delu mesta (ex Civitate), kot hči »gospoda« Jožefa Turka in Elizabete in dobila v znamenje pomembnosti družine ob krstu 17. maja 1716 trojno ime Marija Magdalena Sidonija.153 Nje- ne kamniške korenine so bile trdnejše od Vidičevih ljubljanskih, rodbina pa je imela v lokalnem oko- lju tudi veliko večjo veljavo. Medtem ko so Vidici prebivali v predmestju deželne prestolnice, so bili Turki ugledna meščanska rodbina s hišo na kamni- škem glavnem trgu in imeli v prejšnji generaciji več izobražencev.154 5. maja 1734, ko so pokopali An- (NŠAM, Župnija Loka pri Zidanem Mostu, Matične knjige). 152 SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 118, fasc. XXXXVII, lit. U-V–47, 9. 3. 1774, pag. 4. 153 Marija Magdalena je sicer eno krstno ime. Materino ime je v krstni matici pomotoma navedeno kot Regina (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1710–1727, fol. 75v). 154 Popis kamniških hiš s konca leta 1723 ali iz prvih mesecev leta 1724 navaja Karla Jožefa Turka (H. Carl Joßeph Tür- gkh) kot enega od 50 gospodarjev hiš v ožjem mestu (In der Statt) brez 25 hiš v Svinjski ulici (Schwein Gassen), od kate- rih je poleg njega označen kot gospod le še eden; tak naziv je imelo samo 7 od skupno 176 kamniških hišnih gospodarjev (SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 275, I/139, lit. XIX S–1, Specification dern Contr. mössigen Haüßer, s. d.). Datacija popisa hiš temelji na mestni knjigi listin 1715–1726. Na seznamu je namreč že ime Matije Pancerja, ki je dotlej pusto hišo na Klancu kupil od mesta 25. oktobra 1723, med- tem ko je kot lastnik hiše na Šutni, stoječe med kaplanijo sv. Trojice in hišo Jožefa Rajha, naveden še Janez Hvale, in ne Blaž Jerlih, ki jo je kupil 20. maja 1724 od Hvaletove drejevega tasta »gospoda« Jožefa Turka, je v mrliški matici obsežnejši zapis o tem, da je bil pokojnik 59-letni poročeni mestni svétnik, ki je končal filo- zofijo (Philosophus absolutus), in eden prvih članov leta 1731 ustanovljenega kamniškega Akademskega združenja (glasbene akademije) sv. Cecilije, poleg tega tudi dober trobentač (Tubicen celeberrimus). Njegovo truplo je celotna akademija pospremila v cerkev sv. Jožefa na Žalah, od tam pa so ga prene- sli v kripto Marijine župnijske cerkve na Šutni.155 Podoben pogreb je imela dvanajst let pozneje, 1. maja 1746, Jožefova 54-letna vdova Elizabeta.156 Ko se je Andrej Vidic kot kokrški mitničar priženil v Turkovo hišo, je bil tast že pokojni. Nevesta Sidonija je živela sama z materjo, saj so njena sorojenca in polsestra umrli že v zgodnjem otroštvu.157 Razpoložljivi viri ne povedo, kakšen poklic je opravljal Jožef Turk. Bolj malo je verjetno, da bi se nekdo, ki naj bi končal filozofijo, v rodnem mestu svakinje, potem ko je ta neznano kam pobegnil (SI AS 149, Mesto Kamnik, šk. 2, knjiga listin 1715–1726, s. p.). 155 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1731–1747, fol. 23r. – O Akademskem združenju sv. Cecilije gl. Kemperl, Aka- demska bratovščina, str. 38–40. 156 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1731–1747, fol. 103v. 157 O polsestri Mariji Drnovšek gl. op. 159. – Sidonijin brat Karel Leopold je bil krščen 2. novembra 1714, sestra Marija Doroteja pa se je rodila in bila krščena 28. decembra 1717 (prav tam, R 1710–1727, fol. 61v in 94r). Brata so pokopali 6. septembra 1716, sestro pa 21. marca 1719 (prav tam, M 1707–1731, fol. 68r in 86r). Začetek vpisa smrti Jožefa Turka v kamniški mrliški matici 5. maja 1734 (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1731–1747, fol. 23r). 54 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 lotil obrti. Prejkone si je našel kakšno uradniško službo, morda gospoščinskega upravitelja, ali pa se je ukvarjal s trgovino. Kot bomo videli, je njegov zelo verjetni ded Janez Turk izpričan kot ranocel- nik, oče Mihael pa je bil vsaj nekaj časa kamniški mitničar, kar najbrž ni bila njegova glavna dejav- nost. Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, kdo in od kod je bila Jožefova žena Elizabeta, rojena okoli leta 1692. Ko sta se 18. januarja 1714 poročila,158 je imel ženin 39 let, nevesta pa je bila mlada, pribli- žno 22-letna vdova po precej starejšem Kamničanu Tomažu Drnovšku. Vsekakor ni šlo za domačinko, saj njene prve poroke ni v kamniški poročni matici kot tudi ne v maticah obeh ljubljanskih župnij.159 Elizabetin drugi mož in Sidonijin oče Jožef Turk, krščen 9. januarja 1675 kot Karel Jožef, je prihajal iz tedaj že trdno zakoreninjene kamniške meščanske rodbine. Rodil se je kot predzadnji od dvanajstih otrok večkratnega mestnega sodnika Mihaela Tur- ka in njegove žene Rozine, ki sta oba doživela viso- ko starost: