GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER — 25. JANUARJA 1963 Poštnina plačana v gotovini Z OBČNEGA ZBORA KOPRSKE TURISTIČNE ZVEZE LETO XII. — ŠTEV. 5 a V četrtek minuli teden je bila v Kopru letna konferenca še vedno niso odprli za širši ob-rin Ferligoj, dr. Danilo Dougan in koprske turistične zveze Razen delegatov is vseh turističnih isk gostov, maVveč se ozko lovijo; Albin Dujc, društev na področju bivšega koprskega okraja so prisostvovali samo v okviru delovnega', kolek- Obširno so obravnavali tudi bo- občnemu zboru tudi nekateri gostje, med njimi predsednik Tu- tiva svojega matičnega podjetja, doče delo zveze in njenega odbo- rislične zveze Slovenije dr. Daiulo Dougan, podpredsodnik OLO Nakazal je tudi problem preobre- i-a ter reorganizacijo nekaterih Koper Davorin Ferligoj,_ predsednika občinskih ljudskih odbo- menitve turistično gostinskih no- dejavnosti's tem v zvezi. Tako bo rou Sežane in Ilirske Bistrice Stane Lavrenčič in inž. Kukovec, vogradenj z anuitetami (prekrat- razformiran zavod Primorske pri- predsednik in tajnik goriške turistične zveze dr. Rudi. Rutar in ki vračilni roki za izposojena reditve in bo njegovo dediščino in dr. Žižek, tajnika puljske in ljubljanske turistične zveze in še sredstva) in z obremenitvami za obveznosti v posredovanju zlasti tovariši dr. Polde Hladnik, Lazar Torbica, Tone Kodrič i. dr. komunalno'ureditev. Govoril je še letnih kulturnih, športnih in dru- o možnostih razvijanja izletniške- gih zabavnih prireditev prevzela Občni zbor je začel predsednik sednik OLO Davorin Ferligoj,- so ga turizma, deviznem prilivu, o nova turistična zveza, medtem ko zveze Zvonimir Pele, po izvolitvi delegati poslušali še poročilo o fi- strukturi gostov in strukturi nji- bo del obveznosti tega zavoda — delovnega predsedstva pa je ob nanenem poslovanju zveze in po- hove potrošnje, ki se še vedno ne- zlasti prireditev v zimskem času asistenci Toneta Ukmarja in Ela rocilo nadzornega odbora s pred- ugodno omejuje le na penzionske — prešel na okrajni svet Svobod Garzarollija zasedanje vodil dr. logom za razrešnico dosedanjemu storitve po hotelih in avtocampih, in prosvetnih društev. Branko Furlan. Po izvolitvi osta- vodstvu, nato pa je predsednik medtem ko še nismo sposobni, za- Med drugim so govorili še o lih organov občnega zbora je v Turistične zveze Slovenije dr. Da- jeti več njihovih stranskih izdat-, urejevanju higiensko zdravstve- krajšem poročilu nakazal nekaj, nilo Dougan podelil odlikovanja kov (izleti, izposojnine za čolne, nih problemov javnih lokalov in najvažnejših ^problemov iz • turi- za zasluge v razvijanju turizma vodno smučanje, za avtomobile, posebno sanitarij o zdravstvenih ■V; .■•■'•h . V. stične dejavnosti na področju najprizadevnejšim turističnim de- spominke itd.) bivšega koprskega okraja pred- lavcem. Tako je ob toplem aplav-sednik Pele, medtem ko so obse- zu predal najprej visoko odliko-žno poročilo upravnega odbora vanje — zlati red Za zasluge v tu-zveze o delovanju v preteklem rizmu — tovarišu Ferligoju, nato mandatnem obdobju prejeli vsi pa bronaste znake za zasluge še delegati že pred tem, da so se tovarišem Francu Vrtovcu iz Sežane, Aleksandru Cizlju iz Pirana, Dragu Karolinu- iz Ilirske Bistrice, Rinu Medveščku iz Pirana, Janezu Vivodu iz Planine pri Po- lahko bolje pripravili na razpra vo o problemih svojega društva in področja delovanja. Pred začetkom razprave, v ka- V obsežni razpravi so sodelovali tovariši dr. Rudi Rutar, dr. Polde Hladnik, Tone Kodrič. Janez Vivod, Stanko Širca, Albin Dujc, dr. Danilo Dougan, Miloš Ribarič, Elo Garzarolli, Slavko Mastnak in Nikita Primožič. Precej je bilo govora o združitvi obeh turističnih zvez pri- storitvah za turiste, napredku turizma tudi na nerazvitih področjih in podobno. (Nadaljevanje na 8. strani) OBISK IZ ITALIJE Minuli teden je bila na obisku v Sloveniji delegacija torinske federacije KPI. Za zaključek so si člani delegacije v nedeljo ogledali še Postojnsko jamo, kjer sta jih tero je najprej posegel podDred- stojni, dr. Branku Furlanu iz Izo- morskega okraja v eno samo, o le ter Matevžu Copu in Ivu Pav- čemer so se vsi delegati soglasno letiču iz Pirana. izrekli in tudi že vnaprej dali po- sprejela sekretar okrajnega komi-V svojem poročilu je predsed- oblastilo novemu upravnemu od- teja ZK Koper Jožko Božič in senik Pele orisal razmere in pogoje boru, da na tem dela in se po- kretar postojnskega občinskega nadaljnjega turističnega razvoja Jneje v primeru soglasja na gori- komiteja ZK Tone Strle. Po ogle-južqe Primorske in se predvsem skem področju združi z goriškim du Jame in daljšem prisrčnem zadržal pri napakah in pomanj- v en odbor in zvezo za vso Pri- razgovoru z našimi gostiteljico kljivostih, ki jih bo treba čimprej morsko. Tehtne zagovore v prilog italijanski tovariši odpotovali na-odpraviti zlasti pri gostinski mre- združitve so dali predvsem Davo- zaj v Torin. ži. turističnih uradih in v blagov- Zakvala Odbor SZDL Prclože se v imenu vseh članov Socialistične zveze in vseh prebivalcev, tudi najmlajših v vasi, iskreno zahvaljuje »Slovenskemu Jadranu« za prejeto dragoceno nagrado v lanskoletnem tekmovanju pri zbiranju naročnikov za ta časopis. V naši mali, od vseh središč močno oddaljeni vasici, je v času narodnoosvobodilnega boja in oborožene revolucije jugoslovanskih narodov vrelo pestro in razburljivo življenje, ki je ob mračnih in žalostnih, pa veselih in ponosnih dnevih velikega boja dajalo utrip in usmerjalo ta boj na vsem območju Brkinov in tudi širše okolice. Po osvoboditvi je to življenje odteklo v mesta in večja središča, kamor je odšlo tudi precej naših sovaščanov. Preostali smo si na pogoriščih in razvalinah vojne zapuščine postavili nove domove — toda pestro in razgibano življenje se ni več vrnilo k nam v nekdanjem obsegu. Zdaj počasi priteka nazaj, sprva po kapljah, potem že močneje. Po neprecenljivi Mladinski cesti od Spodnje Bitnje čez Prem in skozi Celje je v našo vas močneje zajadral novi čas, čeprav še vedno prepočasi. Vaščani in člani Socialistične zveze smo vključeni v novo življenje delali po svojih močeh doma, kar smo le mogli, pri tem pa čutili, da smo še vedno odrezani od velikega sveta in življenja okoli nas — tisk in radio sta bila še vedno premalo za naše zahtevne želje. Neizmerno je zato naše veselje ob pridobljenem televizorju, brezmejna je naša hvaležnost družbi, ki nam je to pridobitev omogočila. Ko bomo z lastnimi močmi in s pomočjo občinskega odbora Socialistične zveze v Ilirski Bistrici izpolnili še drugi del naših upov in uredili v vasi klubske prostore, ki bodo postali žarišče družbenega življenja našega kraja in vse okolice, bo v njih televizor stal na častnem mestu. Približal nam bo domovino in veliki svet ter nas vključil v neposredno dogajanje okoli nas, da bomo laže sledili velikemu življenju in laže premagovali tudi lastne težave. Posebej pa je nam, članom Socialistične zveze, televizor priznanje za naše uspešno delo in smo zato še bolj veseli in ponosni na to pridobitev. Dajal nam bo pri premagovanju vsakdanjih težav še večjega poguma in spodbude za ustvarjanje lepše bodočnosti! Še enkrat prav prisrčna hvala! Prclože, 11. januarja 1963 Odbor SZDL Prclože t ir Z Dobrave, kjer so lani zgradili prikupno turistično postojanko in jo bodo letos še znatno razširili z motelskimi objekti in razsežnim avtocampom, je prelep razgled. Kakor na dlani se tik pod bregom ob morju sveti v soncu Izola. To staro naselje ribičev in marljivih kmečkih ljudi na trdem istrskem obrežju pa delavk in delavcev v ribji industriji po osvoboditvi in po priključitvi k Jugoslaviji naglo spreminja svojo notranjo in vnanjo podobo. Tisto nekdanje staro in tradicionalno življenje je tako rekoč ugasnilo. V mestu, ki se z vsakim letom bolj in bolj modernizira, polje novo življenje. Struktura prebivalstva se je že tolikanj spremenila, da lahko mirne duše rečemo, da je prav Izola naše najbolj industrijsko središče, ne morda toliko po razsežnosti, kakor po svojem značaju, po mentaliteti, po tisočerih delavkah in delavcih, ki marljivo delajo v »Delamarisu«, v »Mehanotehniki« in drugih podjetjih in obratih. Vsa ta leta si delovni ljudje z družbenim upravljanjem pa občinski ljudski odbor in vse politične ter družbene organizacije na vso moč prizadevajo, da bi postala Izola lepo urejeno obmorsko mesto. Mnogo novega je že zdaj v mestu: lepše ulice, novi stanovanjski bloki, čedno urejeni gostinski -in trgovski lokali, novi tovarniški obrati, parki in zelenice. Treba pa bo še in še trdega dela in naporov, da bodo delovni ljudje premagali neštete probleme, neštete težave ter si izoblikovali in zgradili moderno mesto, sodobno urejen obmorski industrijski kraj. Razen tega pa, kot že sedaj kaže zastavljeno delo, lahko postane Izola tudi pomemben turistični center, mikaven zlasti za delovne ljudi iz vse Slovenije. Vse to prizadevanje delovnih ljudi nakazuje tudi letošnji občinski gospodarski program, o katerem podrobneje poročamo na 5. strani »Slovenskega Jadrana«. nem prometu, da bi lahko naše razmere v turizmu približali za-hvetam tujih turistov, ki v vse večjem številu prihajajo k nam zlasti z zahoda in severozahoda Evrope, Poudaril je in s številkami podprl svojo trditev, da so naše hotelske kapacitete vse premalo izkoriščene v pred in pose-zoni in'ob tem navedel, poseben problem počitniških domov, ki se PREDSEDNIK TITO POVABLJEN V ALŽIRIJO Predsednik Alžirije Ahmed Ben Z OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE V NOVI GORICI Vb B1® , - PretekH petek je bila v Novi Gorici občinska konferenca stva • s posebnim ozirom na po- Socialistične zveze, ki so ji razen nad sto delegatov prisostvovali še član glavnega odbora SZDLS inž. Viktor Turnšek, predsednik okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Lapajne in sekretar občinskega komiteja ZK Nova Gorica Franc Leslcovec. Glavno poročilo o delu in nalogah Socialistične zveze v novo-goriški komuni je podal Franc Skok, nato pa so v plodni razpravi sodelovali številni delegati ter gosta Turnšek in Lapajne. stavke letošnjega družbenega pla- bivalstva. Ob tem pa je bilo tudi veliko premalo skrbi za razvoj cemen- okrajnega odbora SZDL Koper ta v Anhovem, v tovarni pohištva Ivan Lapajne posebej opozoril na na razvoja gospodarstva in dru- negospodarskih dejavnosti, kakor gih dejavnosti v novogoriški ob- so razni servisi, otroško in zdrav-čini.'V poročilu in poznejši raz- stveno varstvo, komunalna uredi-pravi je bilo ob tem precej časa tev, ki bistveno prispevajo k raz-posvečenega problemom kmetij- bremenitvi našega človeka, posestva v občini. bno žena, da bi se laže posvetili V svoji razpravi je predsednik svojim proizvodnim nalogam in v Kromperku, soških elektrarnah, Strojni tovarni in livarni in drugih. Kritično je ocenil tudi po- tako imenovane stranske gospodarske dejavnosti, kakor so obrt in uslužnostne dejavnosti, gostinstvo in turizem, kjer imamo še po delu tudi bolj uživali zasluženi počitek. Takoj po končani konferenci se je sestal novoizvoljeni odbor in iz svoje srede izvolil za predsednika Franca Skoka, za podpred- veliko neizkoriščenih možnosti za sednika Mila Vižintina, za sekre-dvig življenjskega standarda pre- tarja pa Srečka Simčiča. e , - ... , , ., Tovariš Franc Skok je v svor lektivom, kot so v tovarni Bela je povabil predsednika Tita jem poročilu podrobno orisal de-na obisk Alžirije. To povabilo je. javnost Socialistične zveze v mi-lzrekel članu izvršnega komiteja nulem obdobju in neizpodbitno ZKS Svetozaru Vukmanoviču- ugotovil, da je bila ta organiza- Tempu pred njegovim odhodom cija med obema konferencama manjkljivosti ¿lasti pri izvozu in v domovino. Tovarišu Vukmano- pomemben činitelj v življenju in nato nakazal naloge v zvezi z na-vicu, ki je prejšnji teden pnso- delu občanov na vseh področjih daljnjim razvijanjem gospodar-stvoval kongresu alžirskih sindi- udej'stvovanja in so vsi doseženi katov in se prijateljsko razgovar- uspehi tudi rezultat intenzivnega ' jal s člani političnega odbora političnega dela članov in orga- PRED SEDEMLETNIM ŽELEZNIŠKIM PLANOM FLN, je, predsednik Ben Bela ob nizacije SZDL. Kot po vseh do-tem povabilu dejal: »Naša država ' sedanjih konferencah po komunah bo srečna, da pozdravi maršala primorskega okraja je bilo tudi Tita, našega, velikega prijatelja,« poročilo v Novi Gorici posvečeno pretežni del gospodarstvu in ko- Na pobudo IV. plenuma CK ZK Elaborate, katere bodo pripra- potniškem prometu, v tem zad-MOSKOVSKI SINDIKALISTI munalnemu razvoju občine. Re- Jugoslavije je skupnost, jugoslo- vila in predložila posamezna že- njem zlasti tudi v zvezi s turi-V POSTOJNI ferent je lahko z zadovoljstvom vanskih železnic že lanskega ju- lezniška prometna podjetja, bodo zrnom, in končno seveda tudi ren- V Jugoslaviji se mudi na obisku Posred°val konferenci uspešno bi- lija sprejela sklep, da je treba meseca oktobra proučili, odobrili, tabilnosti. delegacija sindikalnih delavcev tega dela v obIiki podatkov pripraviti v skladu z zakonom o spremenili ali zavrgli pristojni To pomeni, da je treba do orne- strojegradne stroke iz Moskve V ? naPredku nenehno rastoče pro- železnicah do letošnjega septem- organi, Smernice, po katerih naj njenga roka rešiti tudi vprašanje nedeljo so člani obiskali tudi Po- lzvodnje. kot tudi materialnih od- bra plan gradenj, prenavljanj in "sestavljale! pripravijo predloge in vključitve Kopra in njegovega stojnsko jamo ki jih je s svojimi nos°v> delitve dohodka in utrje- modernizacij železniški prog ter dokumentacije, vsebujejo dolž-podzemskimi lepotami in kapni- van;,a delavskega samoupravlja- naprav za sedemletno obdobje od nost upoštevanja splošne družbe- nj_a. Pri tem je dal priznanje po- 1963 do 1970, splošni idejni pro- ne koristi, prav tako pa tudi lo- škimi tvorbami prevzela in navdušila, da so se poslovili polni pohval in zahval za gostoljubni sprejem in nepozabno doživetje. NAGRAJEVANJE PO DELU TUDI V UPRAVNIH SLUŽBAH Delovni kolektiv ObLO Postojna je izdelal pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po delu, katerega bodo začeli preizkušati že te dni in ga bodo verjetno uveljavili že s 1. februarjem ter tako svoj položaj izenačili z .delavci v gospodarstvu. Seveda računajo, da pravilnik še ni popoln, zato bodo sproti odpravljali ugotovljene pomanjkljivosti in dopolnjevali merila in kriterije za določanje osebnega dohodka na posameznem delovnem mestu. VSAKO LETO VEC Medtem leo so inozemski lovski turisti prinesli petnajstim lovskim družinam Lovske zveze Koper leta 19G0 blizu pet milijonov lir, leta 1961 že šest in pol milijona, je ta dohodek v lanski lovni sezoni znašal že skoraj osem milijonov lir. Devize, kl se zbirajo na posebnem računu Lovske zveze Slovenije, gredo v sedanjih deviznih zadregah skoraj v celoti za splošne družbene potrebe Centralnemu deviznemu iondu, medtem ko za dinarsko protivrednost posamezne lovske družine obvezno izboljšujejo svoja lovišča z vlaganjem žive divjadi za osvežitev krvi, za ureditev divjadi potrebnih naprav (remiz. napajallšč, lovskih stez, visokih prež itd.) in za čuvajsko službo. sebej prizadevnim delovnim ko- gram pa tudi do leta 1980. kalnih potreb v blagovnem in ííM; ülüiü 7* / // m V E#< . ^■■■..•ryj^ potniškega in tovornega pristanišča v jugoslovanski železniški promet in dokumentirani predlog vnesti v prihodnji sedemletni železniški plan naše države. Če bi to zamudili, še vseh nadaljnjih sedem let ne bi mogli pričakovati gradnje železnice do Kopra, ki je že davno najnujnejši prometni problem Slovenije. V nadaljnjih posledicah bi pa to pomenilo zavreti ves nadaljnji razvoj prometa ne samo koprskih pristanišč, marveč tudi sploh prometa vse Primorske in v občutni meri vse republike ter države. Holandska, ladja »Kicldrpchl« v koprskem pristanišču te dni, ko je v nje i drobovju tlel med pripeljanim lovo- rom požar, ki so ga ukrotili našlstlokovnjaki iz protipožarno varnostne službe P V sredo popoldne sc jc začel v Beogradu VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. V organizaciji Ljudske mladine Jugoslavije je včlanjenih 700 tisoč miadincev, ki jih bo na kongresu zastopalo 1.109 delegatov. Razen teh bodo kongresu prisostvovale tudi mladinske delegacije 10 držav Evrope, Afrike, Azije in Južne Amerike. Kongres bo trajal štiri dni. Mladino Primorske zastopa na kongresu 14 delegatov, vseh mladincev iz našega okraja pa je na kongresu 20 in bodo v tem najvišjem forumu jugoslovanske mladine povedali tudi o problemih in delu mladine na zahodni jugoslovanski meji. Stran 2 »SLOVENSKI JADRAN« štev. 5 — 25, januarja 1963 Z OBČINSKE KONFERENCE ZB V IZOLI: L e 1 V znamenju gesla »Vstajamo v borbi za mir« je bila prete- pa bodo organizirali več proslav klo soboto v Izoli letna občinska konferenca Zveze borcev, ki in partizanskih taborov v poča- j o je vodil predsednik občinskega odbora Ivan čok. Na kon- stitev 20. obletnice, ko se je vsa ferenci, ki se je je udeležilo nad sto članov in gostov, med Primorska množično dvignila v njimi tudi predsednik okrajnega odbora Tone Ukmar, so v upor proti okupatorju. stvarnih poročilih razgrnili izredno aktivnost ZB v preteklem V Izoli je zdaj 5 krajevnih od- obdobju. borov ZB in trije pododbori. Na ,T • i i i v . , v . , v . ,»..,, , konferenci so sprejeli predlog, da V izolski komuni kaze ze sama borcev m žrtev fašističnega te- se osnuje podo5bor 7Jeze b*ceV gola statistika da so v vseh or- rorja Komisija obč. odbora ZB je tudi v gradbenem podjetju »Stav- gamzacijah na čelu člani ZB, so- vse leto skrbela za redno šolanje benik(ifc Razen tega so sprejeli delujejo v samoupravnih organih in dobre življenjske pogoje teh edlog da nai bi občinski ljud- ter družbenih in političnih orga- otrok. V celoti je občinski odbor s)d odbw. spre/el odlok o prizna- nizacijah, kjer aktivno delajo ter za to akcijo prispeval okoli 700 vanju prizSaValnine vsem bor- si prizadevajo za najlepši razvoj tisoč din. cern, ki imajo za to pogoje. Glede Komune. _ V preteklem letu je Zveza bor- novega zakona o pokojninskem Po organizacijski, zdruzitvi so cev organizirala več prireditev in zavarovanju, ki Predvideva po- tudi v Izoli povezali vse tri sekre- proslav. Najpomembnejši je bil daljšanje delovne dobe, pa so na tanate ter enotno začeli reševati partizanski tabor na Dobravi v konferenci izrazili mnenje, naj bi obširno problematiko. Med komi- počastitev Dneva vstaje, ki se ga podaljšanje delovne dobe D. R, Na obeh konferencah so izvolili nova vodstva občinskih organizacij So-siallstične zveze in nova odbora pomladili s precej mladimi močmi. ->\.". ' ^ÄiwÄ» at-. Prizor iz drame »Vera Verk« v uprizoritvi tržaškega stalnega gledališča STALNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA JE Z VELI KIM USPEHOM GOSTOVALO V LJUBLJANI IN V ZAGREBU sijami je bila posebno aktivna je udeležilo nad 2500 ljudi. Letos Halo za borce NOB komisija za priznavanje dobe . NOB, ki je obravnavala ter reši- • . la 76 vlog. Posebno skrb je