40
V zakonskih rečeh.
(Ka%in hudih ien). Povest od uboziga moža (v 9. listu Novic), kteriga je bila njegova žena skorej ubila, me opomni hude kazni, ki je nekdaj po nekterih krajih na Nemškim take zadela, ki so svoje može teple. Po posebnim povelji namreč so tako ženo na osla posadili, de ga je mogla jezditi, to de s herbtam proti oslovi glavi obernjena, in z oslovim repam v rokah. — Tako obloženiga osla je sodniški sluga (brič) po ulicah vasi in terga polagama peljal, in ženi misel, še kedaj svojiga moža tepsti, iz glave izbil. —
[Pomoč zoper prepir -zakonskih). VkrajiMarch-trenk v zgornjim Estrajhu je v hiši velikiga župana (Richterhaus) velika, z železarn močno okovana zibel hranjena, v ktero so nekdaj klepetave zakonske devali in očitno zibali. Na ti zibeli stoji letna številka 1702. (Blnmenbach Gemalde von Oesterreich 1. zvczik 297 stran.)
[Zakonske, ki se ločiti hočejo,)  ločenja va-
rovati imajo v mestu Cirhu (Zurch) na Švajcarskim posebno šego. Zapro jih v majhno izbo v hiši mestne gosposke, v kteri le ena vozka postelja, en stol in ena miza stoji. — Jesti jima prineso v eni skledi z enim ploščem ^talerjem), enim nožem, vilicami in žlico. Ne-kteri dnevi v taki srojsčini QEntbehrung) so že marsi-kterim misel ločenja iz glave izbili, de so potlej v miru do smerti skupej ostali.
(Dr. Neugebauer Gemalde der Schweitz stran 71.)