leta 1710 umrlemu Mihaelu, naj bi bilo ob smrti 90 let, njegovi naslednje leto preminuli ženi pa 80.160 Mihael Turk se je potemtakem rodil okoli leta 1620. Sklepati smemo, da je bil rojen Ka- mničan ali pa je v Kamnik prišel s starši v zgodnjem otroštvu. V mestu sta tedaj živeli vsaj dve družini Turk, ena revna in druga gosposka.161 V najstarejši 158 Prav tam, P 1712–1744, fol. 10r. 159 Prim. NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1673–1711, P 1712–1744; ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1682–1718; ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, P 1677–1715. – Tomaž Drnovšek, krščen 16. decembra 1670, se je rodil v Kamniku kot sin zakoncev Janeza in Marije (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1662–1673, fol. 114r), umrl pa kot kamniški meščan in najemnik (civis Stainensis et Stanarius) v mestu v začetku leta 1713; mrliška knjiga navaja datum pokopa 7. januar in starost 45 let (prav tam, M 1707–1731, fol. 31v). Edina hči Tomaža in Elizabete Drno- všek, Marija, je luč sveta zagledala v mestu in bila krščena 18. marca 1712, pokopali pa so jo 29. junija 1713 (prav tam, R 1710–1727, fol. 26r; M 1707–1731, fol. 34v).). 160 »Gospod« Mihael Turk (Türk), ki so ga pokopali 13. marca 1710, je v mrliški matici naveden kot notranji mestni svetnik (Senator Stainensis), »gospo« Rozino Turk (Türkin), prav tako iz mesta, pa so pokopali 21. maja 1711 (prav tam, M 1707–1731, fol. 17r in 24v). 161 V mestnih sodnih protokolih za obdobje 1613–1622 sta iz- pričana dva Turka. Prvi je pokojni Matija Turk, čigar hišico na Grabnu pred mestnimi vrati je mesto zaradi zadolženo- sti prodalo, pokojnik pa je zapustil več osirotelih otrok (SI AS 149, Mesto Kamnik, šk. 1, sodni protokoli 1613–1622, s. p., 21. 1. 1621, 19. 5. 1622). Drugi, naveden neznanega dne kamniški krstni matici, ki se začenja dve leti po- zneje (1622), najdemo krsta dveh hčerk ranocelnika Janeza Turka in njegove žene Lucije, obeh rojenih v mestu (1625 in 1630), pri čemer krstna matica vmes dobri dve leti ni bila vodena.162 Mihael je skoraj brez dvoma identičen z Mihaelom Turkom s Kranjskega, vpisanim leta 1638 v ljubljansko jezuitsko kongre- gacijo Marije Vnebovzete,163 v katero so množično vstopali ljubljanski gimnazijci, tedaj še ne samo tisti iz zadnjih dveh gimnazijskih razredov tako kot po letu 1640.164 V Kamniku je nato živela ena sama družina Turk, Mihaelova165 in Rozinina, pri čemer lahko predvidevamo, da je tudi Mihael opravljal ranocelniški poklic in da je bila kakšnih deset let mlajša Rozina glede na osebno ime meščanskega izvora.166 V kamniških župnijskih maticah so jima včasih namenili laskavo oznako »generosus/a«, ki so je bili deležni le zelo redki kamniški meščani in še to poredko.167 Rojstva dvanajstih otrok zakon- cev Turk so se zvrstila v četrtstoletnem razponu samo s priimkom kot gospod in špitalski mojster (den herrn Spitalmaister Türckh) (prav tam, s. p.), bi glede na znana dejstva utegnil biti oče Mihaela Turka. Kamniške župnijske matice v 17. stoletju poznajo tudi več družin Turkov, ki niso živele v mestu, ampak na podeželju. 162 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1622–1642, dol. 9v in 14v. – Kraj rojstva (in Camnik) je naveden pri starej- ši Marjeti, očetov ranocelniški poklic (Joannis Chyrurghi Turcici) pa pri mlajši Jeri. V krstni matici je vrzel od 31. decembra 1625 do 15. aprila 1628. Zakoncev Turk ni najti med krstnimi botri. 163 Michaël Turckh Carniolus (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 145). – Kongregacijska knjiga v tem času navaja le pokrajinske oznake izvora, pri čemer loči Ljubljančane od ostalih Kranjcev, kar je bil tudi Turk. Tako kot pri veči- ni sočasno sprejetih članov je tudi pri njem dodan križec, znamenje, da je umrl. Pri mnogih je zapis, da so postali duhovniki (sacerdos). 164 Bizant, Marijine kongregacije, str. 142–144 in 147. 165 Ime Mihaela Turka prvič srečamo 11. novembra 1650, ko je bil krstni boter (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1640–1650, fol. 124r). 166 Kamniška poročna matica iz tega časa ni ohranjena. Za- konca se nista poročila v Ljubljani (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, P 1632–1751, P 1651–1682). V Ka- mniku v letih okoli Rozininega rojstva (1631) ni bila krščena nobena deklica s tem imenom (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1622–1642). 167 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1662–1673, fol. 65r (10. 2. 1668); R 1685–1699, fol. 2r (19. 12. 1685), fol. 50r (20.7. 