občin- OBČINSKI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE ski odbor ZB posvetil kvalifikaciji borcev. Na dveh tečajih je pridobilo kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo 86 borcev. Tako re- ■ koč vse leto je odbor obravnaval Občinski konferenci Socialistične so kritično ugotovili, da se gospodar-ter pomagal reševati izredno pe- zvcze sta 6111 minuli teden tudi v Stvo v občini ni najbolje razvijalo, reče stanovanjsko vprašanje. Sta- ldr'3' (Četrtek) in v Tolminu (v sobo- Čeprav so zdaj znaki, da bo v bodoče novanje je dobilo 14 borcev in tO). Idrijske so se razen delegatov iz bolje_ Med subJektivne vzroke je t invalidov. Iz občinskega stano- vseh krajevnih organizacij SZDL v , „H5,MI . vanjskega sklada pa SO 23 borcem občini udeležili kot gostje še člana ,Prlstetl prfvscra Pomanjkanje odobrili 10 milijonov za popravila «lavnega odbora SZDL SUn-enije Sta- strokovnega kadra v gospodarstvu, in. adaptacije stanovanj. Nedavna ne Kovai in pisatelj France Bevk ter Kar Jc za Tolminsko značilen pojav, anketa potrjuje, da 27 članov ZB £'ana Izvršnega odbora okrajnega od- VcIiko 50 razpravljali tudi o kmetlj-Še vedno prebiva V neprimernih bora SZDL Koper dr. Svetozar Polič stvu' blagovnem prometu in turizmu, stanovanjih. Občinski stanovanj- in MI1° vižintln, medtem ko je tol- Pa tudi ° negospodarskih dejavnostih, ski sklad je prispeval sredstva za mlnski konferenci prisostvoval pred-graditev in popravilo stanovanj sedr»ik okrajnega odbora szdl ko-nezaposlenim borcem, medtem ko Per Ivau Lapajne. konferenca soglasno šodi, da mo- v Idriji Je predsednik Cveto SulgaJ rajo za zaposlene borce v stano- podrobno orisal gospodarsko stanje vanjskem oziru poskrbeti gospo- ,n dosežene uspehe na tem področju darske organizacije. v koraunl) prl tem pa kritično ocenil Na konferenci so med drugim deJstv0, da Je Idri(a ?e vedno nekJe tudi ugotovili da postaja zdrav- zadaJ> kar 2adeva prolzvodnjo in stveno stanje borcev čedalje sib- ustvarjenl d0hodek. v obširni razpra-kejse. Povprečna starost borcev vi so delegall govorIIi 0 vrsti korJst. znaša 51 let. Večina borcev nosi nih prediogov za odpravo ugotovije-posiecuce vojne. Občinski odbor nih pomanjkljivosti in pospešen na- ialnr^gledV3Kiaev0inain^: vseh področjih živ,jenja v Kot smo r. .kratko že poročali lkih umetnikov, pa tudi 0 deIu drugim V. Kurbel, da so izbrali lidov. Izkazalo se je, da so bili ^ Prejšnji sievi.lki.je te dni z ve- miadega Tržačana Fulvia Tomiz- za gostovanje pri nas »Vero Verk« pregledi zelo koristni. S preven- v Tolminu je predsednik občinske- kun uspehom gostoval v Ljub- za Tako piše Josi Vidmar v zato, ker se zdi s svojim motivom tivnim zdravljenjem se je namreč odbora szdl razgrnil pred dele- ^a™ m v Zagrebu ansambel Stal- )>Delu« med drugim; »Draraa iz predvojne istrske vasi najpri- zdravstveno stanje borcev okre- eate pregleden oris gospodarskega nega gledališča iz Trsta. Uprizo- Vera Verk je iokalizirana v istr. mernejša za pristnejšo zvezo z ob- pilo ter so bili. obvarovani težjih stanja in napredka v zadnjem obdob- "h so Tomizzovo dramo VERA sko vaSi po SVOjem predmetu pa činstvom. Mladi Fulvio Tomizza in kroničnih obolenj. u. Prt Čemer Je ugodno ocenil vlogo VLim. je tQ romantična zgodba Q name_ pravi dalje »Vjesnik«, je ustvarii S posebno ljubeznijo skrbijo »n delo subjektivnih sil, posebej so- Ljubljanska in zagrebška kriti- ravani in tragično preprečeni po- tipično delo za ljudske odre, igral, člani ZB tudi za otroke padlih clahstične zveze v komuni. Delegati ka piše zelo. pohvalno o igri-trža- roki sestre z bratom. Drama je ci tržaškega Stalnega gledališča predstavljena z ostrimi naturali- Pa so se predstavili kot zelo iz- stičnimi prijemi, ki označujejo enačen ansambel, Njihov dialog delo kot kasen produkt italijan- je v vseh elementih-izdelan, tem- skega verizma, ki je cvetel v P° igre pa je vseskozi smiselno ,............. .. osemdesetih letih minulega sto- vsklajen. V Novi Gorici je generalni di- bazena- Trebula na reki Idrijci, na Primorskem velikega pomeni 1,et^a- S 'svojo"psihološko retoriko Uspeh, je bil torei preDričeva- rektor Elektrogospodarske skup- Tako bi se s temi gradnjami po- zaradi izvoza elektrike v Italijo! da;,e del° igralskemu ansamblu len. TudiJ občinstvoJ fe nosti Slovenije-inž. Vekoslav Ko- večala'električna energija na Pri- Tako na primer hidrocentrala v možnost ustvariti solidno pred- pozdravilo tržaške sledališčnike rosec na posvetovanju z delavci morskem od sedanjih 250 milijo- Plavah pošilja celotno proizvod- stavo nekoliko staromodnega rea- člani Stalneea in uslužbenci elektrogospodarskih nov na 1 milijardo 600 milijonov njo elektrike v sosednjo re_publi-podjetij, kateremu je razen dru- kilovatnih ur. ko, saj se približno ena. petina gih gostov prisostvoval tudi pred- Sodelovanje v izmenjavi elek- potrošnikov na Tržaškem preskr- - ----------------------SicUanäMmi ueiavci sednik koprskega okraja Milan trične energije med Jugoslavijo buje z elektriko iz Jugoslavije in igralci ansambla so izvrstni go- igralci, novinarji in uglednimi Vižintin, govoril o razvoju elek- in Italijo se uspešno razvija. Zna- bo zato njen izvoz letos dosegel vorci, ki so jim slabši poznavalci kulturnimi delavci. " trogospodarstva y Sloveniji. Med no 3e namreč, da so hidrocentrale že okrog 500 milijonov lir. jezika komaj mogli slediti... v drugim je omenil, da je lani pro- igri protagonistov smo imeli pri- ZDRUŽITEV TABORNIŠKIH ZVEZ KOPRA IN GORICE i°žnost videti vrsto lePih momen- " tov, ustvarjenih s prepričevalnim igralskim znanjem in z zanesljivim odrskim okusom.« V »Ljubljanskem dnevniku« piše Vas j a Preteklo nedeljo sta se v Seža- linger. Tajniške posle bo oprav- Predan, »da se je Teatro Stabile ni sestala izvršna odbora doseda- ljala dosedanja tajnica Okrajne Predstavil kot seriozen in studio-njih okrajnih taborniških zvez zveze'Koper Ivanka Poženel. zen umetniški organizem. Reži-lje" omenil" gradnjV"novih"hidro- Koper in Gorica in iz svoje srede Nova okrajna zveza šteje 24: serju Fulviu Tolussu je uspelo central na Soči in Idrijci ter izvolila nov začasni Izvršni odbor ^ imajo skupno nad 2800 oživiti vzdušje prvinskih člove- gradnjo hidrocentrale v Ospu, Za Okrajne zveze tabornikov Koper. clan°v- v teku leta bodo usta- skih strasti, malone vsi junaki sedaj je največ verjetnosti da Novoizvoljeni izvršni odbor šte- n°ylje"e v vseh občinskih centrih .Veie Verk so bili pravcati mo-bodo začeli' najprej graditi veli- je'20 članov, nadzorni pa tri. Za S^nZlV3^! T"'23"' n2 ' v 5?zburli.ivo življe" irsstÄÄ säoä ^ s« ÄS |^wa-issÄ lijonov kilovatnih ur elektrike na Koper Raul Sisk^ , p^pred- «Ä SÄ SÄ^ me pa L-irii ¿upanc, aoseda- sko ter vsebinsko snremliati in 10 v drami P J_______ Obetajoče perspektive dektrogospoetast?® zdaj že nad 2800 članov izvodnja elektrike dosegla že tri milijarde kilovatnih ur. Kaže pa, da bo moč z izkoriščanjem rek v Sloveniji in s predvidenimi termoelektrarnami doseči približno 10 milijard kilovatnih ur elektrike. Inženir Vekoslav Korošec je da- leto, do leta 1970 pa je predvide- sednike na izgradnja hidrocentrale v Ospu nji pred ih Solkanu ter akumulacijskega rica, Igor Pelan in Jernejka Be na izgradnja hidrocentrale v Ospu nji predsednik Okrajne zveze Go- ^aÄiÄo'£ Vvo'ilno ÄS" ■— v Primorju. —° 6 '.škem »Vjesniku« Urejuje uredniški odbor Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper Uredništvo In uprava v Kopru. Cankarjeva 1. telefon Z1-47D Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnini, 800 din, za inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Ko per. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek ln kllšeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotacij! tiskarne CZP t.J.idsks pravica Ljubljana Pred kratkim, leta 1961, je izšla v Italiji 355 strani obsegajoča knjiga o delavskem gibanju v Trstu -od njegovih začetkov do konca prve svetovne vojne. Napisal Jo je v italijanskem jeziku Giuseppe Piemontese.1 Krajši predgovor Vittoria Vldalija, ki govori o pomenu knjige in jo predstavlja bralcu, je hkrati tudi objektivna, nepristranska ocena knjige, V tem predgovoru pravi Vidall, da je spis zahteval mnogo dela ln raziskovalnega napora, vendar da je kljub temu nepopoln in brez znanstvenih pretenzij. Avtor sam pa pravi v uvodu, da je spis skromen prispevek počasni, fragmentarni in mučni obdelavi zgodovine delavskega gibanja v Trstu. Spočetka sem imel vtis, da so navedene Vidalijeve in avtorjeve trditve le odvečna skromnost. Ko pa sem knjigo prebral, sem se prepričal, da njuno mnenje o knjigi povsem ustreza resnici. Knjiga zares še zdaleč ni popolna, deloma Je tudi površna, dasi je treba priznati avtorju mnogo dobre volje, prizadevnosti pri delu in zlasti to, da je zbral v skupnem zvezku mnogo dragocenega gradiva, ki bi sčasoma lahko šlo v pozabo. Zato bo knjiga, tudi takšna, kakršna je, služila ket dober pripomoček vsakemu, ki se bo opogumil napisati zgodovino delavskega gibanja v Trstu, na Primorskem, v Istri in do konca prve svetovne vojne tudi v Dalmaciji. Pri tem pa bo moral Piemontesejevo knjigo brati kritično. Napisati resno, objektivno zgodovino izredno razgibanega delavskega gibanja v Trstu, deloma dokumentarno, deloma naslonjeno na spomine, ne bo lahko. To bo težko in mučno delo in bo zahtevalo mnogo časa. Delavsko gibanje v Trstu od svojega začetka naprej nI bilo le zelo razgibano, marveč tudi zelo zamotano in Izredno težavno, Bolj kot kjerkoli drugje. Na to gibanje so vplivali, ga prekinjali in često v njem prihajali do izraza najrazličnejši pojavi in motivi. Vir teh motivov je bil vedno razrednega zna- ' Giuseppe Piemontese, »II movi-mento opéralo a Trieste dalla íonda-zlone alla fine délia prima guerra mondiale«. Editore Del Bianco—Udine, " 1861. Str. 355. O V Berlinu je bil te dni VI, kongres Enotne socialistične partije Nemčije, na katerem je njen prvi sekretar CK Walter Ulbricht govoril o potrebi izvajanja politike miroljubne koelcsistence v mednarodnih odnosih, o nadaljnji gradnji socializma v Nemčiji, o predlogu izboljšanja odnosov med obema Nemčijama ter predlagal, naj bi bil zahodni Berlin nevtralno svobodno mesto, v katerem naj bi zastava OZN zamenjala zastavo Atlantske zveze. Na kongresu je govoril tudi prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze . Hruščov in med drugim rekel, »da so kongresi bratskih partij socialističnih držav velikega pomena za povezovanje izkušenj y izgradnji nove družbe«. Predstavnik jugoslovanske delegacije CK ZKJ Veljko Vlahovič pa je poudaril, daje »mir potreben za nadaljnjo afirmacijo" socializma v svetu in da morajo biti vse razprave med komunističnimi partijami podrejene ciljem socializma«. O Secesionist Combe se je nazadnje le vdal politiki Organizacije združenih narodov. Pred dnevi je namreč izjavil, da dovoljuje četam OZN svoboden vstop v Katango. O Japonska vlada je odredila, da morajo lastniki ladjedelnic omejiti kredite vzhodnoevropskim državam. O Po razgovoru med italijanskim predsednikom vlade Fanfanijem in predsednikom ZDA Kennedyjem, ki je bil te dni v Washingtonu, je bilo v skupnem ameriško-italijan-skem uradnem sporočilu med drugim rečeno, da bodo odstranjena z ozemlja Italije oporišča z raketami srednjega dometa. Sporočilo dalje omenja, da se oba državnika strinjata s potrebo, da »spremenijo jedrsko oborožitev v kon-vencionalno«. O Sedanja konservativna vlada Velika Britanije je vrnila v privatne roke več podjetij jeklarske industrije, ki jih je nacionalizirala laburistična vlada leta 1949. Laburisti komentirajo ta ukrep kot manever konservativne vlade pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami. O Lani so v Evropi pridelali več kot 270 milijonov ton pšenice, kar je za 12 odstotkov več kot leta 1961. Največji pridelovalec pšenice je bila Sovjetska zveza s 147 milijoni ton. O ZDA so minuli teden nadaljevale s podzemskimi jedrskimi poskusi. Tako so v Ne-vadi izstrelili tri bombe, katerih jakost pa je neznana. S temi poskusi bodo nadaljevali konec januarja. O Kongres ZDA razpravlja o proračunu, ki ga mu je predložil predsednik Kennedy. Ta proračun za leto 1963 znaša 98 milijard 802 milijona dolarjev in predvideva deficit v višini 12 milijard dolarjev. Samo za obrambo je predvidenih 5d,4 milijarde dolarjev. Predsednik Kennedy je pozval kongres, naj ne zmanjša programa mednarodne pomoči nerazvitim državam v višini 4 9 milijarde dolarjev. (Pripombe h knjigi G. Piemonteseja »O delavskem gibanju v Trstu do konca čaja, ki se je včasih kazal v neprikriti grobi razredni obliki, včasih pa Je bil skrit za raznimi ideologijami ln demagoškimi frazami. Temeljna posebnost in karakter delavskega gibanja v Trstu sta bila vsekakor posledica Izredno zaostrenih razmer, ki so v večjem ali manjšem obsegu sicer značilne za vse obmejne kraje in pokrajine. Delavsko socialistično gibanje v Trstu je od prvih dni moralo premagovati številne zapreke ln sovražnosti: dvojezlčnost, iredentizem ter italijanski in slovenski nalconali-zem, ki sta si na vso moč prizadevala, da bi se vrinila v delavske vrste in Jim vtisnila svoj pečat; nadalje an-tidemojeratizem italijanske liberalne stranke, ki je vedela, da bi razširjenje demokracije škodovalo njeni razredni ln narodni politični hegemoniji; skrajna reakcionarnost slovenskih nacionalističnih voditeljev; avstrija-kantstvo ki je imelo oporo v reakcionarnih slojih buržoazije, v cerkvi in v vladnih organih; malomeščanska miselnost, ki je pod raznimi krinkami silila tudi v delavske vrste; nerešeno nacionalno vprašanje v Avstriji; najrazličnejši vplivi, ki so prihajali iz Italije, Dunaja in Prage;' razbojniško in za stavkolomstvo organizirana slovenska Narodna delavska organizacija; italijanski nacionalistični sindikati itd. To so bile zapreke, dodatne h glavnemu, to je razrednemu nasprot-stvu, hkrati vedno njega odmev, 1 Mnogo slovenskih socialističnih intelektualcev je prineslo lz Prage vpliv Masaryka; Iz Italije pa so prihajali najrazličnejši predavatelji in najrazličnejše revije (Cabrinl, Arturo La-brlola, Orano itd.), kar Je vse prinašalo tržaškim delavcem najrazličnejša priporočila, Znajti se v takem sovražnem okolju med tolikimi silami, ki so vsaka po svoje nenehno pritiskale na vodi-te je gibanja in na gibanje samo, ni bilo lahko, Tedanji socialistični voditelji so težko brez večjih kolebanj in ne da bi podlegli vsakdanjemu dolgotrajnemu vplivu ln pritisku sovražnih sil, ohranili tisto razredno, socla-istlčno načelnost delavskega gibanla kakršno so priznavali v Trstu pred prvo svetovno vojno, A vodilnih oseb vodilnih tovarišev, ki bi bili navedeni položaj razumeli, ki bi imeli dovolj znanja, dovolj značajnostl ln dovolj volje premostiti vse navedene težave In upreti se, se venomer upirati' vsem navedenim silam in vplivom ljudi, ki bi bili dovolj politično razgledani in marksistično vsaj za silo podkovani, takih vodilnih tovarišev je bilo obupno malo. v obeh socialističnih strankah komaj 2a skromno pest. Deloma tudi zato, ker je bilo marksistične literature v tlalijanslcem ln slovenskem jeziku malo. Avtor knjige- o delavskem gibanju v Trstu do konca prve svetovne vojne se je dotaknil le nekaterih navedenih sil, motivov in faktorjev, vendar le bolj kronološko kot pa krono-grafsko, to je zgodovinsko. Navedel Jih je, opisal bolj ali manj natančno in obširno, vendar ne zadostno, nikakor pa jih ni marksistično analiziral Po mojem mnenju mu je za tako delo poleg drugega manjkalo tudi gradiva. Avtor ni imel na razpolago dovolj pristnih virov in morda tudi časa ne, da bi jih Iskal ln našel, zato mu te pomanjkljivosti ne smemo zameriti. Zavedal se je sicer da ni zgodovine brez-dogodkov, t. j. brez podatkov o dogodkih, brez datumov in imen. Ml pa si je ne moremo zamisli- prve svetovne vojne«) ti, brez marksistične analize. Prav te pa v spisu manjka. k-|Sni°He^a Sem Prl„sv°Jem pisanju -ki mti m ocena knjige v pravem smislu — nameraval biti kratek. Toda G fue'^Htes% S,e ^ v sv°jem spisu io: tli dolge dobe, ki je nedvomno pri S.,™™, tržaškemu delavstvu hkrati pa zelo odtujena naši m ad generaciji. Poleg tega ima IcnjigT vrsto takih pomanjkljivosti, ki dobo o kateri govori, kažejo v nepravi luči O teh pomanjkljivostih Želim sprego-ŠnTči l nekaj besed, da bi dobo in knjigo bolj približali stvarnosti, našim TakoVClThinH "Z*}? mladim liudern rako ju bodo bolje razumeli. Naslov knjige se mi ne zdi primeren za gradivo, ki je zbrano v njej Naslov se glasi: »Delavsko gibanje v Trstu od njegovih začetkov do k™ca prve svetovne vojne«. Malone vse gradivo v knjigi pa je posvečeno gi-banju italijanskega delavstva v Trstu. Hočem reči, da slovenskega de-avstva m njegovega gibanja v Trstu knjiga ne upošteva. Glede dozorevajoče dobe delavskega gibanja ali, kakor pravi avtor, glede Inkubacije de-avskega gibanja v Trstu, se Piemontese preveč, skoraj izključno naslanja na Italijanske nacionalistične vire. To ga privede do površnosti, do neresničnih trditev in do frlvolnosti > ' Iz bibliografije, ki jo avtor navaja ob koncu knjige, je videti, da se le posluzil dvajsetih del nesocialistlčnih pisateljev in komaj štirinajstih del ki so jih napisali socialisti raznih tendenc. Poslužll se je 57 lis to vin revij od tega je 30 nesocialistlčnih, 27 na socialističnih. Med poslednjimi ie 5 slovenskih listov. 3 pa so nemški Knjiga bi se lahko imenovala i»- n » italijanskega dStva v'Tr° St7i^Q,nCa prve svetovne voin/. navade, razvade itd.) za vso^obo lfa: tero knjiga obsega, je Piemontes4 re ohVvnradš0ani0 Za ^aTna™ } Pr,afanj je imel'dovolj gradiva ^Ijenjskt pogoji, ki so se počasi' spočetka komaj za spoznanje in le za pazljivo oko spreminjali so bili ve ske°?n enalí! za Ka' kakor so pač dovo-ii Vicn razmere in kolikor delav-bremena ^n i i Prenašati težkega S " ; Dokler se niso pojavili in neiš «i .9. teSa gibanja pogum-h 1 velike žrtve pripravljeni 0 bfi'ad?aieke,Kmere tudi razgledani, in soe?aii,^a Scania brez političnih a2™°'aIn l1 pogledov. Le nečloveške tv^1wc!° Prisilile delavce, da so nia V e krajcar boljšega življe-kM t ?01 ure man^i delovni čas, 1 16 ur- Delavci so bili šo It? ,7ares mezdni sužnji ln skromn?™^* fkromnimi zahtevami in že£?^mi, ?ib?-njl hoteli svoje su-TaH olajšati vsaj za spoznanje. taela nb H'1a S? - zlastl spočetka — mJ Irft -lseb; vse' cel° delavce salona ,?