Slepi
in slabovidni y usmerjenem izobraževanju
Ob praznovanju 60 - letnice Zavoda za slepo in slabovidno mladino na Langusovi 16 v Ljubljani so pripravili tudi srečanje 478 učencev in gojencev tega zavoda vseh šestih desetletij.
Najprej so se poklonili spominu predsednika Tita, voditelja, ki je tudi slepim omogočil človeka vredno življenje. Slavnostni govornik Stane Flo-rajnčič je v svojem nagovoru tudi dejal: »Titu se bomo najbolj oddolžili, če bomo z zaupanjem vase vestno in natančno izpolnjevali naloge ter načrte, ki jih skupno sprejemamo. Karkoli v čast in zahva-lo narediti svojemu predsedniku ne more odtehlali tistega da dosledno izvršujemo njegovo izročilo, da se s podvojenimi silami vržemo v dnevne naloge, da krepimo svojo enotnost, da osredinimo in okre-pimo naše delo in naše napore na ključne točke razvoja, da razvijamo še naprej samoupravljanje in dnižbene odnose, da utrjujejo bratstvo in enot-nost narodov in narodnosti Jugoslavije in da se trajno usposabljamo braniti to deželo pred zuna-njimi in notranjimi nasprotniki. Z vsem našim delom, naaii, ustvarjalnostjo in vizionarstvom moramo utrjevati vero, da se v lej deželi splača delati, kakoi je v njej in zanjo vredno živeti. Če bomo tako ravnali, bo kakor da Titov lik ponosno stopa naprej na čelu naše kolone.«
Srečanju nekdanjih učcncev in gojencev Zavoda za slepo in slabovidno mladino so prisosrvovaK predstavniki naše občinske skupščine in družbeno političnih organizacij, medobčinske konference SZDL ter slovenske organizacije slepih in slabovi-dnih. Prav gotovo ludi zato, ker so v delovnem
delu srečanja spregovorili o perspektivah izobraže-vanja slepih in slabovidnih mladostnikov po zako-nu o usmerjenem izobraževanju ter o aktualnih problemih slepih in slabovidnih intelektuakev, fi-ziolerapevtov, delavcev v industiiji in obrti ter lelefonistov.
Zakon o usmerjenem izobraževanju sicer prina-ša bistveno novo razmerje do invalidnih oseb, ven-dar dlje od tega v sedanjem obdobju ne gre. Zato slepi in slabovidni z resnostjo pričakujejo uvajanje tega zakona v šolsko prakso, saj ugotavljajo, da problem ni pomemben samo z vidika splošnega pristopa k uresničevanju zakona, temveč predvsem iz c^erativnih pristopov prilagajanja programov in sprejemanja slepih in slabovidnih učencev v posa-mezne smeri v okvini usme^nega izobražcvanja. Bojijo pa se tudi, da delavci v organizacijah, ki se ukvarjajo s šolanjem slepih in slabovidnih učencev nili strokovno niso usposobljeni, niti fiziaio ne bodo zmogli v enem letu opraviti naloge ki jih jim nalaga zakon.
Po posameznih skupinah pa so razpravijalci opozorili na naslednje probleme. Telefonisti se bojijo, da bodo z elektronskimi posredov^lnimi mesti ob centralah izgubili delovna mesta.
Potrebujejo ludi enotne kriterije o obremeni-tvah ter enotnejša merila za nagrajevanje. Intelek-tualci ugotavljajo, da se širi izbor višjih in visokih šol na katerih lahko študirajo in, da bo ta izbor prav gotovo še razširila uvedba usmerjenega izo-braževanja. FizioterapeMi pričakujejo, da bo tudi Ijubljanska Višja fizioterapevtska šola pričela sprejemati na šolanje slepe in slabovidne. Zato bodo pripravili poseben pogovor med predstavniki zveze skpih. zdravstva in te šole. Delavci v indu-striji in obrti pa pričakujejo od usmerjenega izo-Ibraževanja pred^em večji izbor delo\iiih nalog in opravil v industriji in obrti kot doslej. Ugotavljaju pa tudi, da st bodo morala medobčinska društva siepih in slabovidnih še tesneje povezati s skup-nostmi za zaposlovanjc.     STANE JESENOVEC