1689). »Generosus« je bil npr. mestni sodnik Bernard Jurij Šter (prav tam, fol. 8r in 10v), naslednje leto pa Lovrenc Klančnik (prav tam, fol. 20v), neplemiški svak Janeza Vaj- karda Valvasorja (Golec, Valvasor, njegove korenine, str. 195, 201 in 211). Leta 1685 za botra Mihaela Turka in botro VSE ZA ZGODOVINO 55 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE med letoma 1653 in 1678.168 Štiri srečamo samo ob krstu in so najverjetneje umrli, preden se leta 1671 začenja najstarejša kamniška mrliška matica,169 ena hči pa se je dvakrat omožila v domačem mestu.170 Mihael Turk je v sedemdesetih in zgodnjih osem- desetih letih izpričan tudi kot mestni mitničar,171 kot ključar z mestom tesno povezane cerkve sv. Jero Rece poleg oznake generosus beremo »nobili, quia habet nobilitatet« (prav tam, fol. 504). 168 Otroci so si sledili takole: Volfgang Sigmund (kršč. 3. no- vembra 1653), Katarina Elizabeta (kršč. 2. oktobra 1655), Marjeta (kršč. 27. junija 1657), Uršula (kršč. 10. septembra 1659), Dominik Roman (kršč. 27. junija 1661), Janez Zlatoust (kršč. 25. januarja 1663), Julij Emanuel (kršč. 5. marca 1667), Feliks Anton (kršč. 17. januarja 1669), Marija Magdale- na (kršč. 20. julija 1671), Mihael Sigmund (kršč. 30. maja 1673), Karel Jožef (kršč. 9. januarja 1675) in Samuel (kršč. 29. januarja 1678) (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, R 1651–1661, fol. 33r, 57r, 77r, 99r, 118v; R 1662–1673, fol. 13v, 70r, 94r, 119r; R 1673–1685, fol. 1r, 14r, 36v). 169 V kamniških maticah pogrešamo smrt in poroko Marjete, Uršule, Dominika Romana in Marije Magdalene (prim. prav tam, M 1671–1707, M 1707–1731, M 1731–1747, M 1747–1765, P 1673–1711). Pri tem je treba opozoriti, da prva mrliška matica pogosto ne navaja imen in priimkov otrok, v prvi poročni pa mestoma pogrešamo priimke nevest. Morda je Uršula istovetna z Uršulo Turk (Vrsula Turkouka), pokopano 14. oktobra 1681, v mrliški matici brez navedbe starosti in drugih podatkov (prav tam, M 1671–1707, fol. 29v). Marija Magdalena bi bila lahko samska Marija Turk (virgine Maria Türkin), ki se je 15. februarja 1708 omožila z mestnim svetnikom Jakobom Čebuljem (Zebail) (prav tam, P 1707–1731, fol. 98r), s katerim v naslednjih letih nista imela otrok (prav tam, R 1700–1710, R 1710–1727). Če gre za pravo osebo, je bila ob poroki že v 37. letu. 170 Katarina Elizabeta je prvič stopila pred oltar pri 20-ih 3. julija 1675 z »gospodom« Jurijem Drnovškom in drugič 19. maja 1688 z »gospodom« Janezom Jakobom Huberjem (prav tam, P 1673–1711, fol. 4v in 39v). 171 V mestnih sodnih protokolih ga kot mitničarja (als Mauth- ner) srečamo med letoma 1676 in 1680 (SI AS 149, Mesto Kamnik, šk. 3, sodni protokoli 1675–1682, pag. 90, 92, 404, 421 in 426); zanimivo je, da je njegova hiša (des Herrn Türkhen behausung) leta 1676 označena tudi kot cesarska mitninska hiša (Khaÿl. Mauthhauß), očitno ker so na tej mitnici deloma pobirali tudi cesarske pristojbine. Iz spisov kranjskega vicedomskega urada o kamniški mitnici jasno izhaja, da je šlo za mestno mitnico (Stattmauth) (SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 150, I/187, lit. S V–12). Ko so leta 1681 v Kamniku vzpostavili novo državno mitnico, t. i. nakladninski urad, je prišlo do manjših napetosti med novim uradom in Turkom, kje bodo mitnino pobirali čigavi ljudje (prav tam, lit. S V–10, 6. 12. 1681). Mestno mitnico je vsakokratni mestni sodnik sicer oddajal v zakup (prav tam, lit. V–8, 5. 8. 1642). Primoža nad Kamnikom (1676)172 in kot špitalski mojster (1680).173 Njegovo ime se redno pojavlja med mestnimi svetniki, večkrat je opravljal funk- cijo sodnega upravitelja174 in bil med letoma 1666 in 1698 vsaj 11-krat izvoljen tudi za predstojnika mestne samouprave, v enoletni mandat mestnega sodnika.175 Veliko je dal na izobrazbo, saj najdemo kar pet njegovih sinov na ljubljanski jezuitski gim- naziji: Volfa Sigmunda (roj. 1653), Janeza Zlatou- sta (roj. 1663), Feliksa (roj. 1669), Karla Jožefa (roj. 1675) in Samuela (roj. 1678). Kot kaže, niso bili vsi enako uspešni dijaki, saj sta Volfgang Sigmund in Feliks (Anton) izpričana samo v nižjih razredih.176 Prvi od njiju se ni vrnil v rodni Kamnik, drugi pa je morda opustil šolanje zaradi bolezni, glede na to da je umrl v domačem mestu v starosti samo 29 let (1698).177 Naš Karel Jožef naj bi, kot pravi mrliška matica, končal filozofijo, kar pomeni, da je moral po gimnaziji oditi vsaj v Gradec. Tam je višje je- 172 SI AS 149, Mesto Kamnik, šk. 3, sodni protokoli 1675–1682, pag. 172–173. 173 Prav tam, pag. 400 174 Prav tam, npr. pag. 239, 360, 408. 175 Mihael Turk je bil za mestnega sodnika izvoljen v letih 1666, 1667, 1682, 1683, 1684, 1687, 1688, 1691, 1692, 1697 in 1698 (SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 275, I/139, lit. S XVIII–1, 29. 