«£llh neizobražena in nevzgo-jena večina se je preveč vdajala pi- DoHtfkn idHa'J,da 3e treba prepustiti v Trltn g0lp,?.di' Poskusi takih gibanj tako med italijanskimi dno sl°yenskimi delavci; nava- to rinskupaj, ne glede na no «m-,? ?? italijanski delavci ponos-no smatrali za pripadnike gospodujo- Ib^ii. t?ro£a' za deI naroda, ki govori nn i nc+ SO kulture, s katerim so po astnem prepričanju tvorili social-kulturno enoto. Zato spočetka delavcem niso dovolUl govoriti na shodih »jezik sužnjev in dasi so nemškim delavcem dovolili govoriti v njihovem jeziku. (Nadaljevanje prihodnjič) Stev. 25. januarja 1963 »SLOVENSKI JADRAN« Stran 3 IVAN REGENT: ss ojsiarao^es^o k®itmtiu itd ist i c ¡n> e pa^šje w «sJELBflčijs&si krajini in DsSipS Iz prvega dela mojega zapisa, ki je pod enakim naslovom izšel v »Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja«, 2, zvezek za leto 10M. je — se mi zdi — rlovnlj jasno pokazano, da se je Komunistična partija Ilalije razvila iz Socialistične stranke Italije, ki so je imeno-novala — kakor se še sedaj imenuje — Italijanska socialistična stranka. Vendar je treba prvemu delu zapisa dodati še to in ono, da bi bilo nastajanje komunističnega gibanja v Italiji sploh, posebej Se v Italijanski socialistični stranki, bolj nazorno prikazano in zato bolj razumljivo. Pisati o, nastajanju in o nastanku Komunistične partije Italije pa pomeni pisati tudi o nastajanju in o nastanku ko-munističnega gibanja v Julijski krajini z Istro vred in na Reki. Ne bom segal pregloboko- v zgodovino. Ni določenega dne ali datuma, o katerem bi mogli reči, da se z njim komunistično gibanje začenja. Morda se začenja z objavi) Komunističnega manifesta 1848, morda s spisi utopističnih socialistov; morda še daleč poprej, kar je najbolj verjetno. Za naše potrebe, za potrebe tega zapisa bo dovolj, če rečemo, da preokret evropskega proletarlata v revolucionarno smer, ki pa še zdaleč ni imel jasnih kontur, se je začel za časa Druge internaclonale in se je nadaljeval v prvih letih prve svetovne vojne. V tem času imamo opraviti le s posameznimi radikalnimi elementi brez Jasne perspektive. Med njimi so bili tudi taki, ki so s svojim radlkalizmom hoteli le ohraniti za vedno zcubljeni prestiž II. internacionale. Tajno, konspirativno se je v prvih dveh letih prve svetovne vojne že razpravljalo med delavci v vojaški in v civilni obleki o nekaterih novih smereh delavskega gibanja. Tako razpravljanje je začelo postajati bolj jasno in bolj konkretno po oktobrski revoluciji 1917. V mislih imam samo to, kar se je bolj aH manj konspirativno govorilo med proletarci. Ce izvzamemo stranko in voditelje boljše-vikov v Rusiji 1n morda posameznike v nekaterih socialističnih strankah Evrope, J6 bila ogromna večina vodstev socialističnih strank odločno antirevolucionarn-j usmerjena: deloma, praVzapravA največ iz oportunizma; deloma zaradi nesposobnih voditeljev; deloma zato, ker se je vanje vrinilo preveč malomeščanskih elementov, ki so ustvarjali in jačill oportunizem socialističnih strank; deloma zato, »ker ni bilo mogoče drugače« — tako se je splošno govorilo. Tega revolucionarnega odpora večine voditeljev socialističnih strank, ki Je obstajal — jja naj ga opravičujejo kakorkoli —, nI mogla premagati nobena mednarodna socialistična konferenca, ki jih ni bilo malo in ki so bile tudi med vojno, o čemer sem pisal v prvem delu spominov. . P,led slovenskimi ln hrvatskimi socialisti v Trstu, Julijski krajini, vštevši Istro, je javno prišlo do takega prebkreta v drugi polovici 1318, dasi so liili slovenski in hrvatski socialisti na Primorskem in v Istri že prej bolj levo orientirani. Preokret, za katerega so bili zreli že vsi pogoji, sva pospešila s pokojnim dr. Henrikom Tumo, ko sem se nekaj mesecev pred koncem vojne vrnil od vojakov. Seveda, jc ta preokret nosil na selil vse znake začetnega obeležja. Njegova temeljna poteza je bil proletarskl internaeionalizem s ipoudarkom proti tedanjemu tržaškemu strankinemu vodstvu, ki je koketiralo s slovenskimi narodnjaki tako, da je sililo stranko v tedaj snujoče se Narodne svete. Nasprotovanje dr. Turne in moje Narodnim svetom ni bilo niti protinarodno niti protljugoslovansko. Prepričana pa sva bila, da so vse slovenske in hrvatske meščanske stranke premočne in preveč trdne na nogah, zaradi česar bi tedaj relativno šibka jugoslovanska socialdemokratska stranka v Narodnih svetih igrala le peto kolo in delala, kar bi hoteli slovenski liberalci in klerikalci. Poleg tega sva kljub vsemu še vedno mislila, in to je bilo poglavitno, da je treba poskusiti, kar je mogoče ln kolikor je morda še mogoče, da bi združili proletariat Avstrije vseli narodnosti in ga protipostavili buržoazijl. Mod voditelji sva ostala skoraj sama. Nekateri šo bili še pri vojakih, drugi pa, ki so bili doma, so gledali na dozorevajoče dogodke bolj od strani, agnostično. Pridružili so se nama delavci ln deloma tudi "kmetje. Razumeli so prav kmalu, da je najjno stališče pravilno. Preokret pa se ni mogel ustaviti pri tem, zato jc šel in Je še moral iti svojo pot dalje, do komunističnega gibanja. Dr. Henriku Turni, Antonu Jerncjčlču ln drugim se je zdel tak nadaljnji razvoj preokreta nevaren, zaradi česar so se v odločilnem trenutku kasneje umaknili. Ostali so na pol pota, na stališču maksimalizma ali celo reformizma, se pravi na dveh smereh, ki sta igrali glavno vlogo med italijanskimi socialisti, katerim smo se 1919 pridružili. Imel sem vtis, da je bilo komunistično gibanje Jernejčiču, Kermolju, Milostu in drugim starim voditeljem, ki so se bili nama z dr. Tumo postopoma pridružili, tuje, da je bil zanje skok iz socialističnega gibanja v komunistično kvalitativno prehud in ga niso nikdar odobravali. Tudi niso bili za tak korale pripravljeni in nobenega od imenovanih se moremo primerjati „z dr. Tumo. Socialistična stranka Italije .ni bila nikdar monolitna in ni stremela po monolltnosti. Italijanski socialisti so smatrali, da v monolitni stranki ima le vodstvo vedno prav. Zato so bKl tihega mnenja, da je prav, če jc v stranki poleg politične večine tudi politična manjšina, ki je navadno bila tudi Ideološko'po svoje usmerjena. To sicer ni bila prlrogativa Italijanske socialistične stranke. Druge socialistične stranke so bile in so še vedno enake. Poleg večine je bilo včasih v stranki tudi več raznih politično ln ideološko razlikujočih se manjšin. V stranki se je javno bil boj med političnimi in ideološkimi mnenji. Kongresi Italijanske socialistične stranke so značilni zaradi viharnih, ognjevitih in drznih političnih in ideoloških diskusij. Sklepi na kongresih so bili rezultat takih diskusij in skoraj nikdar niso bili sprejeti soglasno. Ce so posamezniki, kakor n. pr. kasnejši ministri Bonoml, Bissolati in drugi skrenili preveč iz programskih okvirov v malomeščanski oportunizem, so jih izključili iz stranke, če niso prej sami demisionirali. Mussolinija so izključili, ker je bil začel zagovarjati, naj sc Italija med prvo svetovno vojno pridruži Antanti, medtem ko je vodstvo stranke bilo za to, da bi Italija ostala nevtralna. Tudi to ni bila prerogativa Italijanske socialistične stranke, toda sploščenost v diskusiji je bila na njenih sestankih, na njenih konferencah in na njenih kongresih temperamentnejša in svoboda notranje diskusije širša in prizanesljivejša. S strankinim lconcresoin take vrste so se socialisti Julijske krajine in Istre prvič kot delegati seznanili oktobra 1919 v Bologni.1 Na tem kongresu so nastopili maksimallsti, reformisti in antiparla-mentarcl. Prve je zastopal Nicolo Bombacci, druge Filippo Turatl, tretje pa Amadeo Bordiga. Ne glede na tri različne ideološke in politične smeri, je kongres skoraj soglasno sklenil prijaviti stranko kot članico Komunistične internaclonale. To je bila menda kategorična zahteva strankinih članov vsev treh struj. Drugi dan kongresa mi je pokojni Giacinto Menottl Serratl, ki je bil ravnatelj in glavni urednik dnevnika »Avanti«, prišel povedat, da želijo izvoliti v strankino vodstvo dva delegata iz Julijske krajine, vštevši Istro, med katerimi naj bi bil eden slovenski. Prosil irte je, naj mu povem, katera dva bi jaz predlaglal. Predlagal sem dr. Henrika Tumo in Giuseppoa Tiintarja. Posledhjega sem predlagal, čeprav sem vedel, da je na to mesto zelo resno feflektir.il tedanji glavni .urednik in ravnatelj tržaškega dnevnika* »II Lavoratore« Giuseppe Passigll, ki mi mojega predloga ni mogel nikdar odpustiti. Uro kasneje mi je Serrati prišel povedat, da sprejmejo Tuntarja kot najboljšega levo orientiranega- primorskega italijanskega tovariša, ne sprejmejo pa dr. Tumo, ker bi J. njim samo povečali utež reformi-stov v strankinem vodstvu. Prosil me je, naj to mesto prevzamem jaz. Sprejel sem. ker mi je povedal, da poleg njegove želje je to tudi želja vseh slovenskih in italijanskih delegatov Julijske krajine, Istre In Reke. Pri volitvah sem bil tudi izvoljen. Tako sem postal član vodstva Italijanske socialistične stranke. V Trstu pa sem vodil slovensko-hrvatsko strankino tajništvo za Julijsko krajino z Istro in Keko yred ter sodeloval pri dnevniku »II Lavoratore«, v katerem sem precej časa objavljal tudi članke o zunanji politiki. V februarju 1S20 sem sprejel še uredništvo slovenskega komunističnega časopisa »Delo«, katerega sem dejansko in javno urejeval do jeseni 192G, konspirativno pa do leta 1927 v Trstu in na Goriškem, potem v Ljubljani in v Parizu do konca 1930.1 V vodstvu Italijanske socialistične stranke so se začele po kongresu homatije že na prvi seji, ki je bila v Imoll. Pri glasovanju na kongresu je dobil največ glasov Nicolo Bombacci. Razlika med glasovi za posamezne člane vodstva je bila minimalna, toda Bombacci, ki je bi! nekak glasnik maksimalizma, je na prvi seji zahteval zase tajništvo stranke. Serrati ki Je bil vseskozi resen človek in dober tovariš, ni maral Bombaccija, glede katerega je bil upravičenega mnenja, da je le revolucionarni frazer in demagog,/kar se je cez lota izkazalo (glej I. del mojih spominov). Predlagal je, naj bi začasno obranil mesto novega tajnika dotedanji tajnik ali sekretar Constantino LazzarI, Pokojni Serrati se sicer ni povsem strinjal z Lazzarijem; predlagal ga je kot tedaj edino mogočo alternativo proti Bombaeciju. Verjetno tudi zato, ker se je dalo s Constantlnom Lazzarijem laži« delati In nanj bolj vplivati, Toda Lazzari je predlog odločno odklonil. Tako jc proti volji Serratlja in nekaterih drugih, ki sem se jim pridružil tudi jaz, postal sekretar stranke Nicolo Bombacci in sicer do volitev 1919, ko Je moral zamislit! mesto sekretarja, ker jc bil izvoljen za parlamentarnega poslanca. Novi sekretar je postcl prof. Egidio Gcnnari. ki Je ostal na svojem mestu do ustanovitve Komunistične partije Italije. Bombacci ni mogel biti več tajnik, ker je bilo strankino vodstvo že prej sklenilo, da poslanec ne sme uiti strankin tajnik. Na tej prvi seji vodstva Italijanske socialistične stranke je bil zastopnik Komunistične Intcrnacionale. Predlagal Je, naj stranka izključi iz svojih vrst vse vodilne reformiste In naj bo njena politika bolj radikalno usmerjena. Dobrih sedem let kasneje ml je ta tovariš v Moskvi zaupal, da se s svojim predlogom v Imoll nI strinjal, da pa je taka bila njegova naloga. Njegov predlog Je vznemiril reforimstlčnc člane vodstva, ki so sicer glasovali za Komunistično internneionalo, vendar miselno pod pogojem, da se pusti vprašanje radikal iz m a pri miru. Začel se je lioj med pristaši revolucionarne in mirne poti v socializem. Boj je stranko, ki se ni hotela ločiti od reformi.-,tov. onesposobil za prvo in drugo alternativo in storil nesposobno tudi za boj proti fašizmu. V tej dobi, se pravi, v dveh letih 1919—1920, Je bilo delavsko gibanic v Italiji izredno razgibano. V tej relativno kratki dobi, ko ItaIHansk:n socialistična stranka, dasi politično in ideolo- padatl, sc jo poljedelskih la je bila bila naj- miiu re\ojnciji, .,e težko reči. Glede tega vprašanja ni bilo v strankinem vodstvu nikdar enotnosti- Stranka ie zamudila vse. Zamudila je zato, ker so roformističui elementi v njej vsak poskus revolucije sabotirali; zamudila je tudi zato, ker se ni bila na rcvolucllo nikdar resno pripravljala, dasi je o njej mnogo govorila. Ni bila za revo-lucijo organizirana. Zato je bila potrebna nova stranka, novega tipa, Stranica leninistične koncepcije in organizacije. V prvem delu mojih spominov je napačno rečeno, da je bil kongres septembra meseca (str. 312 »Prispevkov«, št. 2 za 19G0), • Tržaško in goriško »Delo« od 1. 1927 dalje nisem več urejeval, pac pa «Delo« v LJubljani In Parizu. Med kasnejšimi uredniki »Dela« « Parizu je bil Stane Vilhar. STATUT POSTOJNSKE OBČINE L Ko te dni razpravljamo o pred- bomo sejali krmške rastline (de-osnutku statuta postojnske komu- telje) ali okopanine (peso). V pr-ne, se' med drugimi vprašanji in vem odstavku je govora o socia-problemi pojavljajo v precejšnji listični proizvodnji. Prav ta for-meri tudi vprašanja, ki se nana- mulacija, kot je navedena v pr-šajo na kmetijstvo. Taka vpraša- vem odstavku, vzbuja precej ne-nja pa ne postavljajo samo kmeč- jasnosti na terenu, saj je v pred-ki'ljudje iz vasi in. delovni kmet- osnutku statuta govora le o pro-je, temveč tudi aelavcl posestev,izvodnji socialističnega sektorja, in tudi drugi, ki jih problemi Kaj je mišljeno s proizvodnjo za-kmetijstva zanimajo. Seveda so'sebnega sektorja, ni ničesar po-zastavljena vprašanja res marši- vedanega. Prav tako ni pomemb-kdaj nekoliko formalna in ozka, no, da se s statutom ureja živino-ker se morda nanašajo na lastni- reja, sadjarstvo in perutninar-no in na odnose na tem področju, stvo. Vse te zadeve spadajo kveč-Zanima jih predvsem, kdaj in pod jemu v proizvodni program kme-kakšnimi pogoji sme družba po- tijske zadruge, saj obravnava segati s svojimi ukrepi na pod- proizvodne naloge, ročje gospodarjenja z zemljišči, na Zaradi tako ozke in toge for-katerih imajo lastninsko pravico mulacije se je tudi razprava od-zasebni kmečki proizvajalci. Ta- vijala bolj okoli živinoreje, oko-ka vprašanja pa brez dvoma po-> panin in krmskih rastlin, premalo menijo, da se delovni .kmetje in pa o vsebinskih vprašanjih. Prav drugi zelo živo zanimajo za vpra- tako bi bilo dobro, da v statutu šanja, ki jih včasih smatramo za elede »socialistične proizvodnje«; formalna, imajo pa globlji druž- razčistimo tudi, kaj sploh s tem beni pomen. Taka vprašanja na mislimo. Verjetno gre tu za pro-teh razpravah izvirajo tudi iz te- izvodnjo družbenega — sociali-ga, ker zasebni kmečki proizva- stičnega sektorja, ne pa za »socia-jalci iščejo svoje mesto tudi v listično proizvodnjo«. Temeljita statutu komune, in s tem seveda razprava o teh vprašanjih bi po-tudi, kakšna bodočnost se jim kazala, da res ni pomembno, ali-obeta. Prav sedaj, ob teh razpra- bomo napisali okopanine ali krm-vah pa imamo morda redko in iz- ske rastline in da tudi ni bistve-redno priložnost, da o tem našim no, da znaša gornja meja 10 ha, ljudem povemo kaj več. Mislim, kakor to predpisuje zakon. Kmet-cla je treba te stvari jasno pove- je se namreč dobro zavedajo, da dati, v statutu postojnske komu- živijo v dobi naglih sprememb in ne pa vso zadevo drugače formu- da so ti družbeni premiki zaznav-lirati, saj sedanja ne ustreza in ni v najbolj oddaljeni vasi. Več nam pove zelo malo. ali manj je tudi že prodrla na na- V 15. členu, točki b) predosnut- šo vas zavest, da bo nadaljnji raz-ka statuta občine Postojna je gle- voj še pospešil razpadanje seda-de kmetijstva napisano tole: nje socialne strukture vasi in s — v okviru prirodnih pogojev tem postavil vedno, ostrejše za-razvijati in pospeševati sociali- hteve po proizvodnji. Zaradi tega stično proizvodnjo; je tudi realno sprejeta misel, da — na področju pivške kotline bo družba izvajala sankcije proti razvijati živinorejsko proizvod- tistim, ki ne bodo upoštevali njo, krmskih rastlin in okopanin; predpisov o agrominimumu. Za- — v brkinskem predelu razvi- vedati se je treba, da smo v pre-jati poleg živinoreje tudi sadje-, hodnem obdobju in da kmečko rejo; _ proizvodnjo zasebnega, sektorja — v predelu Brkinov razvijati lahko pospešujemo in" jo bomo tudi perutninarsko proizvodnjo, morali pospeševati preko raznih za kar so osnove že dane. oblik proizvodnega sodelovanja. Torej 4 zelo deklarativne for- To pa je seveda dolgotrajna ter mulacije, ki ne povedo skoraj nič. zelo pomembna naloga. Verjetno ni stvar statuta komu- Ros je danes v marsikateri vasi ne, da predpisuje in določa, ali živahno, ljudje razpravljajo res o vsem mogočem. Seveda pa se vse te razprave ne odvijajo na sestanku, temveč po navadi potem, ko je sestanek, že končan. Takrat se posamezniki še ustavijo in izrečejo še marsikatero misel, ki je prej na'sestanku niso povedali, je potreben še ker se pač niso spomnili, ali pa radi pristanišča ograjena, upora- je^ bilo, da bo s koncem "lanskega kvečjemuna uporab^starih^o- Takole Te dni je v koprski lukl posebno živahen promet. Vsa operativna obala je nenehno zasedena z ladjami, ki raztovarjajo pripeljano blago ali vkrcavajo izvozne tovore, medtem ko zunaj v zalivu čaka kar po pet ln več čezoceank, da pridejo na vrsto za manipulacijo s tovorom. Na sliki: najeta holandska ladja-hladilnik »Poolster« iz Rotterdama naklada meso, ki so ga številni kamioni-hladilniki pripeljali v Koper iz notranjosti Jugoslavije in ga naša , izvozna podjetja pošiljajo v Anglijo iprefesjilia ®M®f svetu za pri- Naš Koper je najbrž edino naše gibanje, po valobrariu. Tri leta je štora na nasutem obmorsko mesto, v katerem ni tam »Gradiš« pripravljal bloke za staniščem če pa mogoče do obale. Severna je za- tovorno pristanišče in obljubljeno kak prostor, bi mogh^nristaU sTiim nf^Ta" pa radi uristanišča offraiena. uDora- ie bilo. da k s lcrmopm lanclro&a LrtfDm nmi i n n —i____f1_ 1 rrt » ■ ba nasipa proti Ankaranu ni do- leta, ko se' bilo tudi ■ v Prestranku, , ... ..... . . ... . delo konča, valolom palisč, katera ,bomo letos opustili, od koder je ta zapisek in razmiš- voljena, potniško pristanišče za- spet izročen svojemu prejšnjemu Koper je poleg drugega tudi po- Ijanje tamkajšnjih članov IzDL pira avtobusna postaja, edini po- namenu. Namesto tega smo'opa- membno turistično in potniško- ^"""jbnjin cianov bZDB. mol je zaradi mednarodne kon- žili, da je pričelo nastajati za prometno mesto, zato skladišče trole nedostopen, zdaj pa hočejo plankami skladišče izvoznega le- lesa ne spada na valolom Treba ------- za stalno onemogočiti še prosto sa. Popolnoma razumemo pomen ga je odpreti in urediti park ki je ■----" pristanišča in njegovega prometa,-bil zadnja leta zaradi gradbišča a za skladišča lesa je dovolj pro- utesnjen in praktično neuporaben. AVTOBUSNA POSTAJA IN TRAFIKA Avtoturistično podjetje Slavnik, ki je. prevzelo vlogo investitorja nove koprske avtobusne postaje, je izdelalo zanjo tudi že načrte. Postaja bo lepa, praktična in 'velika pridobitev za naše mesto ter za ves naš kopenski osebni promet, V tem je treba načrt pohvaliti. Ni pa mogoče soglašati s Slavnikovim stališčem do podjetja Tobak, ki želi z lastnimi sredstvi postaviti na postaji tudi primerno sodobno trafiko. Slavnik Berite in širite »SLOVENSKI JADRAN« KOPRU SO NUJNO POTREBNE UPRAVNE ZGRADBE imer izjemno obravnavati še^oprske^gospoda^ske^oreaniza" ko"10®6' T ?rimeri> take možnosti pripustila, in kakor afiSte?