Potreba zvišanja Draginja, ki narašea z dneva v dan terja zvišanje uradniških prejemkov. Če pa hočemo, da bo zvišanje plač tudi kaj zaleglo, mora biti to povišanje realno, t. j. mora upoštevati go spodarske prilike sedanjosti in materialno socialno stanje državnega uradništva. Z novim uradniškiin zakonom z dne 31. marca 1931. smo dobili še kolikor toliko primerne prejemke, ki so omogočali skromno, a dobro življenje. Toda to stanje ni trajalo dolgo. 2e v oktobru je sledilo prvo občutno znižanje, kmalu nato še drugo. Uredba je motivirala zmanjšanje prejemkov s padcem cen, kar je imelo za posledico zmanjšanje državnih dohodkov. Do 1. 1933. so cene življenjskih potrebščin res padale, vrednost denarja pa se je dvigala. Od 1. 1933. pa moramo belcžiti počasno, a postopno dviganje cen, dokler ni v letošnjem poletju doseglo življenjsko raven iz leta 1931. Vse te izpremembe o gibanju cen smo morali vzdržati z našo plačo, ki je bila prilagodena časom najslabše konjunkture, t. j. v letih 1932. do 1935. Država je segla po skrajnem sredstvu, da vzpostavi ravnotežje v državnem proračunu ter je znižala uradniške prejemke na življenjski minimum 1. 1933. Takrat je znašal drž. proračun 9 milijard, torej je bil za 3 milijarde manjši od onega leta 1931. Letošnji državni proračun pa je celo večji od 1. 1931. Po tem realnem, čisto računskem zaključku, je tudi življenjski standard 1. 1931. enak 1. 1938./1939. ter lahko zaključimo: Ce sta življenjski standard, t. j. indeks cen ter drž. proračun enaka onemu 1. 1931., tedaj je dana tudi tinančna možnost, da dobimo istc prejemke, kakor smo jih imeli 1.1931. Zakonodavec je pri uzakonjenju uradniških plač moral imeti v računu 1. življenjski standard v letu 1931., 2. velikost in zmogljivost državnega proračuna. Plača mora biti vedno v sorazmerju s finančno močjo države. Dejal sem, da je življenjska raven enaka oni v letu 1931. Toda ta trditev drži pogojno, t. j. do avgusta letošnjega leta. Od avgusta pa se cene rapidno dvigajo, saj znaša porast cen življenjskih potrebščin od oktobra na november skoro toliko, kakor porast od lanskega do letošnjega novembra (v 1 letu 7,2 %, v 1 mesecu 5,1 %). Še prav psebno čuti to podraženje življenja družina, ker je bila najobčutneje prizadeta 1. z odvzemom rodbinske doklade za žene ali draginjske doklade poročeni uradnici in 2. zaradi naraščajoče draginje, ki jo družina še prav posebno čuti. Vse opisano dovolj jasno priča, da je zahteva pravičnosti, da se najmočnejšemu konsumentu nudi možnost dostojnega življenja. Vedno se je tolmačilo znižanje plač iz principa življenjskih cen, tako tomačimo mi danes našo zahtevo p>o zvišanju plač edino z vidika življenjskega stanja v državi. naših prejemkov Našc ugotovitve si poglejmo v računski luči. LetO 1931. 1935. 1937./38. 193«. drž. pror. 12 milij. 9 milij. 10 milij. 13 inilij. plača 100 «lt 73 •/• 77 °/» 100 % standard 100 Vi 70 •/. 95 •/• 77 •/¦ nianj več od manj Pol. skup. 1935.  IX. 7675 1215 460 1300 85 395 VIII. 1980 1470 510 1555 85 425 VII. 2310 1700 610 1810 110 500 VI. 2710 2040 710 2150 110 600 V. 3250 2430 820 2550 120 200 povpr. 2413 1711 622 1873 100 520 Ta slika nam lepo kaže, da je bila povprečna plača 1. 1931. din 2413,— 1. 1935. din 1771,— in danes din 1873,—, torej pri višjem življenjskem standardu in višjem državnem proračunu za 520 din manjša. Da bomo našo zahtevo po zvišanju plač postavili na realna tla, hočem navesti življenjski minimum za tričlansko družino. Podatke sem zbral od 10 uradniških družin in sem vzel povprečje. Številke veljajo za manjše kraju. Hrana din 1000,— Stanovanje ,, 250,— Luč , 30,— Č'anatine „ 25,— Kulturne potr., časopisi, knjige . „ 50,— Obleka din 200,— Perilo „ 25,— Obuvalo „ 40,— „ 265,— Inventar , 150,— Malenkosti in nepredvideni stroški „ 200,— Skupaj din 1970,— Ta družina ima sedaj 1300 do 1555 din! Eksistenčni minimum za tričlansko družino bi bil 1920 din. (Leta 1931. je imela tričlanska družina: 1675 din plače + 300 din doklade = 1975 din!) V II. in I. drag. razredu bo stanovanje dražje, kar bo zahtevalo zvišanje doklad. Pač pa moram pripomniti, da je treba napraviti drugačno razvrstitev, n. pr. življenjski standard v Mariboru ali Celju ni prav nič mf.njši od istega v Ljubljani ali Zagrebu. Vsa večja mesta naj pridejo v I., manjši kraji, industrijski centri in zdravilišča pa v II. drag. razred. Težek materialni položaj, v katerem se nahaja drž. uradnik ter porast cen življenjskih potrebščin zahteva nujno in izdatno zvišanje plač. To izboljšanje po mora biti v pravilnem razmerju z današnjim življenjskim standardom. Ugotoviti je treba rcalne potrebe uradništva in uradniških družin glcde na splošno gospodarsko stališče. Ker je življenjska raven za 30 do 40 % višja, mora biti tudi zvišanjc sorazmerno, t. j. za 30 do 40 %, kar znaia 500 do 800 din mesečno. Težak položaj zahteva hitro rešitev.