7. 1666, 4. 8. 1667, 6. 8. 1682, 27. 7. 1683, 13. 7. 1684, 27. 7. 1687, 27. 7. 1688, 27. 7. 1691, 13. 7. 1692, 28. 7. 1697, 27. 7. 1698). Prim. Stiasny, Kamnik, str. 62–63. 176 Volf Sigmund oz. samo Sigmund je med alumni in kon- viktorji izpričan v letih 1668–1670, ko je obiskoval prve tri gimnazijske razrede (Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki, str. 94, 95 in 97), Feliks pa v letih 1683 in 1684, ko je bil dve leti zapored v prvem razredu kot alumen (štipendist) alumnata kamniškega župnika Krištofa Plancka (prav tam, str. 112, 113 in 114). Planckov alumen je bil prav tako Janez Zlatoust Turk, ki ga kot takega srečujemo med letoma 1675 in 1682, do šestega, zadnjega razreda gimnazije; imenovan je Janez Krištof in dvakrat označen tudi kot Kamničan (prav tam, str. 100, 101, 102, 103, 104, 107, 108, 110). Jožef, izpričan najprej leta 1692 kot konviktor, se v letih 1692 do 1695, ko je bil v petem razredu, pojavlja kot Lenkovičev alumen in trobentač (tubista) (prav tam, str. 123, 1256, 127 in 128). Isti instrument je kot gojenec jezuitskega seminarja igral Samuel, sicer konviktor in Škofičev alumen, izpričan med letoma 1693 in 1696, do petega razreda, enkrat tudi kot Kamničan (prav tam, str. 126, 129 in 130). Kot petošolci, v razredu poetika, so bili v kongregacijo Marije Vnebovzete sprejeti Janez (Zlatoust) leta 1680, Jožef 1695 in Samuel 1696 (SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r, pag. 330, 426 in 431). O alumnatih gl. Mlinar, Ustanove za revne študente, str. 84–86. 177 Pokopali so ga 13. maja 1698; v mrliški matici je vpisan kot »gospod« Feliks Turk (Türk), star okoli 28 let (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1671–1707, fol. 99v). 56 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 zuitske študije potrjeno obiskoval Janez Zlatoust,178 ki je tako kot najmlajši Samuel postal duhovnik. Brata sta mašniško posvečenje najverjetneje prejela v Vidmu od svojega krajevnega škofa, oglejskega patriarha.179 O mlajšem Samuelu je znanega zelo malo. Potem ko so ga leta 1706 sprejeli v znameni- to duhovniško bratovščino sv. Mihaela v Mengšu, so ga osem let pozneje (1714) iz nje izbrisali, ker je odšel neznano kam.180 Ni nujno, da je zapustil duhovniške vrste, gotovo je le to, da se je nekam preselil in da ni izpolnjeval članskih obveznosti do bratovščine. Starejši Janez Zlatoust je bil beneficiat sv. Mihaela v Kamniku in od leta 1694 do smrti celih 34 let spiritual klaris v bližnjih Mekinjah, kjer so ga 10. septembra 1728 tudi pokopali v kripto samostanske, danes župnijske cerkve. Veljal je za pobožnega, zglednega duhovnika in človeka.181 Od sedmih bratov Turk ne najdemo v šolah samo dveh, Julija Emanuela (roj. 1667) in Mihaela (roj. 1673),182 ki sta oba umrla samska v domačem mestu: Julij Emanuel se je poslovil pri 29-ih (1696),183 Mihael pa pri 51-ih (1724).184 Kamniški Turki so tako po moški strani ugasni- li leta 1734 s smrtjo Karla Jožefa, mestnega svétnika in člana Cecilijine bratovščine. Njegov rod se je nadaljeval z edino preživelo hčerko Sidonijo, po- 178 Leta 1684 je bil vpisan kot Kranjec iz Kamnika na stopnji fizika (Physici): Joannes Christ. Turck, Carniolius, Litopo- litanus (Andritsch, Die Matrikel. 3. Band, str. 87). 179 Samuel Turk je v Ogleju prejel prve štiri kleriške redove neznanega dne leta 1701 (Samuel Turgh, Carniolus) in sub- diakonsko posvečenje 23. septembra 1702 (Samuel Thurek ex Camnichn Carniolus) (Volčjak, Ordinacijski zapisniki, str. 37 in 218). Ni znano, kdo mu je podelil diakonat in prezbiterat; prejkone prav tako oglejski patriarh, saj ohra- njene evidence posvečenj niso popolne. Dejstvo, da je mizni naslov prejel »ad titulum sui patrimonii«, priča o zadostni imovitosti njegovih staršev. 180 [Anonimus], Duhovniška bratovščina, stolpec 414. Prim. SI PAM/1537, Slekovec Matej, Kartoteke: duhovniki 18. stoletje, št. 3300, Türk Samuel. 181 NŠAL 572, Zapuščina Franc Pokorn, šk. 378, Mekinje, pola B; ŽA Mekinje, Matične knjige, M 1728–1784, pag. 1. 182 Prim. Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki; SI AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 183 Pokopali so ga 26. maja 1696, starost v mrliški matici je pravilna, kot kraj smrti pa je navedeno mesto (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1671–1707, fol. 90r). 