^ nf bHo ^eba saj ^po^vaK Sjf ^ ** ^ ^ le s pripravami tako daleč, da bi povsem primernih starejših pro- J , -1 ....... ^ Le presodimo upravičenost ali , . , .. j n'k ne bi bila prišla znana prepoved ma, da pri tem niso bili mislimi neuPravičenost graditve po: bi mu bil pripravljen odstopiti le o takih gradnjah. Organi, ki so primeri v k^erih n0man kan?i nih Prostorov v Kopru s tega PO- take eradnip začacnn iic+aTrU; __________ .. , 1 J J lišča. lahkn hr? ncmtr,,,;™^ r paviljonček, ki ne bi ustrezal potrebam in prometu na postaji. take gradnje začasno ustavili, so imeli za to povsem upravičene NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Odslej bomo obravnavali probleme na tem mestu za združeni okraj in ne več kot prej samo za prejšnji koprski okraj. To je potrebno v uvodu poudariti potem, ko smo v prejšnjem komentarju na kratko obravnavali nekatere probleme, ki so nastali na področju gospodarstva1 novega okraja po združitvi. Podatki, ki so nam za naš okraj na razpolago, se nanašajo na konec novembra lanskega leta. Pri tem moramo omeniti najprej tiste, ki zadevajo investicijsko potrošnjo, ker je ta potrošnja eno izmed važnih meril za splošno gospodarsko gibanje, v prvi vrsti pa ena izmed postavk, na kateri sloni naš nadaljnji razvoj. Skupaj smo v lanskem letu v našem okraju vložili za investicije v osnovna sredstva po podatkih ob koncu decembra lani približno 17,5 milijarde dinarjev, za investicije v obratna sredstva pa nekaj manj kot 7 milijard. Ob koncu novembra lani pa je potrošnja za investicije v osnovna sredstva znašala nekaj nad 14 milijard, dočim podatki za potrošnjo investicij v obratne namene niso znani, oziroma še stavbe že gradile in. bi stale, če štorih. Ni pa tudi nobenega dvo- no hi Kila ---------3 ___ . . . . . ^vu npimramMnAof — po^lov- e - --------sga sta- prostorov ovira poslovanje in po- lahko brž u2°tovimo. ^a ni vzroča škodo. Odredba sama ie ?ujn,osi skorai nik>r Podana ta- J ko, kakor prav v''našem mestu. Kaj je bil nekdanji' Koper? Pozabljeno in zanemarjeno obmorsko gnezdo; v katerem so prevladovali kmetje, ribiči, obrtniki in mali trgovci. V takem mestu nihče ni čutil potrebe po večjih političnoupravnih, bančnih in podobnih stavbah. In kaj je Koper danes? Glavno upravno mesto vse Primorske, sedež vrste pomembnih uradov, bančnih zavodov, zbornice, prometnih organizacij itd. itd. In kje poslujejo? Skoraj brez izjeme v stavbah in prostorih, ki so za vse bolj primerni kot za to, nekateri celo raztreseni v več stavbah. Vse to ovira eks-peditivnost poslovanja, ga podra-žuje in ustvarja neprijetnost tudi strankam, ki imajo opravka. niso bili objavljeni. Glede na nižjo potrošnjo za investicije v osnovna sredstva je brez dvoma tudi potrošnja za investicije v obratne namene bila nižja. Ko bodo znani še podatki za konec decembra, bomo lahko te primerjali z lanskim letom, vendar že sedaj lahko ugotovimo, da je dvomljivo, če bomo dosegli lansko raven investicijske potrošnje, brez dvoma pa je, da ne bomo dosegli planskih predvidevanj. O vzrokih smo deloma že govorili v teku lanskega leta, pri tem pa moramo poudariti, da se je stanje tako na drugih k.ol tudi va tem področju bistveno izboljšalo v drugi polovici lanskega- leta, ko so se z vidnim porastom proizvodnje in ■ drugih gospodarskih dejavnosti začeli kazali prvi znaki ugodnega delovanja gospodarskih ukrepov, uveljavljenih v zadnjih dveh letih. »Start« v letošnje leto bo zato možen na nekoliko nižji ravni kot sicer, vendar pa lahko predvidevamo, da s-2 bo stanje bistveno popravilo, če bomo vzdržali tempo, kakor se je pokazal v drugi, polovici lanskega leta. Krediti za obratna sredstva in drugi krediti so lani konec decembra dosegli višino pribli- žno 30 milijard. V tem so všteti tudi začetni skladi obratnih sredstev. Lani konec 'novembra pa so se ti krediti približali višini 37 milijard, kar pomeni brez dvoma povečanje gospodarskih dejavnosti, in to v prvi vrsti v industriji'in rudarstvu, deloma tudi v kmetijstvu in to posebno v prejšnjem goriškem okraju, dočim se je v prejšnjem koprskem okraju posebno okrepila trgovinska dejavnost, saj so tu krediti presegli 7 milijard. Relativno nizek porast kažeta obrt in domače dejavnosti. Končno naj omenimo v tej zvezi, da so postale hranilne vloge kot vir sredstev važna postavka v kreditni bilanci okraja, saj predstavljajo znesek skoro 3 milijarde dinarjev. Pri tem je zanimivo, da so v prejšnjem goriškem, okraju, ki je brez dvoma ekonomsko šibkejši kot koprski, višje. Pri tem viru sredstev še niso izčrpane vse možnosti za nadaljnji dvig, čemur bi morale lokalne banke posvetiti več skrbi kot doslej. Del vlog namreč lahko uporabijo za razne skupne namene, kot je za šola in podobno. Zato bo ta razpoložljivi del tem višji, čim več bo vlog. -žj- z njimi Ce je zato kje mogoča in upravičena izjema pri gradnji novih upravnih poslopij, potem je nedvomno prvenstveno v Kopru ker je v tem nemara v vsej Jugoslaviji edinstvena izjema. Zaradi tega se moramo vprašati: smo sploh že poskusili to doka-zati? Vse kaže, da ne. R Slav« Fabjan iz Kopra Je ?e enaist mesecev v zdravniški oskrbL v bil-nišnici v Valdoltri. Na očetovo prošnjo sta pred dnevi obiskala bolnika in njegove sotrpine v bolnišnici gosta lz Poljske, ki trenutno sodelujeta v programu nočnega bara hotela Tri glav v Kopru, - —■ ■ - umetniški par Artista — priznan sta s svojim nasto- pom nepopisno razveselila zabave in razvedrila željne bolnike ter za sto a zvajanja požela burno odobravanje lVZte,ŽC" ?plavz- 2a Predstavo ni-i^h^i nobenega plačila In sta obljubila bolnikom še en podoben nastop v drugem oddelku bolnišnice. V glavnem so izpolnili svoje odborov SZDL omejilo samo na Občinski odbor SZDL je lani lem križu in v Strunjanu. Še do- naloge zadovoljivo. Pogosto so bi- pobiranje članarine. Pa tudi to ne dodelil področnim organizacijam kaj dobro so bile pripravljene li celo samostojni pobudniki za povsod, kajti odkar so prenehali nad milijon dinarjev za ureditev konference v Piranu I in v Por- reševanje domačih komunalnih delovati ulični poverjeniki, ozi- prostorov in za nabavo opreme, torožu, vendar pa je bila tu slab- vprašanj, za urejanja lastnih se- roma poverjeniki zaselkov, je po- To vsoto pa so člani bogato obre- ša udeležba članstva, dežev, za politično ideološko iz- stala tudi evidenca članstva zelo stovali s prostovoljnim delom in Razen splošnih ugotovitev o več obraževanje In podobno. Tako pomanjkljiva, za članarino pa se s sredstvi, tako da je današnja ali manj pomanjkljivem delu So- predvsem krajevni odbori Piran ni nihče zmenil, Odbori bodo zdaj vrednost urejenih in opremljenih cialistične zveze so na krajevnih II, Lucija, Beli križ, deloma pa ponovno imenovali svoje poverje- jprostorov še precej višja. konferencah govorili predvsem o tudi Portorož in Sečovlje. nike, toda ne samo zaradi člana- Nova krajevna vodstva so čla- krajevnih komunalnih vpraša-' mo v kraiev- rine.' Ti poverjeniki so obenem ni Socialistične zveze volili v pi- njih, kot so elektrifikacija, vodo- nlhodborov SZDL jo bila v tem, dobri Poznavalci potreb in pro- ranski občini že novembra. Ostalo "nHi nnnaialiSča. roste nreskrb: a" c v n ^ i ti m n v n n ti niso blemov svojega ožjega področja je 11 krajevnih odborov, v kate- da sYoj! P? ', » in lahko pomenijo dragoceno zve- rih je precej več mladine kot do- dovolj razšinlt na vsa področja zo odbor^ s tei4om, slej, Krajevne konference so bile družbenega življenja. Vsi so se Med važnimi pogoji za uspešno v glavnem odsev dveletnega dela preveč zapletali v drobne organi- delo SQ tudi ustrezni' prostori, krajevnih odborov, to se pravi zacijske in komunalne probleme, Lastnih prostorov še nimajo v njihove zakoreninjenosti v živ- vse premalo pozornosti pa so po- strunjanu, Ravnu in Padni, ne- ljenjskih potrebah in problemih, svečali proizvodnji in drugim go- ustrezne prostore pa imajo v Se- Tako so bile dobro pripravljene spodarskim panogam, na vaseh e0vljah, Drugod manjka le nekaj in dobro obiskane konference pa perečim kmetijskim vpraša- opreme, njem. Zastarelih oblik dela se še niso otresli krajevni odbori Socialistične zveze Piran I; Strunjan, Seča, Nova vas in Raven. Kljub širšemu programu dela, ki so si ga zadali v začetku, ni uspelo aktivi- „ , , , ... zirati članstva, niti jih zaintere- Med zelo perečimi vprašanji v sirati za reševanje krajevnih ptlra,nu je solata .prostor. Stara vodi, napajališča, ceste, preskrba in podobno. V Sečovljah je bila zanimiva razprava o vprašanjih kmetijske proizvodnje, v Luciji pa so ugotavljali velik prispevek občanov Vinjol pri elektrifikaciji naselja. Domala povsod so člani SZDL manifestirali svojo veliko pripravljenost, da aktivno sodelujejo in podprejo iniciatorje za SZDL v Luciji, Sečovljah, na Be- reševanje komunalnih problemov. družbenih šanj. in komunalnih vpra- stavba, V kateri životari osnovna mraz, da ni nikjer v razredih najnižje predpisane temperature. Tudi streha pušča, tako da dež šola, že dolgo ne ustreza več neovirano prikaplja celo do dru Piranska osnovna šola ima zdaj 29 oddelkov za šolsko mladino in 1056 učencev, dva oddelka za izobraževanje odraslih, večerno šo- Izkazalo se je, da krajevne or- svojemu natnenu. V načrtu je si- gega in prvega nadstropja. V naj- lo, politično šolo in razne tečaje. .. _ f" cer gradnja nove šole, vendar za- bolj obupnem stanju "so še stra- Za vse to je na razpolago 14 učil- ganizacije bZDL ne odigravajo nj0 ge ni načrt0v, ne lokacije in nišča, ki puščajo iz vseh nadstro-'nic. dve pa so si sposodili v bliž-svoje vloge tam, kjer so premalo tudi ne zagotovljenih finančnih pij s;oje sledi'po zidovih. nji Ribiški šoli. V pritličju je še povezane s terenom, kjer slabo sredstev. Nuja pa terja, da pride „ . . zasilna delavnica za tehnični poznajo ljudi njihove probleme to vprašanje takoj na dnevni red. Uprava sole se je sicer trudila, k vendar ta prostor komajda m življenje. V takih krajih je tu- stavba osnovne šole je zelo ča- da bi največje pomanjkljivosti zasluži ta nazi ker ga je nemo_ di slab odziv na zborih volivcev, stitljive starosti in ji ni zameriti, vsaj za silo zakrpala, vendar je to če imern0 urediti. je vprašanje delovanja stanovanj- da ima slab in gkriPajoč pod, ki požrlo ogromna finačna sredstva _ skih skupnosti, hišnih in porav- v drugem jn tretjem nadstropju z minimalnim uspehom. Taka sta- Ko se je Ribiška sola preselila nalnih svetov in nihče ne vpra- cei0 gr0zi, da se bo mestoma ra stavba je pač nenasitno žrelo" v Izolo, je uprava šole mislila, da šuje, kaj pravzaprav delajo šolski vdrj. okna so tako slaba, da ob in že zato bi bilo bolj ekonomič- bi lahko omilila svojo stisko z odbori in drugi organi družbene deževnem vremenu lije v razre- no resno misliti na zidavo nove njenimi učilnicami, ker so v ne-samouprave. de, zdaj v mrzlem zimskem času šole, kot pa venomer krpati, kar .posredni bližini. Lahko bi uredili Ponekod se je delo - krajevnihpa neovirano prihaja v prostore, se sproti podira. štiri učilnice, delavnico in morda še kak prostor, tako da bi lahko ___„____ „,„„., _ nudili slabim učencem dopolnilni KULTURNO-PROSVETNO ŽIVLJENJE JE ZASPALO pouk in bi imeli prostor za razne krožke. Toda zaenkrat, to ni izvedljivo, ker so prostore bivše Ribiške šole obljubili Mestnemu arhivu. Ob reševanju šolskega proble- Za piransko komuno bi lahko Trdnejše' temelje naj bi dobila Skrb za kulturni napredek bo' ma je treba seveda govoriti. tudi rekli, da so delavsko prosvetna kulturno - prosvetna dejavnost-v treba prenesti se_ v gospodarske o stanovan ih za učno ^osebje društva Svobode popolnoma pre- statutu komune. Načelna določila organizacije in ji dati ustrezno Osnovna sola je ze nekaj časa nehala delovati. Izjema je samo v zveznem in republiškem osnut- mesto v njihovih statutih. Ce ho- nrez lavnateija, Ker pri razpisu Svoboda v Sečovljah in piranska ku omogočajo nadaljnji razvoj čemo namreč industrijsko osnovo mesta ne morejo zagotoviti stano-godba na pihala ter italijanski kulturne dejavnosti, vendar mora graditi s kadri, jim moramo omo- vanja. .eoslu-neu m Duoareoa tu-kulturni krožek v Piranu. biti to zagotovljeno z natančno gočiti izobraževanje in kulturni dl za tiste samske prosvetne ae- formuliranimi določili v statutu razvoj. Plan kulturne dejavnosti lavce. ki plačujejo izredno visoko -- • ' -*• •• ■ • ;......— "-' -— ■■■• najemnino za privatne sobe. Če bi hoteli Vsaj približno za-; jeti probleme, bi morali spregovoriti še o zastarelem inventarju in drugih potrebah sodobnega pouka, ki mu dotrajane stvari ne morejo zadoščati, toda kljub temu ostane najbolj pereče vprašanje Znan motiv iz turističnega Pirana kulturno politiko naj tap V Piranu se zagovarjajo, da ni- , ,, , , . „„ , ,-i — , .......r maio primernih prostorov kjer komune. V tem bo treba osnutek z daljšo perspektivo bi moral .sebi razvili društveno in družbeno statuta obalnih občin dopolniti, staviti občinski svet Svobod i«' dejavnost. Toda spomladi bo kon- V Piranu predlagajo se formira- prosvetnih društev, sklad za po-čana adaptacija Tartinijevega gle- nJe kulturne tribune kot posveto- speševanje kulturne dejavnosti pa dališča, tako bo tudi ta izgovor valneSa f fana'ugotoviti osnovne materialne po-odpadel Upati je le, da bodo do gK« ^° odigra S ^ takrat drustva_ pripravila svo e vlogQ y povezavi 's Socialistično »Naši delovni ljudje imajo ob programe dela m da bo lnvesiici- zv Ljudsko mladino, sindikati težkih dolgoletnih naporih »za prostora, kajti nekdanje kapacite-ja petdesetih milijonov poživila ^ drugimi organlZacijami, poseb- dvig gospodarstva pravico tudi te šolskih učilnic že dolgo ne za-tudi amatersko delo. — — ""«""i " ™čo,Ta. do rednega in kulturnega razve- doščajo* več za vedno več šolo- no pa naj se zavzame za reseva-Razen subjektivnih^vzrokov, da nje finančnih vprašanj, je kulturno-prosvetno delo zamrlo, je prav gotovo odločujoč čini- ■_ telj tudi veliko pomanjkanje fi- drila,« pravijo še v Piranu. obveznih otrok. ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti V pretekli mandatni dobi Je občinski odbor SZDL sklical sedem večjih posvetovanj, plenarni odbor se Je sestal sedemkrat. Med najpomembnejšimi akcijami občinskega odbora SZDL je bil lani decembra enodnevni seminar za operativna vodstva gospodarskih organizacij, prisostvovali pa so mu tudi vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki sindikalnih podružnic ter zastopniki kulturno-prosvetnih organizacij, dalje člani običnskega komiteja ZK In člani občinskega sindikalnega sveta. Pomožni organi plenarnega odbora SZDL so bile razne komisije, ki pa v glavnem niso bile dovolj aktivne in niso našle primernih oblik dela. Po potrebi so imenovali tudi nekaj odborov, med katerimi se je odlikoval odbor za Jugoslovanske pionirske igre. Na krajevnih odborih je bilo 17 razprav o predosnutku nove ustave. Udeležilo se Jlli je okrog 1600 občanov. Od tega je bilo C razprav v italijanščini za občane Italijanske narodnosti. V delovnih kolektivjh, je bilo 41 razprav o novi ustavi. Udeležilo se jih je okrog 2G00 delavcev in uslužbencev. Manjša podjetja so imela skupna predavanja, še posebej pa so razpravljali o novi ustavi prosvetni in zdravstveni delavci ter uslužbenci ustanov in zavodov; to je bilo še okrog 500 občanov. Vseh razprav je bilo okrog 10 in udeležilo se jih je okrog 5 tisoč občanov, ki so postavili predavateljem nad 200 vprašanj v zvezi z ustavnimi določili. Slo je v glavnem za pogoje dela, odnose v delovnem razmerju, pravico do dela in za vsakdanja vprašanja družbeno političnega življenja. nančnih sredstev. »Tako ni denarja za ureditev klubov, Ljudska univerza se bori s. težavami, gostovanja so se skrčila na minimum, prosvetna društva in domovi razpadajo. Ob vsem tem pa je slišati poudarjeno hvalo o visokih pokazateljih na področju gospodarske dejavnosti. Vse to le dokazuje, da smo gledali ,na življenje enostransko, ko smo razvijali le gospodarsko dejavnost in nas je gospodarski sistem popolnoma prevzel. Kulturne politike ni krojila občina, temveč finančni organi, ki so razdeljevali sredstva mehanično in dajali za ljudsko prosvetno dejavnost vedno manj sredstev. Družbeno politične organizacije pa so tudi vse premalo razpravljale o kulturni problematiki v naši občini, prav tako občinski ljudski odbor. Tudi gospodarske organizacije so se premalo zanimale za ta vprašanja in večjih investicij po letu 1956 v naši občini ni bilo,« je govoril v svoji razpravi med drugim tovariš Vinko Rupnik na občinski konferenci SZDL v Piranu Vendar bi bila pretirana trditev, da je samo materialna stran v kulturno-prosvetnem delu povzročila stagnacijo. Prav gotovo je sprememba načina življenja zahtevala tudi nove oblike kulturne dejavnosti, društva pa so po navadi silila v klasične oblike, ki ljudi niso več privlačevale. Programi društev so bili premalo pestri, sestavljali so jih odbori, ali še bolje posamezniki, ne da bi razpravljali, o tem z družbeno političnimi organizacijami in ljudmi na terenu. Pri vsem tem ni bilo med kulturnimi delavci in delovnimi kolektivi nobene povezave, kajti marsikdaj bi s skupnimi močmi dosegli vidnejše uspehe. V Piranu bodo mogoče uspeli z zamislijo, da bi občinski svet Svobod in prosvetnih društev prevzel gledališče s kinom, iz česar naj bi se pozneje razvil nekak zavod za prireditve. Spremeniti bo treba tudi način financiranja, ki do zdaj ni bilo stimulativno za potrebe kulturnih ustanov, ker proračunskih sredstev niso delili po dejavnosti in njihovi odgovornosti pred družbo. 1 Ob letnih, konferencah se najbolj izkaže, kaj in kako so delali med letom odbori. Tako je bilo tudi v Seči pri Portorožu, ko so člani Socialistične zveze pregledovali sadove svojega dveletnega dela. Čeprav velja tudi za krajevni odbor SZDL v Seči za preteklo mandatno dobo splošna ocena, da se niso preveč izkazali in da ni odigral svoje vloge na terenu, vendar krajevni odbor SZDL v Seči ni veljal v piranski komuni za najslabšega. Stari odbor je omejil svoje delo "v glavnem na pobiranje članarine. Vidna prelomnica pa je bila ob volitvah novega odbora. To je bilo čutiti že ob konferenci občinskega odbora SZDL v Piranu, ko je bil predstavnik krajevnega odbora SZDL Seča — > njen tajnik Janez Vodišek — edini, ki je prišel na občinsko konferenco z določno začrtanim programom bodočega dela in je obenem nakazal tudi možnosti njegovve uresničitve. Se več: ta program so začeli že tudi izvajati. Informacija predsednika občinskega odbora SZDL Martina Zuglja, da so imeli v Seči pretekli teden sestanek, na katerega so povabili širok krog zainteresiranih ljudi in da so pred tem še razposlali 14 dopisov raznim podjetjem, ustanovam, odborom in posameznikom, je bilo dovolj, da smo se pri predsedniku in tajniku krajevnega odbora v Seči pozanimali za njihovo delo. Da je bilo to upravičeno, nam ni dokazal samo razgovor z njima. ampak tudi izjava tovariša Zuglja, ki je rekel: »Če bi bili vsi naši krajevni odbori taki, kakršen je v Seči, potem bi bilo povsod vse prav na terenu, kopico problemov manj in lahko delo!« Predsednik krajevnega odbora SZDL v Seči Miran Peric nam je pokazal dopise, ki so jih napisali Piranskim solinam v Portorožu, podjetju »Začimba« v Portorožu, Rudniku črnega premoga v Sečov- Razgovor s predsednikom in tajnikom krajevnega odbora ■i -i i™ Ijah, Oddelku za notranje zadeve OLO Koper, Športni zvezi Slovenije v Ljubljani, Mestnemu sindikalnemu svetu :v Mariboru, občinskemu ljudskemu odboru v Radljah qb Dravi, lesno industrijskemu podjetju »Bled« na Bledu, oddelku za gospodarske in komunalne zadeve ObLO Piran in komunalni upravi v Piranu. Pisali so o cesti od Seče do gostišča »Pri ribiču«, ki jo je treba urediti, ker je velikega turističnega pomena, obenem pa služi potrebam občanov — članov kolektivov podjetij, ki so prejela dopis — in trans- mm»m< trn® w MIRAN PERIC, predsednik krajevnega odbora SZDL v Seči portnim potrebam. Podjetja so zaprosili za pomoč v materialu in prevozu. Obenem so jih poprosili, prav tako podjetja, ki imajo v njihovem kraju svoje počitniške domove, za ureditev okolice, parkov, sanitarij in podobno. In radi bi imeli še telefonsko zvezo, podaljšano avtobusno progo iz Lucije. In še in še. Pri vsem so pripravljeni občani pomagati s prostovoljnim delom. Sestanka v Seči v Domu so-linarjev so se udeležili predstavniki domačih podjetij, občinskega ljudskega odbora, občinskega odbora SZDL, odbornika ObLO Piran Vlado Ben-ko in. Klavdij Vuk ter vsi člani krajevnega odbora SZDL. Predsednik Miran Peric pa pravi o tem sestanku, da je bil prelomnica v njihovem dosedanjem delu in da bo postala Seča pravo vredmestje Portoroža in Pirana, kjer se bo poznal napredek na vsakem koraku. Naše članstvo je enotno tudi v tem, da je treba poživiti delo organizacije in zagrabiti probleme odločno na najobčutljivejšem koncu. Zato so tudi volili v novi odbor tovariše, ki so voljni delati in od katerih pričakujejo dejanskih uspehov. Tajnik krajevnega odbora Janez Vodišek (mimogrede: ostal je 1tajnik, čeprav se je preselil v Koper, tako zelo je povezan s problemi svojega prejšnjega bivališča' in z ljudmi v Seči) pa je govoril približno takole: — Logično nadaljevanje let- ■ ne skupščine je bilo konstituiranje odbora. Na tem sestanku je odbor že izdelal program dela organizacije SZDL Seča, ki je bil soglasno sprejet. Kot osnovne smernice si je odbor zadal nalogo, da se Seča uredi v dostojno predmestje Portoroža, V ta namen je potrebno popraviti in vzdrževati lokal-, ne ceste, plaže, nasade, vodovod in elektriko. Članstvo Socialistične zveze je z navdušenjem sprejelo program in komaj čaka, da pride do začetka teh del. Ta program dela je bil tudi iznesen na občinski konferenci SZDL Piran po izvoljenih delegatih. V razpravi na tej konferenci je bilo ugotovljeno, da je naš program popolnoma v skladu s programom organizacije SZDL v ob- ,, j *; ■ •••>\s Ms« JANEZ VODIŠEK, tajnik krajevnega odbora SZDL v Seči čini Piran — pri nas v krajevnem merilu. Po drugi strani je Seča siromašen kraj. Niti krajevni odbor. niti organizacija SZDL ne razpolagata s potrebnimi sredstvi za uresničitev svojega programa. Zato je odbor SZDL razposlal 14 prošenj za pomoč in sodelovanje zainteresiranim in je že dobil nekaj odgovorov. Da pa bi od besedi čimprej prešli na konkretna dela je odbor SZDL Seča sklical posvetovanje vseh prizadetih. Tako se je 17. t. m. v Domu solinarjev v Seči zbralo lepo Število predstavnikov' ustanov in podjetij. Vsekakor je temu posvetovanju dala poseben poudarek prisotnost tovariša Korošca, podpredsednika ObLO, in Martina Zuglja, predsednika ObO SZDL. Lahko rečemo, da je v njuni prisotnosti posvetovanje potekalo rta splošno zadovoljstvo in je popolnoma doseglo svoj namen. Vsaka posamezna točka našega programa je bila posebej obravnavana in je vsak od prisotnih zagotovil svoj del udeležbe pri uresničitvi. Tako bo občinski ljudski odbor prispeval za popravilo ceste Seča—gostišče »Ribič« in za izgradnjo sanitarij na peščini pri kraju te ceste znesek 200.000■ dinarjev, prispeval pa bo tudi potrebna sredstva za dograditev vodovoda v centru Seče — na klancu. Tu so namreč stanovalci že sami izkopali jarek v dolžini okrog 300 metrov, Se-čoveljski rudnik pa je že vplačal predvideno predračunsko vsoto. Na posvetovanju so se obvezala tudi ostala podjetja (Soline, »Nanos« Postojna — obrat Portorož, Kmetijska zadruga, Komunalno podjetje), da bodo prispevala material, stroje in prevoze, a tudi strokovne nasvete pri realizaciji našega plana. Posvetovanje je do podrobnosti obdelalo vsak problem posebej. Ob sodelovanju vseh prisotnih in z njihovivm razumevanjem so bili doseženi konkretni rezultati. Zaradi tega smo prepričani, da bo tudi do uresničitve prišlo prav kmalu. Zaradi svoje delavnosti in agilnosti si je namreč krajevni odbor SZDL Seča pridobil zaupanje svojih članov in vsestransko pomoč ter razumevanje organov oblasti in gospodarskih podjetij. — Kdo ne bi želel uspeha ljudem, ki so se lotili dela s tako dobro voljo in delovnim poletom. Njihovo tesno sodelovanje z vsemi, ki jim morajo biti problemi Seče prav tako pri sjcu, bo prav gotov o rodilo zaželene sadove. a načrta m O rapi O Letos znaten porast dohodkov in izdatkov — Poglavitni cilj: razširjena reprodukcija, © višja proizvodnost, povečanje osebne potrošnje in vzporedni tlvig družbenega standarda O — Porast celotnega dohodka na 16 in pol milijarde ali za 17 °/o več kot lani — Narodni © dohodek 1963 predviden na več kot 5 milijard — Narodni dohodek na prebivalca se bo O v primerjavi z letom 1961 dvignil za 22,2 °/o in bo znašal 544.000 din — Narodni doho-© dek na zaposlenega predviden na 1 milijon 87.000 din — Industrijska proizvodnja O usmerjena predvsem v razširitev asortimana in v izvoz — Izvoz se bo povečal za dobrih © 19 D/o ter ga bo v pretežni meri opravil kombinat »Delamaris« — Med gospodarskimi in © negospodarskimi investicijami čedalje boljše sorazmerje, in sicer 58 : 42 — V investici-© jah za družbeni standard 355 milijonov za graditev stanovanj — Močnejše investicije © za komunalno izgradnjo (kanalizacija, vodovodno omrežje, elektrifikacija, šolstvo, D zdravstvo in socialno varstvo) — Znatne gospodarske investicije predvidene za »Dela-O maris«, »Mehanotehniko«, v kmetijstvo, gradbeništvo, turizem in gostinstvo. Troje želja za dober razvoj komune V zvezi z letošnjim gospodarskim programom izolske komune je »Slovenski Jadran« obiskal sekretarja občinskega komiteja ZK inž, Iva Urana, predsednika občinskega ljudskega odbora Srečka V i č i č a in predsednika občinskega odbora SZDL Borisa D e b e 1 j a k a. Na troje vprašanj o bližnjem razvoju komune so izrekli naslednje želje in priporočila: Vloga komunistov v bližnjem razvoju komune? »Za to vlogo je potrebno, da bi se vsak član Zveze komunistov kar najbolj trdno in jasno idejno-politično izoblikoval, To je vsekakor pogoj, da bo Zveza komunistov - tudi v bližnjem razvoju komune, ob nenehnem prevzemanju novih nalog, sposobna odigravati avantgardno vlogo v nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov,-Da pa bo ta avantgardna vloga zares izpolnjevana, mora biti vsak član Zveze komunistov komunist štiriindvajset ur na dan, komunist vedno in povsod, Le kot tak-5en pa more nastopati in se demokratično uveljavljati povsod: na delovnem mestu, v svojem kolektivu, na terenu, na zborih volivcev.. kot upravljavec v komuni, škrati" vedno in povsod hkfati kot najaktivnejši član Socialistične zveze delovnih ljudi.« Kaj si najbolj želite v bližnjem razvoju komune? »Nadalje še krepke je razvijati celotno gospodarstvo, zlasti pa živilsko predelovalno industrijo, ki je v naši komuni najpomembnejša industrijska panoga. Želimo si tudi, da bi se lepo razvijala »Me-hanotehnika« in da bi v prihodnje dobro stregla ne le domačemu trgu, ampak zlasti izdatno Izvozu na mednarodno tržišče. Med razvijajočimi se novimi gospodarskimi panogami je v naši komuni pomemben tudi turizem, za katerega imamo neštete dobre pogoje. Tudi za to panogo, ki je zelo donosna, bi moralo vladati najširše razumevanje vseh občanov, da bi tako mogli tudi v naši komuni trdno zasidrati turizem in ga dvigniti na sodobno raven, Za razvoj turizma bi si" morale prizadevati vse naše gospodarske panoge, zlasti pa trgovina, gostinstvo in usluž-nostna obrt. Neprimerno večjo skrb moramo poslej posvečati kmetijstvu, ki ima sicer za svoj razvoj dobre pogoje, zlasti v izolski ravnici, ki je bila nekoč močan proizvajalec vrtnin. V bodoče je treba v tej proizvodnji med drugim stremeti tudi za tem, da bosta domači trg ln domači potrošnik dobro in ceneno založena s temi vsakdanjimi živilskimi artikli. Razen tega je priporočljivo, da bi v naši kpmuni kmetijska proizvodnja kar najtesneje sodelovala s kombinatom »Delamaris«. Med naše poglavitne želje pa seveda šteje tudi še hitrejši dvig življenjskega standarda. Zanj pa je neogibno treba še Izdatneje ustvarjati materialne pogoje, kar pa je odvisno od večje proizvodnje, višje delovne storilnosti, boljše organizacije dela in varčevanja, v odločilni meri pa seveda ' tudi od dobrega delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in družbenega upravljanja v vsej komuni.« Kakšno vlogo naj v bližnjem razvoju komune odigra Socialistična zveza delovnih ljudi? »Z vsemi silami si bomo prizadevali, da bodo 2 krajevne organi- zacije Socialistično ne' zveze delovnih ljudi lcar najboljša politična in ekonomska šola ln hkratt javna tribuna , vseh članov SZDL in vseh občanov sploh. Tu naj bi vsi občani postali Javno kar najbolj aktivni v delavskem samoupravljanju in v družbenem upravljanju/ Ce bo v tem' smislu SZDL dosledno ln dobro izpolnjevala svojo politično in družbeno nalogo, potem bo to nujno vplivalo na hitrejšo gospodarsko ln ekonomsko rast komune ih^skladno tudi na hitrejši dvig splošnega družbenega standarda.« Lanska gospodarska realizacija ter predvidevanja gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov pa družbenih, kulturnih in športnih organizacij o svoji dejavnosti v letu 1963 pričajo, da bo letošnje ekonomsko leto še močnejše od lanskega. Z drugimi besedami: pričakovati je zanesljivo povečanje celotnega dohodka. Se neureje. ne komunalne naprave, težak stanovanjski položaj ter pomanjkanje še drugih sredstev družbenega standarda pa kljub temu nakazujejo tendenco po večjih izdatkih, kakor jih bo moč kriti iz dohodkov. Prav zastran tega pa bo nujno potrebno, Ida občani vse postavke letošnjega gospodarskega programa svoje komune temeljito proučijo ter ugotove in določijo nujnost in prioriteto (prednost) tako, da bo mogoče postaviti med izdatki in dohodki, ustrezno ravnovesje. Letošnji poglavitni cilj mora biti razširjena reprodukcija in hkrati višja produktivnost dela. Pri tem pa seveda ni moč pozabiti na povečanje osebne potrošnje in vzporedni porast družbenega standarda. N zaradi povečanih kapacitet na »Belvederu« nad Izolo, kjer bo dograjen še motel in urejen avto-lcamp. Vrednost izvoza se bo v primerjavi z vrednostjo izvoza 1962 dvignila za 19,1 "/o ter bo znašala 3 milijarde 60 milijonov" (če računamo tečaj $ = 750 din). Pretežni del izvoza, okrog 88°/n, bo opravil kombinat »Delamaris«. Gospodarske m negospodarske Znaten porast celotnega dohodka V letu 1963 je predviden porast celotnega dohodka od lanskih 14 Jn pol milijarde na 16 milijard 577 milijonov din ali za 17,1 "/o. Družbeni proizvod družbenega sektorja gospodarstva se bo dvignil na 5 milijard 305 milijonov ali za 25,1 °/o. Skladno bo porasel tudi narodni dohodek na 5 milijard 48 milijonov ali za 24,2%. Zaposlenost pa se bo dvignila le za 1,9 °/o ali za 95 oseb, kar kaže, da bodo porast narodnega dohodka dosegli z relativno precej manjšim številom delovne sile ter tako povečali čisti dohodek za sklade od lanskih 608 na 834 milijonov din ali za 37,1 %. Načrt gospodarskega programa nakazuje, da bodo posamezne gospodarske panoge takole realizirale celotni dohodek: Industrija 11 milijard 169,690.000 din (+ 21,6% več kot lani), kmetijstvo 300 milijonov 600.000 din (+ 35,5 %), promet 50 milijonov din (+ 9,8%). gradbeništvo 2 milijardi 200 milijonov (+1,5%), trgovina 1 milijarda 433,805.000 din (+ 12,6 %>). gostinstvo in turizem 265 milijonov 800.000 din (+ 44,7 %), obrt 1 milijardo 52,734.000 din (+ 6,3 %) in ostalo 104milijone 500.000 din (+21,6%). Narodni dohodek na prebivalca .je 1961 znašal 406.000 din, leta 1962 se je povzpel na 445.100 din ali. za 9,6%, letos pa predvidevajo narodnega dohodka na prebivalca 544.000 din, kar pomeni v primerjavi z letom 1961 povečanje za 22 2 %. Na zaposlenega pa je znašal 1961 narodni dohodek 963.000 din, lani je po oceni (ker še ni zaključnih računov) nekaj nižji in znaša 892.800 din, za letos pa je predviden na 1,087.000 din ali za 21,8% večji. Industrijska proizvodnja bo letos usmerjena predvsem na izvoz in na razširitev asortimana. Kmetijska proizvodnja zasebnega sektorja se v glavnem ne bo spremenila. Ob ugodnejšem v vremenu je pričakovati večji pridelek vrtnin in grozdja. Upravičeno pa je moč predvidevati večji porast kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju, kjer so pridobili precej novih površin in kjer pričakujejo obilnejšo rodnost v obnovljenih nasadih. Po oceni je predviden v poljedelstvu porast za 97,2%, v sadjarstvu za 68,3% in v vinogradništvu za 117,4%. Zaradi večjega iztržka pri predelavi grozdja bo predvidena proizvodnja vina za 135% večja, kot je bila lanska. Obseg gradbenih del v podjetju »Stavbenik« bo predvidoma znašal 1,9 milijarde din, od tega 1,2 milijarde za kapitalno graditev in 700 milijonov za družbeni standard. Blagovni promet bo predvidoma ustvaril 1,4 milijarde, kar pomeni 12,3 % porasta v primerjavi z lanskim prometom, Letos je mogoče upravičeno pričakovati tudi večji' turistični promet, zlasti še Celotne letošnje gospodarske in negospodarske investicije so predvidene na 1 milijardo 424,630.000 din. Gospodarske investicije obsegajo naložbe v znesku 830 milijonov 380.000 din. Negospodarske pa .594 milijonov 200.000 din. -Investicijske naložbe torej kažejo, da so si gospodarske in negospodarske investicije v razmerju 58:42, se pravi, da pojde za družbeni standard skoraj polovica vseh naložb. V posameznih gospodarskih panogah so predvidene naslednje gospodarske investicije: Industrija 435,568.000 dinarjev, kmetijstvo 45,100.000, gozdarstvo 1,800.000, gradbeništvo 175,000.000, promet 3,192.000 din,. trgovina 18,470.000, gostinstvo in turizem 127,300.000, obrt 14,700.000 ter komunalna in ostala dejavnost 9,250.000 din. Negospodarske investicije pa so predvidene takole: Stanovanjska izgradnja 335 mi-lijonv din, komunalna izgradnja 137,750.000 din, prosveta in kultura 97,000.000, zdravstvo in socialno .varstvo 24;900.000 din, dejavnost javnih organizacij in ostalo 4,600.000 din. i J .y ■ : ".-'j ......... 'H I I^Éfgpi Ž^i--*".:.- i^'^MÁMM gola za blagovni promet v Izoli: Za velikimi novimi stanovanjskimi bloki je lani zrasla imenitna stavba, v kateri bo že letos začel z delom in poukom šolski center za blagovni promet. Stavba je v celoti dograjena, zdaj pa se bodo lotili notranje ureditve in opreme. Jeseni pa bodo, kot vse kaže, odprli šolska vrata mladi generaciji, ki se namerava posvetiti najrazličnejšim poklicem na področju blagovnega prometa Predvidene gospodarske investicije Industrija: Kombinat »Delamaris« predvideva letos 217 milijonov din investicij. Za rekonstrukcijo ocfdelka antipast 198 milijonov, 14 milijonov za opremo ribiških ladij in 5 milijonov za instalacijo vode in pare ter elektriko. Tovarna »Me-hanotehnika« namerava investirati 218,6 milijonov din, in sicer za gradnjo vijakarne 32. rekonstrukcijo orodjarne 83, gradnjo nevtralizacijskega bazena 7, za oprertlo za proizvodnjo konic kemičnih svinčnikov 45,2 milijona, za opremo za proizvodnjo spominkov (turizem!) 50 in za inventar 1,4 milijona din. Kmetijstvo: Letos bo v kmetijstvo investirala samo.Kmetijska zadruga, ki je lani 1. julija prevzela tudi izolske obrate bivšega kmetijska kombinata. Skupne investicije bodo znašale 45,1 milijona din, in sicer za nadaljnjo obnovo vinogradov 20 milijonov, za vzdrževanje nasadov 8,7, za vrtnarijo 1 milijon, za vodovodni bazen 6, za kmetijske stroje 1,4 in za samska stanovanja 8 milijonov. Gozdarstvo': Za pogozdovanje in vzdrževanje pogozdenih površin bodo letos porabili 1,8 milijona din občinskih sredstev. Gradbeništvo : »Stavbenik« predvideva letos 195 milijonov investicij v osnovna sredstva. Zaradi pomanjkanja sredstev, v občinskem investicij- skem skladu pa bodo možna vlaganja v vrednosti 175 milijonov. In sicer za obrat cementnih izdelkov in betona pri kamnolomu 60 milijonov, za stroje 55, za prevozna, sredstva 50 in 10 milijonov za ostalo opremo. Promet: Iz občinskega investicijskega sklada bodo investirali 3,2 milijona kot prispevek pri polaganju glavnega kabla Koper—Izola—Pi- Gostinstvo in turizem: Skupno bodo letos investirali 127,3 milijona din, v glavnem za razvoj turizma z graditvijo motelov in avtocampa. Restavracija »Belvedere« bo skupaj investirala 121 milijonov, in sicer za avto-camp 28.5, za motele '82, za opremo motelov 6, za prevozno sredstvo 3 in za gostinsko opremo 1,5, milijona. Hotel »Zora« predvideva 4,7 milijona investicij, ln sicer za adaptacijo hotela 2,4 in za opremo gostišča »Park« 2,3 milijona. Gostišče »Pri ribiču« pa bo porabilo 1,6 milijona investicij za adaptacijo in opremo lokala: ' '' -Obrt: ••; «¡¿e^sifcjirj fltinfi ' V obrt bodo skupaj investirali 14,7 milijona lastnih sredstev. »Obnova« bo s tremi milijoni do- polnila strojno opremo svojega zidarskega obrata. »Mala oprema« bo z lastnimi sredstvi kupila nekaj elektromotorjev. »Meso« (Piran) namerava vložiti za adaptacijo in opremo mesnice 8 milijonov lastnih sredstev. »Pekarna« bo z lastnimi sredstvi (3,2 milijona) dopolnila opremo in stroje. »Steklo« -bo kupilo polirni stroj, podjetje »Kroj« bo nakupilo šivalne stroje. ,-»Elektro Koper« . predvideva 39,3 milijona investicij, ki pa so kot komunalna izgradnja prikazane v negospodarskih investicijah. Komunalna in ostala dejavnost: Splošno komunalno podjetje bo investiralo skupno 9,250.000 din, in sicer za kamion TAM 6,250.000 in 3 milijone za rastlinjalc. Trgovina : »Pivopromet« bo z lastnimi sredstvi nabavil tovorni avtomobil za 3,6 milijona. »Mavrica« predvideva adaptacijo in razširitev lokala za prodajo pohištva, kar bo stalo okrog 6 milijonov. V novi zgradbi na Nabrežju Borisa Kidriča bo »Mavrica« opremila poslovalnico elektro materiala, za kar bo investirala 3 milijone. »Jadranka« bo iz lastnih sredstev nakupila za 870.000 opreme. »Soča« bo morda še primerneje adaptirala poslovalnico s tekstilom in .konfekcijo. »Istrabenz« bo s 5 milijoni iz občinskega investicijskega sklada dogradil črpalko in uredil njeno okolico. Z lastnimi sredstvi in posojili pa še uredil pralnico, ki bo dograjena prihodnje leto. ČZP »Primorski tisk« in »Tehnobor« ter »Tobak« za letos ne predvidevajo nobenih naložb. Lani so si namreč vsa tri podjetja uredila v Izoli prav lepe lokale. Nobenih investicij pa tudi ne predvidevata »Koloniale« (Piran) in izolska »Povrtnina«. Predvidene negospodarske investicije «WCBÉ 3f8¡É M Na Dobravi nad Izolo, kjer so že lani zgradili lepo restavracijo »Belvedere«, bodo letos dogradili še troje motelskih objektov. Razen tega pa tudi uredili