184 Ob pokopu 11. maja 1724 je naveden kot »gospod« in samski, stanujoč v mestu, za navedbo starosti pa je ostal prazen prostor (NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, M 1707–1731, fol. 91v) ročeno Vidic, ki je večino življenja preživela ob možu mitničarju v Kokri. V Kamnik sta se poleg nje vrnila nikoli poročena hči Cecilija in sin Franc Vidic, čigar hči Jožefa je pozneje svojemu stricu Janezu Antonu rodila hčerko. Odprto ostaja vprašanje, v kakšnem sorod- stvu so bili Vidici s poplemenitenimi Kamničani Škerpini pl. Oberfeldi, prek katerih je bilo mogoče ugotoviti njihove kamniške korenine. Kot smo vi- deli, je zadnja iz Škerpinovega rodu, Marija Ana (1723–1801), Cecilijo Vidic (1745–1816) v oporoki leta 1801 naslovila kot »meine Mam« in jo imeno- vala za svojo glavno dedinjo, spomnila pa se je tudi vseh njenih sorojencev.185 Na družinskem deblu leta 1722 poplemenitenih kamniških meščanov Škerpi- nov ni nobene povezave ne z Vidici ne s Turki, je pa nekaj odprtih možnosti. Med temi se zdi najbolj verjetna ta, da sta bili sorodnici, morda sestri, Ma- rija Magdalena (ok. 1697–1774), mati Marije Ane, o kateri je iz poplemenitvene listine (1722) znano le to, da se je pred poroko v Škerpinovo družino pisala Aparnik,186 in babica Cecilije Vidic in njenih soro- jencev Elizabeta N. (ok. 1692–1746), ki je v Kamnik prav tako prišla od drugod. Ko se je Elizabeta že kot vdova po Kamničanu Tomažu Drnovšku leta 1714 185 Oporoko je napisala in pečatila v navzočnosti dveh prič 7. julija 1801 v Kamniku, odprli in razglasili pa so jo 20. julija. Poleg voska, namenjenega trem kamniškim cerkvam, 250 goldinarjev za mašne namene (350 maš) ter dveh manjših volil kamniški šoli in ubožnici so po pokojnici dedovale naslednje osebe: »gospod« Anton Vidic, bankalni prejemnik v Kostanjevici, 50 goldinarjev, »gospod« Avguštin Vidic, upoštevaje njegovih veliko otrok, 150 goldinarjev, otroci »gospoda« Franca Vidica Jožef, Johana in Jožefa vsak po 20 goldinarjev, Jožef Sebastjan, sin kamniškega meščana »gospoda« Jodoka Ramuša, 10 goldinarjev, obe služkinji vsaka svojo posteljo in veliko svečo, ter Cecilija Vidic kot glavna dedinja in izvršiteljica oporoke. SI AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, fasc. S 159–E, testament S–178, 7. 7. 1801. – Pokojničino premože- nje, inventarizirano v Kamniku 21. avgusta 1801 (kot priči sta bila navzoča tudi dediča Cecilija in Avguštin Vidic), so ocenili na dobrih 1805 goldinarjev, od česar je 1450 goldi- narjev odpadlo na tri zadolžnice, 355 pa na premičnine (SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 111, fasc. XXXXV, lit. S–283, 21. 8. 1801). Hišo št. 66 na kamniškem trgu je Cecilija že pet let prej, leta 1796, prodala meščanskemu vinotoču Leopoldu Jože- fu Schüllerju (SI AS 330, Zemljiška knjiga za sodni okraj Kamnik, Kamnik mesto, knj. 1, Tom. I, lit. A, fol. 66; prim. Polec, Kamniške meščanske hiše, str. 67). 186 Preinfalk, Plemiške rodbine, str. 236 in 267. VSE ZA ZGODOVINO 57 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE omožila s Karlom Jožefom Turkom (1675–1734), je bil prva poročna priča domačin Sigmund Ko- nrad Škerpin (1690–1729),187 skorajšnji mož Marije Magdalene Aparnik. In ko se je njuna edina pre- živela hči Magdalena Sidonija leta 1735 omožila z Andrejem Vidicem, ju je prišel v Kamnik poročit Škerpinov tedaj že poplemeniteni brat, ljubljanski kanonik Janez Andrej (1692–1748).188 Vdova Ma- rija Magdalena Škerpin je bila tudi krstna botra prvima Vidičevema otroku, ki sta se rodila še v Kamniku v letih 1736 in 1737.189 Pri tem nikakor ne gre prezreti, da so botrstva Škerpinov Turkovim krščencem izpričana že veliko prej, v tretji četrtini 17. stoletja, in to v velikem številu.190 Ne nazadnje sta bili družini v Kamniku na glavnem trgu skoraj sosedi. Dobroti Cecilije, zadnje pripadnice pople- menitenih Škerpinov pl. Oberfeldov, pa gre zasluga, da je bilo sploh mogoče ugotoviti, kdo in od kod sta prihajala naša »kostanjeviška grešnika« Janez Anton in Jožefa Vidic, ki sta štiri leta po njeni smrti spravila na svet »incestno dete« in z njim zaplodila nov razvejen rod. Viri in literatura Arhivski viri NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL 122, Zbirka merijskih matičnih knjig NŠAL 572, Zapuščina Franc Pokorn ŠAL/Ž – Škofijski arhiv Ljubljana/Župnije ŽA Čatež ob Savi ŽA Jesenice ŽA Kamnik ŽA Kostanjevica ob Krki ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj ŽA Ljubljana–Sv. Peter ŽA Ljubljana–Marijino oznanjenje ŽA Loški Potok ŽA Mekinje 187 NŠAL, ŽA Kamnik, Matične knjige, P 1712–1744, fol. 10r. 188 Prav tam, fol. 96r. 189 Prav tam, R 1727–1738, fol. 146v in 171v. 190 Jakob Škerpin je bil leta 1653 krstni boter prvorojencu Miha- ela in Rozine Turk, njegova žena Katarina pa je med letoma 1657 in 1671, ko je umrla, botrovala kar sedmim otrokom istega para (prav tam, R 1651–1661, fol. 99r, 77r in 118v; R 1662–1673, fol. 13v, 70r, 94r in 119r). ŽA Motnik ŽA Podbrezje ŽA