razsežen avlocamp, kjer bo devolj možnosti za domači in tuji motorizirani turizem Stanovanjska izgradnja: Za stanovanjsko izgradnjo predvidevajo gospodarske organizacije 221 milijonov din, stanovanjski sklad 87, zadružna gradnja in zasebni investitorji 19 ter proračun ObLO 8 milijonov, skupno torej 335 milijonov din. S to naložbo bo zgrajenih 67 družinskih stanovanj. Vsako stanovanje s povprečno površino 60 m2 bo veljalo torej povprečno okrog 5 milijonov din. Razen tega bodo s 16 milijoni sredstev iz proračuna ter gospodarskih organizacij adaptirali tudi več starih stanovanj. Kanalizacija : Za nujno potrebna kanalizacijska dela je letos predvidenih 41,2 milijona-'din. Za kanalizacijo novega stanovanjskega naselja med Dantejevo in Prešernovo ulico 4 milijone, za kanalizacijo ob novi osnovni šoli 3, za urejanje hudournikov 8, kanalizacija Vodovodna. ulica—hudournik—novo naselje 1,6, za kanalizacijo Vodovodna ulica—novo naselje 1,2, za globoke priključke v Ljubljanski ulici in ureditev tržnice na Kristanovem trgu 3, kanalizacja Ulica ob vratih—Pekarniška ulica 1,5. kanalizacijska dela v starem mestu 4 milijone, za kanalizacijo novega naselja ob bolnišnici 13,4 in za greznico v Simonovem zalivu 1,5 milijona din. Vodovodno omrežje: Po načrtu je za ta dela predvidenih 27,4 milijona din. Za novo naselje ob bolnišnici 3,5 milijona din, za naselje ob Dantejevi ulici 700,000, za nadaljevanje vodovoda Korte 15 milijonov, za vodovod ob novi- osnovni šoli' 1,5, za vodovod Vodovodna ulica—nove naselje 700.000, za vodovod Ulica ob vratih—Pekarniška ulica 2 milijona, za vodovod Smarelijeva uiica 500,000, za vodovod ob sta-, rem delu mesta 3 milijone in za vodovod v Simonovem zalivu 500.000 din. Elektrifikacija , Zanjo je predvidenih 29,6 milijona din. Za trafopostajo štev. I 7 'milijonov, trafopostajo št. VI 8,5 milijona, za nizkonapetostno' omrežje v novem naselju ob bolnišnici 5,6 milijona, za nizkonapetostno omrežje v novem naselju ob Dantejevi ulici 4 milijone, za visokonapetostno omrežje od tra-fopostaje I db trafopostaje V 1,5 milijona in za del nizkonapetostnega omrežja na Dobravi 3 milijone din. i Ceste in pločniki: Š 15 milijoni bodo uredili ulice in pločnike v naseljih: ob blokih, .ob šoli za blagovni promet, ob bolnišnici in ob Dantejevi ulici in "■ V Kopališča in morska obala:' V ta namen bo porabljenih 8,750.000 din. In sicer za kopališče v Simonovem zalivu 6,6 milijona in za kopališče ob svetilniku 2,15 milijona din. Urbanistična dokumentacija: Za urbanistični načrt, za zazidalne načrte ter za -načrte za komunalne objekte je predvidenih 8,800.000 din namenskih sredstev. -. Pogozdovanje: Namensko sta določena tudi 2 milijona din za pogozdovanje novih površin in za vzdrževanje obstoječih nasadov. Zdravstvo varstvo: in socialno V ta namen je določenih 24,9 milijona din. Za opremo zdravstvenih zavodov bodo porabili 6,9 milijona, za načrte za lekarno 1,5 milijona, za nakup avtomobila reševalne postaje 6,5- milijona, ter za adaptacijo doma onemoglih 10 milijonov din. Prosveta In kultura: Za te negospodarske investicije je namensko določenih oziroma predvidenih 97 milijonov din. Za dograditev šolskega centra za blagovni promet 60 milijonov, ža nadaljevanje gradnje nove osnovne šole in italijanske osnovne 'šole pa je namenjenih 37 milijonov dinarjev. / Stev. 5 — 25. januarja 1963 Bofero obetajoče napovedi KmctiisEte zadrajgs llmm: o A Kmetijska zadruga Koper razvija svojo proizvodno dejavnost na približno" 1200 hektarih in ima trenutno 320 ha za pridelovanje vrtnin, 350 ha vinogradov in 120 hektarov posejanih s pšenico. Zadruga ima štiri obrate: obrat za blagovnvi promet, obrat lastne proizvodnje, obrat Vino ter obrat za strojne in prevozne usluge. V vseh teh obratih je dvanajst ekonomskih enot z več kot 80 obračunskimi me5jti. Vseh zaposlenih pa je okrog 850, v poletnih mesecih se jim pridruži še okrog 600 sezonskih delavcev iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske. Vrtnarstvo na prv Izredno ugodni klimatski pogoji, ki vladajo na obalnem področju, ter zahteve trga po raznih vrtninah nudijo kmetijski zadrugi vrsto lepih možnosti, da usmeri svojo dejavnost prav v to panogo kmetijske proizvodnje, toda načrtno in premišljeno. Zgodnji zaradižnik, krompir, grah, čebula, zelje, jagode, to so vrtnine, ki lahko v velikih količinah, marsikdaj tudi nekaj tednov pred uradnim začetkom pomladi, izzovejo zelo ugodne cene v krajih, kjer je še zimsko razpoloženje narave, in zadovoljijo potrošnike. Izkoristiti bo zato treba vse prisojne in zavetne lege. ki jih pa ni malo, a so bile doslej slabo izkoriščene, in prav tako v večji meri kot doslej saditi vrtnine za industrijsko predelavo skupno s pod-sadeži, da bo res izkoriščena vsaka ped zemlje. Kmetijska zadruga se še vedno bori z eno izmed osnovnih težav: pomanjkanje mehanizacije narekuje preveliko zaposlitev sezonske delovne sile, ki zahteva za svoj osebni življenjski standard (stanovanje, prehrana itd.) znatno več, kot bi stali stroji, ki bi sčasoma tudi vsaj pri nekaterih kmetijskih delih zamenjali človeka. Drugo vprašanje je. kako izbrati tista semena, ki najbolje rode v obalnem pasu. Prav zaradi dosedanjih nenačrtnih izbir in eksperimentov, ki so bili dragi, se je KZ Koper odločila ustanoviti semenarski obrat z nalogo selekcioniranja avtohtonih domačih sortnih semen. Le tako bo moč odpraviti dosedanji riziko nizkih hektarskih donosov pri tej ali oni kulturi. Zelo pomembno delo ,bo imel tudi rastlinjak ob toplih gredah v Ankaranu, ker bo odpravil potrebe po velikih količinah to- Komaj slabih 9 odstotkov vseh kmetijskih površin zavzemajo vinogradi. Po izračunih zadnjih let pa je znašala vrednost vinogradniške proizvodnje v sedanji koprski komuni od 23 do 27 odstotkov celotnega narodnega dohodka iz kmetijstva. Pri tem je treba priznati, da so vinogradi v privatnem sektorju zaradi opuščanja zelo slabo obdelani in zato hitro propadajo. Treba bo krepko zastaviti lopato, kajti vinogradništvo ob slovenski obali ima bogate možnosti razvoja. Toda doslej jc bil njegov razvoj precej stihijski in bo treba začeto obnovo vinogradov bolj sistematično širiti. Tudi lanskoletni odkup vina je bil zadovoljiv, kakovostno boljši, količinsko manjši kakor leta 1961, kar je bila posledica suše in tudi prepočasnega obnavljanja vinogradov. Kmetijska zadruga irrtn tudi vinsko klet s polnilnico za polnjenje vina z letno zmogljivostjo okrog 1,800.000 litrov vina. Možno pa je z manjšimi investicijami povečati proizvodnjo vstekleničenega vina za najmanj 20 odstotkov. eiy plega hlevskega gnoja in preprečil motnje pri vzgoji sadik. Ce bodo v kmetijski zadrugi dobro zastavili rešitev vprašanja večje proizvodnje ranih vrtnin, kot predvideva plan, in če bo vreme leta5; bolj naklonjeno, kakor je bilo lani, potem lahko računajo skupno s strniščnimi kulturami na 700 vagonov lastne proizvodnje v skupni realizaciji 400 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da se tudi v vrtnarstvu nakopičijo gore nekuran-tnega blaga, to je tistega, ki ni več primerno za ljudsko prehrano niti ne za industrijsko predelavo. Njegova vrednost pa je skoraj vcdi\o zelo velika in sedanja praksa je pokazala, da se je ne zavedamo v polni meri. Zato menijo v kmetijski zadrugi, da bi lahko racionalneje izkoriščali vse stranske pridelke in za trg neprimerne vrtnine, ki so bile delno uporabljene kot gnojilo, v glavnem pa za kompostiranje. Taka njihova uporaba namreč ni preveč ekonomična. Bolje bi bilo, če bi z odpadki vrtnin pitali prašiče. %r /z. -. ** i Ivi; T - ' ...' ' ¿'VS-'- > • ■. .- > ] V V 'v >11 .V 3 - ■ f* vj "•-■ "It' Silovita zima Je to dni pritisnila tudi v naie kraje. Ohromila Je življenje celo na obali, da ne govorimo o vlSjlh predelih, kjer Je zlasti gospodarila ostra burja s snežnim prSIčem. Slika kaže. kako krivi samotni bor ob glavni cesti od Divače proti Senožečam S kooperacij® v boljše hektarske fioaose Koprska kmetijska zadruga si kmetovalcev in narekuje potrebo Zato se je zadruga marsikdaj močno prizadeva krepiti sociali- po tesnejšem sodelovanju s kme- znašla v neugodnem položaju, ko stične odnose s kmetijskimi pro- tijsko zadrugo, ki s svojimi stro- jc ostala praznih rok pred onimi, izvajalci in pospeševati zasebno kovnjaki usmerja k tržni proiz- s katerimi je sklenila pogodbo za kmetijsko proizvodnjo v skladu z vodnji. Znatno škodo v preskrbo- to ali ono vrtnino, lastnim proizvodnim načrtom. Za- vanju domačega in tujega trga v Odkupne cene zgodnjih kmetij- to je svoje območje razdelila na minulem letu so napravili kme- skih pridelkov so bile lani ugod- pet okolišev — sektorjev: grači- tovalci z neupravičeno odpovedjo ne, saj so bile večje za 5 do 20 ški, ki zajema področje Gračišča, pogodbe, ko so količine, katere dinarjev, kot so bile leta 1961, pri Brezovice, Črnega kala do Ospa, bi morali oddati zadrugi, prodali krompirju pa celo za 80 odstot- bertoški, ki vključuje področje pod roko drugim nakupovalcem. kov, kar ni bilo normalno. i Bertokov, Dekanov, Ankarana, Vec plemenske in klavne živine - več mleka in mesa v obratu Mleko-Dekarti pasterizirajo mleko po sodobnem postopku, tako da mu ohranijo vse njegove naravne odlike in mu podaljšajo dobo uporabe. Oglejmo si nekaj podatkov iz dela tega zelo pomembnega živilskega obrata. " Leta 1961 je obrat odkupil dva milijona 489.000 litrov mleka, lani 2,119.000 litrov. Mleko, predelano za široko potrošnjo: 1. 1961 okrog 1,632.000 litrov, lani 1 milijon 862.000 litrov, posnetega mleka v letu 1961 približno 775 tisoč litrov, lani 252.000 litrov, predelanega mleka v jogurt 78 tisoč litrov leta 1961 in lani 79 tisoč litrov, proizvedenega surovega masla leta 1961 57.000, lani komaj 17.000 kg. Skrb m kadre Dokajšnji problem je delovna sila. Izmed 850 zaposlenih jih je še precej nekvalificiranih in zato je kmetijska zadruga sklenila prirediti razne strokovne tečaje na delovnem mestu, in to večmesečne tečaje o vrtnarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in tečaje za traktoriste. Absolventi teh tečajev bodo dobili priznanje polkva-lificiranega in kvalificiranega delavca. Razen tega si zadruga prizadeva pridobiti tudi nekaj novih kvalificiranih in visokokvalifici-ranih sodelavcev in v sezonskih mesecih delovno silo iz drugih občin in celo okrajev, ker je kmetijske delovne sile na obalnem področju premalo za izpolnitev planskih nalog. Sezonskim delavcem pa je treba nuditi primerno bivanje, in kar je najbolj pereče, treba je zgraditi stanovanja za veliko število stalnih delavcev kmetijske zadruge. Vse kaže, da bo moral novi statut občine Koper upoštevati pripombo kmetijske zadruge, ki utemeljuje gradnjo stanovanjskih enot tudi za njihove delavce, saj tudi oni ustvarjajo znaten delež sredstev stanovanjskega sklada in narodnega dohodka komune. Razen tega bi bilo prav. če bi pristojni organi uvideli, da previsoke obremenitve lastne kmetijske proizvodnje z dopolnilnimi družbenimi dajatvami otežkočajo njeno razširjeno reprodukcijo, zlasti zaradi premajhne možnosti strojne obdelave in sorazmerno visokega števila zaposlenih. Te številke povedo: razmerje med predelavo mleka v letu 1961 z letom 1962 ni zadovoljivo, posebno še, ker je njegova potrošnja narasla za 15 odstotkov. Zato bo nujno potrebno poskrbeti za povečanje mlečne proizvodnje v družbenem in zasebnem kmetijskem sektorju v območju koprske komune, kajti kupovanje mleka v oddaljenejših področjih ni ekonomično in tudi ne nudi zagotovila, da bo zadovoljeno zahtevam potrošnikov v turistični sezoni, ko je potrošnja mleka največja. Kje je iskati rešitev? Kmetijska zadruga namerava v prihodnje v večjem številu roditi plemensko in klavno živino ter povečati kooperativne odnose z zasebnimi živinorejci. Eden glavnih problemov je, da je odkupna cena za'mleko v primerjavi s cenami za močna krmila in zlasti za otrobe občutno prenizka. Mar ta ugotovitev ni odgovor na vprašanje, čemu ni med privatnimi živinorejci zanimanja za povečanje proizvodnje mleka? Kmetijska zadruga goji tudi živino za zakol, ker podatki kažejo, da bo potrošnja mesa leta 1965 v koprski komuni dosegla že najmanj 1000 ton letno, v izolski 289 ton in piranski 390 ton. Zato namerava kmetijska zadruga uvesti pitanje mlade živine, da bi je ne, vsaj v toliki meri kot doslej, vozili iz oddaljenejših živinorejskih predelov. Zadruga pa bo v kratkem dala v promet klavnico v Dekanih in tako omogočila obalnemu področju nadaljnje izboljšanje preskrbe z mesom. Pobegov in Pridvora, koprski, to je okolica Kopra in Vanganela, šmarski. v njem so vključene vasi Šmarje, Gažon, Sergaše, Pomjan, Puče, Koštabona, Krkavče in Grintovec, ter marežanski okoliš z vasmi Marezige, Truške. Boršt in Babiči. Ti sektorji v glavnem Sporedno z lastno proizvodnjo. Promet bo lotos ustvaril milijar-zajemajo področja nekdanjih pe- odkupom kmetijskih pridelkov in do 700 milijonov dinarjev dohod-tih kmetijskih zadrug ki so se razvijanjem kooperativnih odno- ka, obrat Vino, ki pričakuje združile v KZ Koper, da bi kme- SQV invcstjra Kz Koper v lastni priznanje registracije tudi za tatvo V «bnovo vi„oCradov Leta 1963 - tri milijarde dinarjev realizacije vlaga izvozno dejavnost, predvideva le- večjih razmah. Vsak sektor ima . .. .. ., , .____. _ ... svojega vodjo, ki skrbi za pospe- £>ie » sevanje zasebne kmetijske proiz- P°7;. , ,za ^rmnrsuo «racu vodnie in zlasti krepi kooperativ- Rastlinjake za proizvodnjo sadik. ne odnose na vasi. Vodja okoliša 7, a na,m!?* Je lam dcl°vtm ko" usmerja usluge za oranje, rigoln- lektlv vložl1 znatna _ sredstva za nje. mlačev in skrbi, da so kme- razširjeno reprodukcijo, tovalci pravočasno in zadostno v minulem letu se je dejavnost preskrbljeni s semeni in repro- zadruge močno raZSirila in s pri-dukcijskim maretialom. Zato pa dobilvijo novih obratov je KZ sklepa z zasebnimi proizvajalci Koper postala pomembna gospo- najmanj 81 odstotkov. Z drugimi kooperativne pogodbe za vrtnar- darska organizacija v koprski ko- besedami: treba bo varčevati in stvo, vinogradništvo, sadjarstvo muni_ ki bo letos lahko ¡zvedla paziti, da se bo vsak vloženi dinar in živinorejo. Po sklenitvi taksne projzvodni plan v višini treh mi- kar najbolj obrestoval, ker samo lijard dinarjev. Ekonomske enote en odstotek zmanjšanja material-zadruge so temeljito pripravile nih stroškov znaša 27,070.000 din. tos ustvariti dohodek v višini 749 milijonov 670.000 dinarjev, obrat za strojne in prevozne usluge pa v višini 245,555.000 dinarjev. Proizvodno finančni plan koprske zadruge predvideva, da bo znašal čisti dohodek 18,4 odstotka od planirane realizacije, medtem ko naj bi materialni stroški in nabavna vrednost blaga znašali pogodbe ima zadruga1 možnost zajemati tržne viške na svojem področju in jih pravočasno plasirati na tržišče. Kolikor pa zadruga zasledi nesorazmerja med kulturami, pravočasno opozori kmetovalca, ki nato preusmeri svojo proizvodno dejavnost v pridelovanje bolj donosnega pridelka. Lani jc bilo na področju koprske kmetijske zadruge sklenjenih 3120 kooperativnih pogodb, za le- svoje proizvodno finančne plane za letos in pri tem upoštevale možnosti, ki jih nudita zemlja in podnebje kmetovalcem za intenzivno gojenje zgodnjih kultur. Seveda pa bo treba izboljšati odkupno in prodajno mrežo, čimbolj izločiti posrednike, da ne bo nepotrebnih razlik med odkupno tos pa kaže, da jih bo znatno več, 1T} Prodajno ceno, V zvezi s tem saj je na približno 12.000 hektarih sl v zadrugi prizadevajo ostvariti skupnih obdelovalnih površin ko- taksno gospodarjenje, da bodo maj 12 odstotkov v upravljanju vse ekonomske enote rentabilne, družbenega sektorja. Razen tega Pogoje za to imajo, in da ne pa ugodni kooperativni odnosi bo ena ekonomska enota živela vzbujajo vse večje zanimanje med na račun druge. kmetovalci. Lani je bilo pridelanih okrog tristo vagonov tržnih viškov na zemljiščih kmetijske zadruge —■ medtem ko je bilo zbranih med zasebnimi kmetovalci komaj 600 Proizvodno finančni programi proizvodnih enot vključno s se-menogojstvom predvidevajo realizacijo v višini 580.499.000 din ter investicij v višini skoraj 64 milijonov dinarjev. Vloženi ma- in od teh bi okrog 20 milijonov vložili v lastne sklade, pri čemer bi bila družba udeležena z več kot šest milijoni dinarjev. Od čistega dohodka bodo osebni dohodki udeleženi s 85,97 odstotka, skladi pa s 6,98 odstotka. A na vsakih 10 dinarjev vloženih obratnih sredstev bo moč realizirati 305 dinarjev oziroma 57 din čistoga dohodka in štiri dinarje za sklade. Na vsakih 100 dinarjev obratnih sredstev pa bo vrednost realizacije 552 dinarjev, to je 104 dinarje čistega dohodka in 7 dinarjev za sklade. □ V Sloveniji je S633 kmetij, na katerih žive ostareli, za delo nesposobni ali delno sposobni družinski člani. Od teh kmetij je 4307 hribovskih ter 4326 v nižinskih predelih. □ Republiška komisija za pridobivanje in urejevanje kmetijskih zemljišč za družbeno proizvodnjo je ugotovila, da se je v decembru višina odobrenih kreditov za odkup zemlje povečala od 6 tisoč na 20 tisoč hektarov. Doslej so z že odobrenimi krediti in sredstvi kmetijskih skladov občin odkupili okrog 4 tisoč hektarov dobre zemlje. [3 Zvezni družbeni plan za letošnje leto med drugim predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 10 do 11 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Zato pa bodo potrebni številni ukrepi, kakor so na primer pravilen odnos cen med kmetijskimi pridelki in industrijskimi izdelki, ki so namenjeni kmetijstvu: organizacijska ureditev družbenih gospodarstev in njihova odločna usmeritev na boljše izkoriščanje zmogljivosti: razširitev družbenih obdelovalnih zemljišč; razširitev kooperacije; naglo odstranjevanje slabosti v zadrugah in vključevanje posestev ter podjetij živilske industrije v kmetijsko proizvodnjo. □ Zvezni gospodarski organi pročujejo možnost, da bi z dodeljevanjem premij stimulirali kmetijske organizacije k večji proizvodnji nekaterih osnovnih vrtninskih kultur. Predlagajo tudi, cla bi premije za proizvodnjo krompirja, čebule, in še nekaterih i-rst vrtnin dodeljevali individualnim proizvajalcem, ki organizirajo proizvodnjo s socialističnimi posestvi. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov bi bil ta ukrep ekonomsko upravičen že zaradi tega, ker dajemo vsako leto znatna dcivzna sredstva za uvoz krompirja in vrtni vagonov tržnih viškov. To poda- terialni stroški naj bi zajeli okrog tek zgovorno govori o zaostalem 45,6 odstotka višine realizacije, načinu gospodarjenja privatnih osebni dohodki pa 50 odstotkov. Preveč izostankov zaradi bolezni naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! Stanovanjsko vprašanje in higiensko tehnično varstvo pri delu je problem številka 1. Kmetijski delavci, ki delajo od zore do mraka, ko stiska mraz in piha burja, ko sonce žge, nimajo V koprski kmetijski zadrugi je v zadnjem času zelo zaživelo delo družbeno političnih . organizacij. Doslej so priredili. 16 razgovorov o predosnutku ustave in sindikalna podružnica se je temeljiteje r * *"" - J" j "v uv/utv, «^f-, , uuiiu . ... ,, • " potrebnih osebnih in drugih za- lonla svojih nalog od proučeva ščitnih sredstev (dežni plašči, gumijasti škornji za tiste, ki delajo na polj u in blatnih izkopih, zaščitne obleke tistih, ki imajo opravka z umetnimi gnojili ter škropivi, so neprimerne itd.). Zato ni čudno, če so v desetih mesecih lanskega leta zabeležili kar 81 poškodb pri delu in da je bilo med 1. julijem 1961 in 30. septem- nja in utrjevanja samoupravljanja v okviru ekonomskih enot do strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja delavcev, spremljanja izvedbe načel o delitvi čistega in osebnega dohodka in reševanja stanovanjske problematike. Komite Zveze komunistov, ki šteje 121 članov, je te dni orga- V* Vi ' —> M % A Sodobna Idila na vasi brom 1962 izgubljenih zaradi obo- nlzlral posvetovanje po obratih o lenj in nezgod pri delu 11.290 de- nalogah pri izpolnjevanju plana, lovnih dni. Mesečno povprečje letos zahteval še več priza- bolezenskih izostankov z dela je dovnosti slehernega člana kolek- znašalo 761 dni, po trajanju bole- iiva v Povečanju produktivnosti zni pa je bilo 92 odstotkov takih !n Proizvodnje. Komite ZKS se obolenj, pri katerih je bolezen ''e P°novno zavzel za seznanjanje trajala do 30 dni. Zato je zaradi plovnega kolektiva o izpolnjeva- nadomestil v Času bolezni bilo iz- n'u delovnih obvez In za dosled- plačanih skoraj 8,5 milijona din. 110 izvajanje osnovnih postavk T„ ,,„„t„„i( , , , Proizvodnega plana. Mladinska tlS, «tt* S0 rdS VU >mr OTSaniza"ja. ki štcic 115 članov, S Pa,b0 ob sodelovanju z Ljudsko 'ikcijo lehničtie zaščite, sai bi narašča delavskem upravljanju zadruge, Z,7S?,u0dr0sCnftj0v.,i7:vajati univerzo organizirala za mlade za izboljšanje higiensko proizvajalce »šolo za življenje* in ustanovila klub mladih proizva- Stev.. 5 — 23. fenuarja 1963 »ŽLOVJSHSfgT -,LAiDBAN<< Stran 7 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V KOPRU SI PRIZADEVA ZA UREDITEV MESTA O V a uresničen Oddelek za komunalne zadeve telom Triglav je treba od seme- Luka Koper odstraniti deponirani in gradnje Občinskega ljudskega delske ceste do sedanje avtobus- material in vzpostaviti površino v odbora Koper je imenoval poseb- ne postaje primerno zavarovati prejšnje stanje. Obstoječo leseno no komisijo, ki naj bi pregledala na vsej obali, po potrebi pa še takoj, ker silno kvari splošno trge, parke in parkirne prostore naprej onkraj carinarnice. Za- ograjo pa je treba odstraniti že v mestu in predlagala njihovo varovalne naprave morajo ustre- estetsko podobo mesta. Priporo- ureditev ter odstranitev.vseh po- zati prometno varnostnim/pa tu- čilo je komisija utemeljila z dej- manjkljivosti. Komisija (Stane di estetskim in urbanističnim stvom, da predstavljajo skladi in Zitko, Ernest Jerman, Stane inž. zahtevam. Izdelava je bila pover- kupi lesa sredi mesta stalno po- Valič, Marjan Milkovič, Marijan jena inž. Valiču. Z ureditvijo za- žarno nevarnost — ne glede na Benčič, Nedeljko inž. Žic, Polde četi še ta mesec. to, da je ta prostor edini še na Jerman, Stojan Plesničar in Filip 0 Nujno je treba urediti Prista- razpolago za parkiranje avtobu- Ciuha) si je nekatere mestne pro- niški trg s parkom na mestu, sov, ki se zlasti v turistični sezo- bleme že ogledala in se tudi zedi- kjer je še vedno betonarna pod- ni v vsak dan večjem številu za- nila za naslednja priporočila: jetja Gradiš. Glede na potrebe držujejo v Kopru. 0 Trg pred gostiščem Pri stadio- podjetja Luka Koper lahko Gra- ¡3 Komunalni servis naj ukrene nu je treba kompleksno uredi- dis še naprej uporablja ta pro- vse po'trebno, da se odstrani s ti tako, da se porušijo vsi provi- štor, toda najpozneje do 25. apri- pomola in obale pri carinarnici zorično postavljen^ objekti razen la letos, ko bo zadnji čas za ure- deponirani material koprske po- ~ ' razširjen ditev prostora s parkom in vse družnice pomorske agencije Ja-okolice na tej strani obale in na drolinije z Reke in pristaniške pomolu. Do tega termina mora Ljudske milice. MED ENIMI IN DRUGIMI POTREBAMI javne tehtnice. Tako prostor je treba utrditi ter ga urediti za začasno parkiranje tovornih motornih vozil glede na naraščajoči promet v koprskem pristanišču. Parkiranje osebnih motornih vozil- na tem mestu ne bo dovoljeno. Za parkiranje tovornjakov na, tem prostoru pa naj se uvede primerna pristojbina, s katero naj bi bila financirana nadaljnja ureditev ^pivlffr^i nvnrfnr mphno Javnostmi določena nasprotja, ki po- v stotisoče. Tudi ta nesmisel Ho treba tj i-arKirrn piustur ¿a ne nekj£, ko(. huda cok]a zavlrajo spro_ odpravm in najtl za financiranje de- avtomoone od molju piea no- stltey ge neizkori5Cenih možnosti. Naj javnosti cestnin podjetij druge vire, V našem gospodarskem razvoju se hudih izdatkov za opozorilno napisne nam pojavljajo med posameznimi de- tablo ob cestah, ker gredo ti stroSkl PRIROČNIK ZA VSAKOGAR omenimo le prometni davek na pol- medtem ko bo pri napisnih tablah ob proizvode, ki resno ovira sprostitev cesti treba obvezno paziti le na okus- Založniško podjetje RAD v girgih kooperativnih odnosov zlasti v no Izdelavo in njihov estetski videz. Beogradu bo v kratkem izdalo naS1 industriji. Med seboj se tepe tudi -............... „ davCna p0]jtn5a občinskih ljudskih odborov in njihovo prizadevanje za razvoj obrti, gostinstva in turizma. Dalje je znano, da z velikimi stroški In premijami Izvažamo meso v tujino, da pa nismo še znali dovolj oce- VEC O KNJIGAH ZALOŽBE LIPE — VEC O KNJIGAH ZALOŽBE LIPE — VEC O KNJIGAH David Herbert Lawrence (1883 do 1330) Je prodrl iz okvira angleško literature v svetovni sloves po zaslugi svojega globokega poznavanja in odkritega1 prikazovanja ženske duše (Sinovi ln ljubimci. Mavrica, Zaljubljene žene). Njegova psihoanalitična dela so ga prlpo-IJala v bližino avstrijskega psihologa Freuda, ki vidi v vsem človekovem ravnanju ln nehanju kažipot k njegovi najgloblji strasti: 1 libidu In erosu. Človek je po Freudu v svojem obnašanju in željah veren sluga svojih nezatrtih in zatrtih gonov in strasti, ln čo Jih ne more uresničiti, se mu porodi občutek manjvrednosti, na katerega potem reagira s še bolj vsiljivo dejavnostjo aH pa s pasivnostjo. Lawrenceu je človek bitje, ki so bori proti nesmislu s tem, da utrjuje svojo razmajano vero v bodočnost. In kaj je bodočnost, če ne človekovo potomstvo, ki naj uresniči tisto, o čemer si predniki upajo komaj sanjati! Zato je boj za otroka ln potomstvo v Junakinji tega romana tako razburkan. Razburkan jo tudi njen boj za človeka vredno čustveno življenje s človekom, ki ga ljubi tako duhovno kot telesno. S tem bojem se je Connle Cliatterley trgala lz krempljev nesmisla. Takoj v začetku romana beremo: »Živimo pravzaprav v žalostnem času, čeprav ga ne maramo jemati tragično. Doživeli smo katastrofo ln obležali med razvalinami; začenjamo si postavljati nove hišice, da bomo imeli nekaj malega novega upanja. Vendar je to precej težko delo: nikjer več nI gladke poti v prihodnost, zato hodimo naokoli in lezemo čez ovl- y re. Moramo živeti, pa če se Je ne vem koliko svetov podrlo.« Tak brodolom v podrtem starem svetu Je doživela Connie Chatter-ley. Prva svetovna vojna jI je uničila vse upanje v naravno družinsko življenje, ker Je njen mož Clifford zaradi poškodb v vojni ostal hrom in brez upanja na potomstvo. Bilo jI je 23 let in mu je hotela »ostati zvesto ob strani« vso življenje, vendar ni mogla presll-šati svojega pristnega klica v pravo življenje, katerega podlaga je zdravo duhovno in telesno sožitje med moškim in -žensko. In tako se ji ob možu-invalidu proti vsem pravilom aristokratske družbene plasti, ki jI pripada, porodi ljubezen do nekoliko vase zaprtega in podobno kot ona nad življenjem razočaranega, a življenjsko izkušenega in treznega gozdarja Mel-lorsa. V tej ljubezni spozna, da je moževa ljubezen do nje kruta ln nečloveška laž, ker ji prepoveduje zdravo živeti, da je laž vsa aristokratska vzvišenost nad »nepomembno in neustvarjalno rajo«, da je laž vsa njena preteklost ln resnica samo ljubezen do gozdarja in do otroka, ki se ji poraja pod srcem. Iz teh razlogov zapusti moža In si »začenja postavljati novo hišico« upanja z ramo ob rami z Mellorsom. Roman se zaključuje s čudovitim Mcllorsovim simboličnim pismom, v katerem JI razlaga težave, s katerimi se bosta morala spoprijeti v življenju, lz katerega pa sije neugasna. vera v Lepše in Pravičnejšo in Ljubezen. V tem optimističnem boju z okorelo okolico pa je tudi nekaj mest, o katerih bi tercljalke porekle, »da jih je vdihnil zlodl«. Gre za pesniške, a konkretne opi- se najintimnejših doživetij in občutij, ki jih lahko dožlvita le sproščena ljubimca. Ce pomislimo na podobne opise v svetovni literaturi, n. pr. Hemingwayev opis prvega srečanja med Jordanom In Mario, je na dlani, da je Lawrence plačal s temi prizori dolg Freudu in njegovi trditvi' o prlmarnosti libida. Seveda zaradi teh mest ne moremo pisatelja obsojati kot naturalista v slovenskem pomenu be-sedé (naturalizem je brazdanje po spolzkosti!). Pri psihoanalitičnem romanu pisatelj res opisuje tudi manj prijetne dogodke, a mu je vedno pred očmi izhodišče: boj junaka s psihično utesnjenostjo — pri naturalističnem romanu 19. stoletja so dostikrat spolzkosti same sebi namen, tako da se ob njih zgublja izhodiščni namen naturalista pri takem pisanju: prikaz socialnega zla. Za konec Se marglnalija! Pogumen korak založbe Lipa, da je izdala roman v necenzurirani redakciji, Je bil zaradi spodrsljaja v opremi (le ščitni ovitek, medtem ko je notranja oprema Istega avtorja, posebno v polusnju, izredno dobra) nekje sprejet tako, kot da je važna lupina, ne pa vsebina. Zaradi res ne lepega ščlt-nega ovitka je nekdo v Delavski enotnosti odkril celo »slab prevodni jezik«, dasl je jezik več kot odličen. Takega herostratstva je zmožen le tisti, ki vina ne po-ltusl, pa pravi, da je kislo. Iščimo na pojavu najprej pozitivne stvari in jih postavljajmo na sonce vsem na oči, a tudi slabih nI treba zamolčatl; povejmo jih, a le zato, da bi tembolj poudarili pozitivno straft pojava: jože hočevar priročnik o novi ustavi Jugoslavije, »ki se ne omejuje na uzakonitev sedanjega stanja, pač pa predvsem nakazuje nadaljnji perspektivni razvoj naše družbe.« Priročnik, ki ga je napisal Ašer KONFERENCA O LOVSKEM TURIZMU V PULJU Deleon, med drugim obširno po- nitl ln izUoristiti dejstva, da to meso jasnjuje in tolmači z ustavo zago- pr0(jajam0 po domala trikratni redni tovljene pravice in dolžnosti ob- izvozni ceni prav tako za devizne di- čanov, natančno razlaga, kako bo narje v vseh mesnicah vzdolž jugosio- O nova ustava še tesneje vsklajeva la odnose med posamezniki in skupnostjo in -kako bo kot' osnov- vansko-ltalljanske meje. Se eno nesmiselno nasprotje pa bo Puljska Zveza lovskih društev zemskega lovskega turizma in tu-ima letos v načrtu dohodek okrog di sprememb v lovsko organizaci-75 milijonov dinarjev iz lovske- jo Primorske in Istre nasploh. na državljanska listina Federa- prišlo do izraza spet zdaj pred začet-tivne socialistične republike Jugoslavije predstavljala temelj za krajih bo cela vrsta novih turistično nadaljnji družbeno - ekonomski razvoj naše države. Priročnik .lahko naročite na naslov: Izdavaoko preduzeče RAD, Beograd, Moše Pijade 12/111. pošt. fah 881. Prihodnji mesec se bodo zbrali jad, o odnosih in disciplini pri iz-na razgovor o izvajanju inozem- vajanju lova, o načinu vplačeva-skega lovskega turizma na pod- nja odstrelnine, o načinu izvaja- ročju Primorske in obeh Ister v nja^ lova (osebni odnosi, strelno ga turizma, medtem ko bodo osta- Puljsko konferenco bo kot go- Pulju predstavniki lovskih zvez orožje, vabila, psi in podobno), le ustvarile okrog 20 milijonov stitelj organiziral upravni odbor kom nove1 turistične sezone, v naših Reke, Pulja, Kopra, Postojne in Posebna točka dnevnega reda bo deviznih dinarjev iz tega naslova, tamkajšnje zveze lovskih društev Gorice, da bi se dogovorili o sku- posvečena gospodarskim vpraša- Nekaj časa bodo udeleženci kon- tega okraja in je logično nadalje- gostinskih objektov in manjših go- pnih stališčih in enotnem nastopu njem in razvoju lovišč v zvezi s ference posvetili tudi spremem- vanje podobne prve konference stinskih obratov, poleg že obstoječih, do številnih gostov-lovcev iz Ita- katastrsko ureditvijo, bonitira- bam v lovski organizaciji, ki jih v Portorožu oktobra lani, kjer so lije, ki redno vsako leto prihajajo njem in obogatitvijo z uvajanjem £lede na doseženo stopnjo razvoja na začetku lovske sezone na malo k nam na lov. Na konferenci bo intenzivnih dejavnosti, kakor so zahteva današnji čas. divjad sprejeli načelo skupnega govora o vskladitvi cen za posa- ekonomije, ^oliere in farme za x Konference se bodo udeležili dogovarjanja za izvajanje lovske- - tudi predstavniki republiških lov-' ga turizma na področju Primorskih zvez'Slovenije in Hrvatske in ske in obeh Ister. Sestanek je te-zastopniki glavnega odbora Lov- daj organiziral upravni odbor koške zveze Jugoslavije iz Beogra- prske lovske zveze, da. Imela pa bo v svojem drugem Pobudo za skupen nastop in do- Zal pa se bodo mimo nekaterih še naprej vozili turisti, ne da bi zanje vedeli, ker si njihove upravo in de- lovni kolektivi ne morejo privoščiti mezna lovišča in uplenjeno div- vzgajanje žive pernate divjadi. N. NE ZAVIRAJMO ZASEBNEGA GOSTINSTVA, KJER NI MOGOČE VZPOSTAVITI DRUŽBENIH OBRATOV V preteklem letu se je zgodilo v prvi vrsti kriva napačna sploš prvič, da je število italijanskih na in posebej davčna politika na- sicer manjše, a zagotovljene da državljanov v malem obmejnem ših občin. Nekatere so zavzele do jatve. Da je pametno le drugo, je dinarjev, prometu preseglo število jugoslo- zasebnih gostiln sploh negativno izven dvoma. Mnenja smo, da bi vanskih. To .dokazuje, da se je stališče, ker so jih presojale ne delu mednarodno obeležje, ker so govarjanje za izvajanje inozem-nanjo povabljeni tudi predstavni- skega lovskega turizma in politiki tržaškega lovskega kluba in ke v lovstvu nasploh na področju federacij italijanske lovske orga- Primorske in Istre, kjer so naj-nizacije iz Trsta, Gorice in Udin. večji pogoji za razvoj te dejavno-promet ter privajati v blagajne mi in tranzitnih turistov ter s tem Sklepi in priporočila konferen- sti, je treba vsekakor z veseljem ---------- -----11— J- zmanjšuje tudi pritok deviznih ce bodo prav gotovo vnesli obi- pozdraviti, ker obeta prinesti vsej R. R. lico sprememb v izvajanju ino- naši družbi dokajšnjo korist. bilo treba celo izdatno stimulirati mali obmejni promet z Italijo pre- ,kako dogmatično, obratujoče pa odpiranje novih zasebnih gostiln orientiral v našo korist. Ce pa so obremenjevale s takimi davč- povsod tam, kjer je poslovanje pregledamo prehode italijanskih nimi dajatvami, da so morali go- socialističnih obratov iz znanih, državljanov po blokih in njihovo stilničarji slepariti ali pa vrniti razlogov nepriporočljivo ali ne-usmeritev, bomo opazili, da je dovoljenja. ostalo še veliko možnosti za nji- To se je dogajalo in se žal še hovo pritegnitev slabo izkorišče- dogaja kljub nasprotnim stali V ŠMARJU NA VIPAVSKEM DOGRAJUJEJO mogoče. Kazalo bi nemara omogočiti zasebnikom celo kredite, za „ih .i,- —------- -----—, - - v^ftlT? Prejkone je gasilsko društvo v uničujočim požarom, pa vendarle Niso pa se ustavili le pri tem. n h ali celo povsem neizkonsče- š£em naših poiitičnih in gospo- kontroli izpolnjevanja obratnih g Jah na vipavskem edinstven niso še tretirani v skladu s svojo Zdaj z združenimi močmi - po- nih. Dobro je znano, da prihajajo darskih vodstev, vse do izvršne- predpisov in kvalitete uslug. primer, M kaže, kako se naši lju- vlogo in pomenom zlasti za naše magajo jim pri tem vsi vaščani- iiaujansKi lastniKi propustme k ga sveta republike in republiške Na drugi strani bi pa bilo treba dje iznajdljivo kopljejo iz težav gospodarstvo. Njihova oprema je gradijo gasilski dom, ki so ga že nam iz raznemn vzrokov, mecl gospodarske zbornice. Zaradi tega prisiliti tako socialistične kot za- materialnega značaja. Sredstva'so še kaj skromna, omejena le na spravili pod streho. Ob njem pa Kateiimi so Čedalje pomembnejši naj občine resno premislijo, kaj sebne gostinske obrate, da poskr- prj nas še zelo skopo odmerjena najnujnejšo dejavnost celo po grade hkrati tudi dvorano za se- razni nakupi, prihajajo pa tudi je pametneje, zavirati možnosti se be za kulturno strežbo, kvalitete za nekatere družbene dejavnosti, večjih središčih, da ne govorimo stanke in prireditve, ki bo, bodo- zaracii oddiha, se posebno ob ne- večjega pritoka prehodnikov v jedi in pijač ter solidne cene. Vsi s preobilico denarja se pa nobe- o manjših krajih. če žarišče kulturnega in sploh aeijan^in praznikih, ter hi priha- malem obmejnem prometu in dobro vemo, da so prav slabe na organizacija ne more pohva- No, in v takšnih težavah so čla- vsega družbenega življenja v tej jali v se veliko večjem številu, ce večjega zaustavljanja tranzitnih kvalitete uslug in zlasti še alko- liti. Čeprav so gasilci še kako po- ni gasilskega društva Šmarje na znani' primorski partizanski vasi. bi mi imeli bolje organizirano go- turistov v naših krajih ter izgub- holnih pijač in njihove pretirane trebni našemu gospodarstvu, saj Vipavskem prišli na misel, da bi Nekaj sredstev za izpolnitev nji- stmstvo. ljati dohodke,- ali pa pospešiti cene tista cokla,, ki najbolj ovira so obvarovali že za milijarde di- ustanovili neko pridobitno dejav- hovega velikega načrta so prispe- Pomanjkljivosti je v našem go- mali obmejni in sploh turistični večji dotok gostov s propustnica- narjev ljudskega premoženja pred nos t, s katero bi ustvarili potreb- vali občinski ljudski odbor,- Aj- stinstvu več, in o njih je bilo že na sredstva, za opremo in svoje dovščina, gasilski sklad bivšega veliko govora pred raznimi foru------ --- prostore. Zaprosili so občinski goriškega okraja ..in zavarovalni mi in v tisku, vendar ne bo odveč, če se znova dotaknemo vsaj dveh glavnih. Prva je v tem,, da imamo prav v pasu malega obmejnega prometa še celo vrsto krajev brez gostiln. Ker celote-denski promet ne dovoljuje ustanavljanja .gostiln socialističnega sektorja v vsakem kraju, je mogoča rešitev tega vprašanja samo v zasebnih obratih. Da smo jih v marsikaterem kraju izgubili ali jih ne moremo na novo dobiti; je POGLOBITEV SAMOUPRAVLJANJA V »DELAMARISU« Po temeljitem proučevanju, v katerem je sodeloval ves številni delovni kolektiv,. so v izolskem kombinatu »Delamaris« izdelali osnutek statuta svoje gospodarske organizacije. Statut, ki ga bodo v kratkem sprejeli, zagotavlja nadaljnjo demokratizacijo in po-' globitev delavskega samoupravljanja. Ob pripravah na statut so posebno skrbno proučili problematiko ekonomskih enot, ki jih je doslej v tem velikem podjetju kar 38. Ko so proučevali to problematiko, odnose in povezanost med posameznimi ekonomskimi enotami, so se odločili, da bodo precej manjših enot združili. Po novem statutu bodo imeli poslej v