Radovljica ŽA Raka NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Župnija Loka pri Zidanem Mostu Župnija Videm ob Savi ÖStA – Österreischisches Staatsarchiv, Wien AVAFHK – Allgemeines Verwaltungsarchiv – Finanz- und Hofkammerarchiv Bancale Krain Neueres Bancale SI AS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko SI AS 7, Deželno glavarstvo na Kranjskem, politični oddelek SI AS 149, Mesto Kamnik SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko SI AS 175, Jožefinski kataster za Kranjsko SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko SI AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani SI AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani SI AS 315, Deželna deska za Kranjsko SI AS 330, Zemljiška knjiga za sodni okraj Kamnik SI AS 1073, Zbirka rokopisov SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor SI PAM/1537, Slekovec Matej, Kartoteke: duhovniki 18. stoletje SI ZAC – Zgodovinski arhiv Celje SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana SI ZAL 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige ŠAK – Škofijski arhiv Koper 58 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 ŠAK Ž Raz – Župnija Razdrto ŠAK Ž Rut – Župnija Rut ŠAK Ž Šta – Župnija Štanjel Župnijski arhiv Čatež ob Savi Statusi animarum Literatura in objavljeni viri Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz. Band 3. 1663–1710. Graz: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Universitätsbuchdruckerei und Universitätsverlag, 1987. [Anonimus]: Duhovniška bratovščina sv. Mihaela v Mengšu. Zgodovinski zbornik. Priloga »Laibacher Dioecesanblatt-u« 5 (1892), št. 21, stolpci 321–326; št. 22, stolpci 337–346; št. 23, stolpci 353–360; št. 24, stolpci 377–384; št. 25, stolpci 393–400; št. 26, stolpci 409–416; št. 27, stolpci 425–432; št. 28, stolpci 445–448; št. 29, stolpci 461–464; št. 30, stolpci 475–480; št. 31, stolpci 493–496. Bezlaj, France (ur.): Začasni slovar slovenskih priimkov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974. Bizant, Milan: Marijine kongregacije v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. V: Reisp, Vincenc (ur.): Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1997). Zbornik razprav. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998 (Redovništvo na Slovenskem 4), str. 137–156. Catalogus cleri Archi-dioecensis Labacensis anno 1793; 1794; 1795; 1796; 1797; 1798; 1799; 1800; 1801; 1802; 1803; 1804; 1806; 1808; 1809; 1813; 1815; 1817; 1819; 1820; 1822; 1823; 1824; 1825; 1826; 1827; 1828. Črnivec, Živka (ur.): Ljubljanski klasiki 1563– 1965. Ljubljana: Maturanti Klasične gimnazije (1941–1958), 1999. Florijančič pl. Grienfeld, Janez Dizma: Deželopisna karta vojvodine Kranjske. Ljubljana 1744. Faksimile. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1995. Gartner Lenac, Nadja: Radovljiške družine v 18. stoletju: Radovljica Mesto. Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 2007. Golec, Boris: Dunajska policija nima posluha za prinašalce peticij »civilne družbe« s Kranjskega: kako je Kostanjevica leta 1795 dokončno izgubila boj za ohranitev mestne avtonomije? Acta Histriae 18, 2010, št. 3, str. 597–626. Golec, Boris: Glavni poudarki k topografiji Kostanjevice v stoletjih mestne avtonomije. V: Smrekar, Andrej (ur.): Vekov tek: Kostanjevica na Krki 1252–2002: zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta. Kostanjevica na Krki: Krajevna skupnost, Organizacijski odbor za praznovanje 750. obletnice prve listinske omembe mesta, 2003, str. 145–180. Golec, Boris: Raka – nekoč trg, nato spet vas. V: Vizlar, Ivan (ur.): Raka, ljudje in vino. Zbornik ob deseti obletnici delovanja Društva vinogradnikov Raka. Raka: Društvo vinogradnikov, 2015, str. 23–44. Golec, Boris: Valvasor, njegove korenine in potomstvo do danes. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Thesaurus memoriae. Dissertationes 13). Golec, Boris: Zemljiški katastri 18. in 19. stoletja kot vir za stavbno, gradbeno in urbanistično zgodovino slovenskega ozemlja – 1. del. Arhivi 32, 2009, št. 2, str. 283–338. Golia, Modest: Pezdič (Pesdizh) Jurij Vincenc. Slovenski biografski leksikon. Tretja knjiga. Raab–Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 322. [Gratzy, Oskar]: Laibachs Bürgerschaft von 1720 bis 1786. Mittheilungen des Musealvereins für Krain 16, 1903, str. 70–88. Instanzkalender für das Herzogthum Krain auf das Jahr 1793. Laibach, [1793]; 1797. Instanz Schematismus für das Herzogthum Krain 1796. Laibach, [1796]; 1798; 1799; 1801; 1802. Instanzen Schematismus vom Herzogthume Krain. Nebst Kalender für das Jahr 1803. Laibach, [1803]. Instanzen Schematismus vom Herzogthume Krain, dann der gefürsteten Grafschaften Görz und Gradiska. Für das Jahr 1804. Laibach, [1804]; 1806. VSE ZA ZGODOVINO 59 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Kemperl, Metoda: Akademska bratovščina sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku. Kronika 46, 1998, št. 1–2, str. 34–40. Korošec, Branko: Ljubljana skozi stoletja. Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. Land=Krainerischer Schematismus auf das Jahr MCCLXXV. Laybach, [1775]; MCCLXXVI [1776]; MCCLXXVII [1777]. Lavrič, Ana: Likovna umetnost v Herbersteinovem času. V: Škulj, Edo (ur.): Herbersteinov simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba, 2004, str. 455–476. Mlinar, Janez: Seminar za revne študente pri ljubljanskem kolegiju. V: Rajšp, Vincenc (ur.): Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1997). Zbornik razprav. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat slovenske redovne province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Teološke fakultete, 1998 (Redovništvo na Slovenskem 4), str. 77–91. Neuer Instanzkalender auf das Jahr MDCCLXXX [1780]; MDCCLXXXI [1781], fol. M3; MDCCLXXXII [1782]. Orožen, Ignaz: Das Dekanat Tüffer: mit den Seelsorgestationen Tüffer, St. Ruprecht, St. Leonhard, Gairach sammt dessen Kloster, St. Nikolaus, St. Margarethen, St. Gertraud, St. Jakob in Dolj, Trifail, St. Egyden in Steinbrücken, Lak, St. Johann in Razbor, (Ratschach in Krain) und Maria Scheuern. Cilli: J. Rakusch, 1881 (Das Bisthum und die Diözese Lavant. IV. Theil/2). Ožinger, Anton: Vizitacije savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751–1773. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1991 (Vizitacijski zapisniki goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa 1752–1774, Zvezek 2). Polec, Janko: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dve sto letih. Kamniški zbornik 1955. Kamnik: Uredniški odbor, str. 51–110. Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje. 2 del. Od Del-Negrov do Škerpinov. Ljubljana: Viharnik, 2022 (Zbirka Blagoslovljeni in prekleti. Sedma knjiga). Schematismus des Laibacher Gouvernements=Gebieths für das Jahr 1819. Laibach [1819]; 1821; 1824. Schematismus für das Herzogthum Krain 1795. Laibach, [1795]. Schematismus für Krain, Görz und Gradiska auf das Jahr 1807. Laibach, [1807]. Stiasny, Ljudevit: Kamnik. Zemljepisno- zgodovinski opis. Ljubljana: Ljudevit Stiasny, 1894. Suhadolnik, Jože – Anžič, Sonja: Novi trg z okolico. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006. Suhadolnik, Jože – Anžič, Sonja: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2003. Šturm, Lovro (ur.): Gorenjske družine v 18. stoletju. Celje: Društvo Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut Karantanija: Slovenska matica, 2016. Šturm, Lovro (ur.): Ljubljanske družine v 18. stoletju. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba; Ljubljana: Inštitut Karantanija: Slovenska matica, 2018. Umek, Ema – Kos, Janez (ur.): Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije. Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije, 1972 (Skupnost arhivov Slovenije. Vodniki. 1. zvezek). Valenčič, Vlado: Trgovina na Kranjskem v 18. stoletju. Zgodovinski časopis 48, 1994, št. 2, str. 217–230. Volčjak, Jure: Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 1. del: 1750–1764. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2010 (Viri 31). Volčjak, Jure: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1. del: 1711–1756. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2013 (Viri 36). Volčjak, Jure: Ordinacijski zapisniki Oglejskega patriarhata za slovensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2020 (Viri 43). 60 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXXI, 2024, št. 1 Žontar, Josip: Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana: Muzejsko društvo za Slovenijo, 1939. Digitalni viri http://woerterbuchnetz.de/DWB/?sigle=DW B&mode=Vernetzung&lemid=GV07065 (pridobljeno novembra 2023); https://www.stat.si/imenarojstva#/ names?lastname=Curhalek (pridobljeno oktobra 2023). Zusammenfassung »DIE TAT IST, AUSSER EINIGEN FRAUEN, IN DER ÖFFENTLICHKEIT SOZUSAGEN UNBEKANNT« Über ein verbotenes Verhältnis und dessen Frucht in einem »etwas besseren Haus« am Beginn des 19. Jahrhunderts Im Jahr 1805 wurde dem verwitweten, 63 Jahre alten Mautner Janez Anton Vidic in Kostanjevi- ca bei Krka eine uneheliche Tochter aus seinem Verhältnis mit der 28-jährigen Nichte Jožefa, der Tochter seines verstorbenen Bruders, geboren. Ihre Tochter Kristina wurde in der Nachbarpfarre Raka getauft und Vidic suchte beim Laibacher erz- bischöflichen Ordinariat um eine Eheerlaubnis an, die er jedoch wegen des komplizierten und teuren Verfahrens nicht bekam. Über sein Ansuchen hätte nämlich zuerst Wien und danach Rom entscheiden müssen, wobei die Diözese die Vermittlung nicht übernehmen wollte. Als Vidic nach sieben Jahren verstarb, heiratete Jožefa den Lederer Vincenc Cur- halek (1782–1840) und übersiedelte bald danach mit ihm und der Tochter nach Čatež an der Sava. Sie starb in Jahr 1840 als Witwe in unmittelbarer Nähe des Heimes ihrer Tochter in Raka bei Krško, dort, wo die Tochter 35 Jahre zuvor getauft wurde und seit dem Jahr 1830 mit dem Fleischer Franc Zupančič verheiratet war. Der reine Zufall führte zur Entdeckung, von wo die zwei nicht füreinander bestimmten Eheleute – Onkel und Nichte Vidic – nach Kostanjevica ka- men. Sie wurden im Testament ihrer Verwandten Marija Ana Škerpin von Oberfeld (1723–1801), der letzten Vertreterin eines in den Adelsstand erho- benen bürgerlichen Geschlechts in Kamnik, unter den Erben genannt. Der zweite Teil des Beitrags behandelt die Fra- ge, aus was für einem Umfeld die zwei Personen stammten, die durch ihre verbotenen fleischlichen Gelüste für immer verbunden waren. Eine kom- pakte Charakterisierung des sozialen und genea- logischen Hintergrundes ihrer Tochter Kristina (1805–1857) lautet wie folgt: Herkunft aus den Städten Ljubljana, Kamnik und Radovljica, tiefe bürgerliche Wurzeln, Mautner und Händler, unter den Verwandten viele Geistliche. Jožefa Vidic (1777–1840) wuchs in einer Familie von Bürgerlichen und Händlern in Kamnik auf. Ihre Mutter verlor sie bereits im Alter von zwei Jahren, ihren Vater dann, als sie 19 und ein halbes Jahr zählte. Sie hatte noch einen Bruder und eine Schwester, beide älter als sie, galt jedoch aufgrund der Minderjährigkeit als Waise, obendrauf wurde das heimische Haus drei Jahre später versteigert. Obwohl Jožefa bereits reif für die Ehe war, heiratete sie nicht, was wahrscheinlich mit ihrer ungünsti- gen materiellen Lage zusammenhing. Im Alter von 25 Jahren lud sie im Jahr 1802 ihr frisch verwitweter Onkel Janez Anton – ein kinderloser Mautner bzw. Bankalbeamter in Kostanjevica – als Hausfrau zu sich ein. Jožefas Eltern heirateten (1767) sehr jung, weil ein Kind auf dem Weg war, und übersiedelten nach der Heirat in Kranj nach Kamnik, wo sie ein Haus kauften. Der Vater Franc Vidic (1750–1796) wuchs als Sohn des Mautners in Kokra bei Preddvor auf und erlernte den Händlerberuf, die Mutter Neža Pezdič (1746–1779) stammte aus einer Handels- und Bürgerfamilie in Radovljica. Ihr Vater Jurij Pezdič, der im Unterschied zur Mutter noch in einer bäuerlichen Familie geboren war, war einer der vermögenderen Oberkrainer Händler und übte mehrere Jahre auch die Funktion des Stadtrich- ters von Radovljica aus. Einer seiner Söhne wurde Geistlicher mit einer soliden theologischen Aus- bildung, aber einem kontroversen Lebensstil. Jožefa Vidic hatte mit ihrem Onkel Janez An- ton (1742–1812) gemeinsame Wurzeln nach ihrem VSE ZA ZGODOVINO 61 BORIS GOLEC, »DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI …« ZGODOVINA ZA VSE Vater Franc, dem leiblichen Bruder des Onkels. Die Brüder wuchsen in Kokra auf, wo ihr Vater Andrej Vidic vier Jahrzehnte Mautner war. Auch zwei sei- ner vier Söhne wurden Mautner, Franc war wie erwähnt Händler und der vierte Bruder verstarb jung als Geistlicher Benefiziat. Der Vater Andrej Vidic (1707–1784) kam aus den Vororten von Ljubljana, aus einer nicht bürger- lichen Familie, und hatte einen Bruder, der Geist- licher war. Seine Wurzeln in der Krainer Landes- hauptstadt dürften väterlicherseits wohl bis ca. in das Jahr 1620 zurückreichen, mütterlicherseits sind sie bis in die achtziger Jahre des 17. Jahrhunderts belegt. Bereits als Mautner in Kokra heiratete er im Jahr 1735 in Kamnik Marija Sidonija Turk (1716– 1791) aus einer alten und angesehenen Bürgerfa- milie in Kamnik, die ein Haus auf dem Hauptplatz hatte und in der Stadt seit den zwanziger Jahren des 17. Jahrhunderts nachgewiesen ist, beginnend mit dem Urgroßvater, dem Wundarzt Janez Turk. Der Großvater Mihael war in der zweiten Hälfte des 17. Jahrhunderts viele Jahre Stadtrichter und legte großes Augenmerk auf die Ausbildung, schickte er doch fünf Söhne in das Laibacher Jesuitengymna- sium, von denen zwei Geistliche wurden. Der Vater von Sidonija, Karel Jožef, schloss die Philosophie ab und war eines der Gründungsmitglieder der im Jahr 1731 gegründeten Akademischen Vereinigung (Musikakademie) der hl. Cäcilia in Kamnik. Schlagwörter: Inzest, Geschlecht Vidic, Genea- logie, Kostanjevica na Krki, Raka, Kamnik, Radov- ljica, Kokra, Ljubljana