podjetju samo 15 ekonomskih enot Značilno je, da bo v vsaki ekonomski enoti odločal ves njen delovni kolektiv. V vsaki ekonomski enoti bo 'sicer nekaj članski ožji odbor, ki pa bo reševal le tekoče zadevo, medtem ko bodo o ekonomski problematiki odločali .vsi člani tiste ekonomske enote. t? o (Kakšna škoda nastaja, kadar občani ne opravljajo vestno zaupanih jim funkcij) Drugi odstavek 29. čl. pred-ostnuka republiške ustave določa, da mora vsak nosilec javne ali družbene funkcije zaupano mu dolžnost izvrševati vestno in je osebno odgovoren za njeno izvrševanje. Kakšne posledice nastanejo, če državljani svojih družbenih funkcij ne izvršujejo tako, kot bi jih morali, kaže naslednji primer: Dne 16. I. 1963 je bila pred okrožnim sodiščem v Kopru razpisana javna glavna obravnava zoper obtoženca, ki ga javni tožilec obtožuje, da je s kuhinjskim nožem prizadejal lahke telesne poškodbe dvema osebama. Istočasno pa je obtoženec — po svojem odvetniku —• obtožil oba oškodovanca, da sta njemu prizadejala težke telesne poškodbe. Na glavno obravnavo ob 7.30 uri je prišlo sedem povabljenih prič iz raznih krajev okraja, ena celo iz Gaberja pri Ajdovščini. Prišli so prav tako vsi trije obdolženci in dva odvetnika, prvi iz Kopra, drugi iz Postojne. Zaman so čakali tudi strojepiska, javni tožilec, vestni porotnik, ki je prišel iz oddaljenega kraja, in predsednik senata. Glavna obravnava se ni mo- gla začeti, ker eden od sodnikov porotnikov ni prišel. Sodni uslužbenci so morali nato na hitro poiskati drugega porotnika, nekogij. iz bližine, če le mogoče-iz Kopra. Začelo se je divje telefoniranje na vse strani. Obravnava se je začela ob 9.15 uri. Zaradi izostanka enega človeka, ki se mu ni zdelo vredno niti opravičiti se, je moralo čakati in izgubljati dragoceni delovni čas 16 ljudi. In kdo bo plačal stroške? Odvetnikom gre za vsako začeto uro po 300 din. Ge se zamudijo izven svoje pisarne 6 ur, jim pripada 1000 din zaradi odsotnosti. Pripadajo jim polni stroški ih dnevnica, zaračunavajo pa za vsak pristop na glavno obravnavo tudi pavšal od 3000 do 6000 din, ki jim gre za zagovor pred tročlan-skim senatom okrožnega sodišča. Pričam je potrebno za ves izgubljeni čas plačati tako, kot da' so na delu. Tistim, ki niso v delovnem razmerju, pa je prav tako potrebno dati določeno odškodnino. Državljan, ki se odzove pozivu oblastvenega organa, ne sme trpeti škode. Samo po sebi je razumljivo,, da se na vsa izplačila pričam in drugim udeležencem plačajo tudi odgovarjajoči družbeni prispsvki. Stroški so torej veliki in se občutno zvečajo z vsako izgubljeno minuto. Po zakoniku o kazenskem postopku mora stroške postopka plačati obtoženec, če je spoznan za krivega. Plačati bo moral tudi te stroške, ki so nastali brez njegove krivde. Če bo oproščen, pa jih bodo morali plačati delovni ljudje, ki ustvarjajo sredstva za proračun. To pa Se ni vse. Zaradi pogostega izostajanja sodnikov porotnikov izgubljajo sodišča toliko časa, da to v znatni meri doprinaša k počasnemu sodnemu poslovanju, ki je splošno znano. Gorje pa tistemu, ki ga čuti na svojih ramah, ko se ■ bori za kako svojo pravico. Zato naj občani — oziroma njihovi predstavniki v občinskih in okrajnih skiipščinah — temeljito pomislijo, komu po-verjajo sodno funkcijo. In sodnik porotnik je sodnik! Čimprej bi bilo treba učin- • kointo uresničiti tudi določbo citiranega ustavnega določila: ..«,.. in je osebno odgovoren za izvrševanje funkcije«. P. D. ljudski odbor in že pred leti do-1 zavod v Novi Gorici. Šmarski gabili v najem 4 ha obdelovalne silci pa so skupaj z ostalimi va-zemlje iz splošnega ljudskega ščani vložili še lastnih sredstev premoženja. Na zemljišču so ure- in prostovoljnega dela ter drugih dili pravo kmetijsko ekonomijo, storitev za dvakrat večjo vred-kjer v »prostem času« kolektivno npst, kakor pa znašajo vložena delajo in proizvajajo vrtnine ter družbena sredstva, druge kmetijske pridelke. Imajo T. , , , „. , tudi lasten akacije v nasad, iz ka- Vsekakor zaužita edinstveni terega pridobivvajo kolje za vi- f™« iznajdljivosti m vztrajne nogradnike. Vse svoje kmetijske ®.,k naPredku Ie ? Pomočjo" pridelke vnovčujejo v Ajdovščini lokalni^ virov m možnosti vse in drugod, akacijevo kolje pa Poznanje in tudi javno pohvalo, preko podjetja Primorje eksport Pa tudl obUo posnemanja povsod celo izvažaljo v Italijo. Z izkupič- tam, kjer si občani tudi ob vec-kom so že nabavili najnujnejšo jih možnostih nočejo zavihati ro-gasilsko opremo, motorko in ga- kavov in z lastnimi silami izbolj-silski avto. . šati življenjskih pogojev. TREBA JE NUJNO UREDITI VOLILNE IMENIKE Javna vseljudska razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave gre h kraju. Pričakovati je, da bosta zvezna in republiška ustava kmalu sprejeti. Tedaj bodo razpisane splošne volitve, na katere se moramo temeljito pripraviti. V tej zvezi je svet ObLO Koper za občo upravo in notranje zadeve razpravljal o stanju volilnih imenikov. Ugotovil je, da so bili volilni imeniki zadnjikrat prepisani leta 195S. Od tedaj je bilo glede na veliko dinamiko selitvenega gibanja prebivalstva na območju mesta Koper veliko sprememb, ki jih žal občani niso redno prijavljali. Volilni imenik torej ne ustreza več dejanskemu stanju volivcev in ga jc zato treba v skladu z določbami 17. člena zakona o volilnih imenikih prepisati. Za ureditev volilnega imenika bodo uslužbenci ObLO Koper preverjali podatke neposredno na terenu. Zato prosimo občane mesta Koper in okolice, da v tej akciji sodelujejo, kajti prvi pogoj je, da bodo volitve v redu in nemoteno potekale, da imamo urejen volilni imenik. To je v splošnem interesu in v interesu vsakega občana, da bo na dan volitev čimlažje opravil svojo državljansko dolžnost. Stran 8 »SLOVENSKI JADRAN« Štev. 5 — 25. januarja 1963 z novimi močmi v turizem H O J s t v a (Nadaljevanje s 1. strani) Odredili so posebno vlogo turistične organizacije kot posredni- rija Načlnovlč, delavka iz Pobegov lil ,, .,„„„,,, . . , ' , r/vel Bordon pleskar iz Pobegov; sucne organizacije koi posreani- V koprski porodnišnici so rodile: Marija Valenčič, uslužbenka iz Eler- i,a „-»j onlnšrnmi rtn.ihinimi ir„ Sabina Umer iz Dobrave — deklico, jev in Umbert Hrovatin, mehanik iz . med sPlosnlmi družbenimi ko-Marija Bolčina iz Kopra — deklico, Elerjev; Ana 2ugcl.1, uslužbenka iz ristmi in togim poslovanjem go-Giljola Borštnar iz Pirana — dečka, Kopra in Rugero - Krmac, šofer iz spodarskih organizacij, ki se ^m^ss&r^m tsr.«P„„™, wn. B„, us^SSSS co- don. delavka iz Izole in Fabio Božič , SieaajO svoje poslovanje samo V postojnski porodnišnici so rodile: 5oIer 12 Kole; Elda Božič, gospodinja skozi trenutno korist, skozi kon-Irena Bavdaž iz Nove Gorice — de- Barcdov pri Izoli in Graziano Cre- kretni dinar, in niso pripravljene «^m klico, Julija Cermelj iz Vipave - vatm delavec iz Milj. dati kaj ve5 za storitve in izdat_ dečka Dlana Križaj iz Nove Gonce V Sežani so se poročili: Danica Ma- ke ki nimaio nenosrednepa fi-— dečka, Klara Bazllija lz Sempasa — ravlč. gospodinja iz Sežane in Drago- ' * . , neposrednega II- ^ dečka, Zofija Peternelj iz volčje drn- ljub Milanovič, podoficir jla iz Se- nančnega efekta zanje, pač pa so <■>«-"*• ge — dečka, Ana Stanovšek lz Postoj- žane. velikega pomena za skupnost in ' kfh Blok^dečkl Marilfsv^eH61^ „v PostojBl 80 se P°ro£lll! Andre- se na ta ali oni način vračajo. ' Kohbd%°ak- dečka,' »la^S !z ft^ffi ^S» »«pravljali so tudi o načelih fi- . . 8fafov7gad^kadeS3aA^arS g ffiKA» "anciranja dejavnosti turistične - > Vipave — deklico Malfja cltič z* JffiJ? MSfefSJ" Albert ReJec" organizacije, pri čemer naj velja - - _ deklino. .TniPfa Kr^ir publicist 12 LJubljane. načelo: nič dotacije, marveč par- jf- ticipacija na ustvarjenem prome- fefsjf? tu s posebnim ozirom na število nočitev na svojem področju. Poudarili- so tudi odgovornost turi- Dornberka — deklico, Jožefa Kranjc iz Ajdovščine — dečka, Olga Blažič iz Hudega Loga — deklico, Jolanda Djuretič iz Nove Gorice — deklico, Marija Jezeršek lz Dolnje Košane — deklico, Alojzija - Purkart iz Gornje Otave — dečka, Milena Hribljan iz SMRTI Gornje Otave HpkHcnv koprski občini so umrli: Maks stične organizacije pri izvajanju ŠbSSSSatS Podkraja- deklicoKri- T/r ss ¿f ^n^i^T inve^Wke politike za pravilno stina Kompara iz Lokavca - deklico, ^nClč star 78 lit irVJSm, i i,» vlaganje družbenih sredstev v Marija VičičJz Mohorlnov - dečka, Sn, siar'8 sflet iz Kopra- Dean materialno osnovo turizma - go aeltllCO, V.1vpntn ctrir- 1C mr.r.V.^n.r i/««.-., r-+ i n r. i« + . , « 1-! X stinske in druge turistične objekte. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor zveze; za novega predsednika Albina Dujca, za tajnika Slavka Mastnaka in sedemčlansko » - S mesecev^°z Kojia klico, Frančiška Konič iz Vrtojbe — v sežanskl občini sta umrla- Kata dečka, Jožefa Dragičevi* z Rakeka - rina urSč roj CebuTec! stara 83 Slavka Mastnaka in sedemčlansko rti^r-o 33 Kraševe^ 12 Stomaža iet Jz Sežane; Fortunat Pravica, star predsedstvo, V katerem so še Crt - oskuco. 49 let iz PeCln pri ToIrainu, Koleno,- Zvonimir Pele. Franc POROICE v iiirskobistriški občini so umrli: Klobučar, Velimir Cizelj in dr. Tatjana Božič, stara 15 mesecev iz Sa- Franko Furlan. Predsedstvo so V Kopru so so poročili: Velimiro bonj; Ivan Senkinc, star 59 let, upo- ompiili kpr nriralriiipin rla oa hn Gustln, trgovec lz Trsta in Frančiška kojenec iz Ilirske Bistrice; Jožefa Ce- . , . . Vida Novak, uslužbenka z Reke; Ma- kada, stara 62 let, gospodinja iz Do- tle«a po morebitni združitvi lzpo- ___ lenj; Jože Tomšič, star 77 let, kmet polniti s člani s področja sedanje iz Knežaka: Marila 2ele. st-— --------- -----■ Turistično društvo Postojna razpisuje natečaj za NAZIV NOVEGA HOTELA V POSTOJNI Ime naj poudarja značilnost turističnega kraja, maksimalno število črk do osem in naj bo lahko izgovorljivo za tujca. ■ -v,«« fügst) IR »SUMADIJA« v novem koprskem pristanišču z obilnim tovorom Nagrada 25.000 din s™« wmm Rok do 25. februarja 1963. Pred- § -loge pod šifro dostavite na na- " v ^"" slov: Turistično društvo Postojna. Izid natečaja bo objavljen v Slovenskem Jadranu. Informacije v Turističnem uradu, tel. 66 itnj, u uic luiuaiv, dieti ii ici, ftiiici >/^11111.1 o v.iqih ca ^uuiuuja ocuaujc pt-e^vžitkarfca^fz'^ bača';C' Frane "Vrt E^?, Izvolili so tudi nov o družbeni in politični aktiv- Glavnega odbora iz Ljubljane in alnih pokazateljev in nujnih po- star 80 let, upokojenec z Janeževega naazorm oaDor, v . Katerem so nosti članov in organizacij Socia- Okrajnega odbora iz Kopra, treb. Novemu plenarnemu in nad- Rate^eveea brdf' Stal' 82 let' ™ iz fj^n^f^ KadiV0J Rehar IIstiene zvczc 50 se naJPrej V razpravi so na konferenci v zornemu odboru so poverili vrsto uietricn. vsemi našimi komunami pomenili Piranu sodelovali številni dele- nalog za bodočo mandatno dobo, v Piranu, in sicer je Občinski od- gati. Osvetlili so težave in uspe- s svoje strani pa so se obvezali, bor SZDL sklical konferenco že he na vseh področjih življenja v da bodo vsi člani Socialistične konec lanskega leta. Poročilo(kon- komuni, pri načrtih za bodoče de- zveze s svojo družbeno politično ference so prejeli delegati že vna- lo pa so izhajali iz dosedanjih re- dejavnostjo pomagali pri reševa-orei. referat o hnrtnrih nalnimh nju družbenih in gospodarskih vprašanj komune in da bodo delovali kot organizirana in politično zavedna množica pri izgradnji socialističnih odnosov na vseh ......»lil \ * v v N ^ ' gÉ ^ * N\ iiliiilll 1 m 11 m «I*-. Luce Dietrich • if i \ <' «la «i ÍMi. i® Ä M , i" N S J 1 i. 5 ■ lif¡ V'- ' liill rs\" / RAZPIS i Svet stanovanjske skupnosti Izola razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoji: višja strokovna izobrazba ali srednja z večletno prakso na vodilnih mestih. — Plača po pravilniku o delitvi čistega in osebnega dohodka. — Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dose- tllSS danjih zaposlitev na Stanovanjsko skupnost Izola. > prej, referat o bodočih nalogah Občinskega odbora SZDL pa je imel predsednik tega odbora Martin Žugelj. Kot gostje so prisostvovali konferenci predstavniki POŽAR V IZOLI TELEVIZIJ Značilna zimska pokrajina z očakom Nanosom, kakor ga je v teh dneh videti s ceste nad Senožečami ZAHVALA Ob hudi, nenadomestljivi izgubi naše nepozabne žene, matere, hčere, sestre in tete ROŽICE DARIŽ roj. Vatovec se najiskreneje zahvaljujemo vsem, 'ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, zasuli njen prerani grob s cvetjem, darovali vence in na kak drug način počastili njen spomin. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu »TOS« Hrpelje in pevcem. Vsem, prav vsem prisrčna hvala! Mikole, Markovščina, Piran, Trst, 8. januarja 1963. Žalujoči; mož Bruno, hči Suzana, sin Brucko, mama, tast in tašča, sestri Pavla in Marija, brat Franc z1 družinami in ostalo sorodstvo , , , . T .. socialističnih odnosov na i V H^ , Z ° r je V Iz0h področjih življenja v komuni. v domu Socialistične zveze iz- bruhnil požar, ki se je naglo raz-širil po stavbi in ogrozil zaradi aigjjy burje tudi vsd okolico. Na pomoč so naglo prihiteli tudi koprski in IŠČEM OPREMLJENO ALI PRA- piranski gasilci, ki so skupaj z ZNO SOBO V KOPRU. Ponud- domačini uspeli ogenj lokalizirati BL^D manipulira s tovorom v Temi be pod »1. februar« sprejema in končno ukrotiti, tako da so re- }" Harcourt Pl°Vb° V Lagos uprava Slovenskega Jadrana. . šili poštni urad, ki je v isti stav- bohinj ,je 12. januarja priplula na . --bi. Vzrok požara je bil slabo izo- Reko, kjer manipulira s tovorom OB VAŠIH OBISKIH V .TRSTU U_ran dimnik, od katerega se je bovec je 21. januarja odplula iz vžgalo leseno ostrešie. Buenos Airesa v domovino ZELENGORA odpluje 25, Januarja iz Jadranskega morja za Dakar, Conakry, Takoradi, Tema, Lome in Port Harcourt 1 ' GORANKA Je v Trstu, kjer manipulira s tovorom. Odpluje 25. januarja za Reko in Sibenik TjRl?XL/E.je 19- ianuarja priplula v — L rst ln 00 po manipulaciji s tovorom nadaljevala pot v Benetke (Porto Marghera) KOROTAN je 12. januarja priplula v Jokohamo, nato pa še v druga japonska pristanišča. Z Japonske odpluje 31. januarja na zahodno obalo ZDA BELA KRAJINA je 21. januarja priplula iz Bale Comeau (Kanada) v ' Jugoslavijo BIHAC je 22. januarja priplula iz 2da- 2i;« NIKOLAJ-piRNAT - TV por- DUBRoVwiK^e 1 , tret slovenskega umetnika iz PIoč, za Far East odPlhla GORENJSKA je na Reki, kjer nato-varja za Beyrouth LJUBLJANA Je 25. januarja prispela iz Ploč ,v Tuapse, kjer raztovarja MARTIN KRPAN je 19. januarja priplula v Aqabo, kjer manipulira s tovorom ne izpustite obiska" trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldl št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame gospode in otroke po H najnižjih cenah v Trstu. Po-streženl boste v vašem Jeziku I Prot.i izrezku tega oglasa prejmete darilo 1 TV SPORED STUDIA LJUBLJANA - ----TJARJA DO ARJA 1963 NEDELJA, 27. januarja; 10,30 matineja rtv ljubljana 11,40 zgodba o lassie IŠČEM OPREMLJENO SOBO po PONEDELJEK, 28. januarja: možnosti z oskrbo v Kopru, Pi- is,30 sakgonov talisman — iut V a nn Tt/-<1 i -ii; „X. . tSi „ Irnrm — ,'rr-r, i-. ----1 „ i-.________i. . ranu, Izoli ali Portorožu. Pla-, čam dobro — Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. PROMETNA KRONE 18. Januar: škoda Je precejšnja, vendar še ni Tomaj ob 11,45: Na nepreglednem ocenjena \1 T 1*1 ir^ II__»__1 i . V,. . Tnl ; „ kovna igra iz serije Super-avto 19,00 DOKUMENTARNI FILM 19,30 TV OBZORNIK 19,30 TV OBZORNIK NIKOLAJ PIR1,„. tret slovenskega umetnika SREDA, 30. januarja: 18,15 PIONIRSKI TV STUDIO 19,30 TV OBZORNIK četrtek, 31. januarja: ovinku je zaradi poledice trčil tovor- Tolmin ob 6,41! V Poljubinu v tol- ,„,„ tiiorom "M°uu' ^r manlP"llra s SiS^AJM» W J!J? "P-Vljal ^^«iji^irs^^ul0^- 12 00 KON°CBEZR°TR^NISTA FREDIJA ™oN je 17. januarja odplula iz Sa- go zaradi zaviranja trčil v zid. Gmot- DOSKA ' vonne in prispe 29. januarja v na škoda je ocenjena na okrog 60 ti- „„„„„ , , ^ soč dinarjev. • PETEK, l. februarja: Hrašče ob 18,00: Med pluženjem ce- 18,00 SREČNO V02NJ0 - oddala o ste je padel pod plug delavec Cest- prometu oaaaja o nega podjetja Franc Posega lz Raz- is 30 400 lft antti^nit rimur rirt.ppa ln jar^i ___-i ,,iU ,UU. . ^1 ULNi EMONE — Pri izvrševanju službenih dolžnosti v zimski službi je tragično preminil član našega kolektiva delavec iz Razdrtega Dobrega, zvestega in nadvse požrtvovalnega tovariša bomo ohrajiili v trajnem spominu. Delovni kolektiv, DS, UO in sindikalna podružnica Cestnega podjetja Koper - . *--------— > •■* o" j v- u^iavijai Stanislav stariha iz Pirana, v tovornjak, ki mu je pripeljal naproti. Materialna škoda je ocenjena na približno 70 tisoč dinarjev. Tolmin ob 14,50: Na cesti med naselji Kamno in Ladra sta zaradi poledice trčila v avtobus, ki ga je upravljal Pavel Sovdat iz Tolmina, in tovornjak, ki ga je vozil Srečko Sko-čir. Zaradi trčenja je nekaj potnikov dobilo lažje telesne poškbdbe, gmotna škoda na obeh vozilih pa znaša okrog 200 tisoč dinarjev. 19. Januar: Vipava ob 5,00: Močan sunek burje je na cesti Vipava—Podnanos prevrnil tovornjak, ki je bil naložen z novim pohištvom. Laže Je bil poškodo- se iskreno zahvalinii»inn vcpm nrl van sovozač Henrik Birsa. Gmotna '"V1™0 zanvaijujemo vsem.pri-__________ jateljem, znancem, njenim delovnim tovarišem, sosedom in sova-ščanom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Naša posebna zahvala za moralno in gmotno pomoč tovarišem iz TNZ Koper in Gorica. Zahvaljujemo se organizatorjem pogre- drtega in zaradi hudih poškodb umrl. ZAHVALA Ob prerani smrti naše ljube žene, mamice, hčere in sestre JOŽICE BAVCON roj. SLEJKO poljudnoznanstvena oddaja 19,00 BOJ ZA OBSTANEK V MORJU 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA SOBOTA, 2. februarja: 19,30 TV OBZORNIK 20,30 S KAMERO PO SVETU 22,15 SERIJSKA ODDAJA ZDA POHORJE je v Kopru ROG je 17. Januarja priplula v Am-. sterdam, nato pa nadaljuje v Em-den in zahodna pristanišča Italije ZAHVALA Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo dr. MuniS-Pavlovčičevi in sestri Mariji za njuno požrtvovalnost. Izrekamo zahvalo PD »Svoboda« za lep pozdrav pokojnemu, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. Koper, 19. januarja 1963 Družine: Pellcon, Sosič v postaji za transfuzijo krvi v Izoli dajafch dnl PrlJaVlU nas*ednjl krvo- DELAMARIS IZOLA: Olivija Babič, Jože Bajt, Marija Božič. Milka Div- vui?^ ' ^Fr?,nc Feri°filia. Slavica Flkfak, Cvetka Franca, Franc Gr- np?TV?.r^?vHomovee' Jože Hribar; °^IKATESA PIRAN: Adela Trunkl GOSPODINJE IZ PIRANA: Terezija Orer celestlna G?lj, Antonija Ka-ris Marija Koler, Marica Lesjak, Katica Pirnat, Ema Tomažič-GRADBENIK IZOLA: Ivan Frank; M^HrT5P°^L0VALNICA PIRAN: Marija Brajuka, Milena Petrlč; Poročila vsak dan razen nedelje ob 7,30, 13,30 in radijski dnevnik ob'15,00. Glasba za dobro jutro ob 7,15 ln 7,35. .ME0DZLveAd'ro7pisn"aoriv nedeljsko ju- KZ^CIJA-''bvu^G^'^ tro - 9,00 Naša reportaža: »Nadaljnji beta Modic, Marija^usPorterfva"- ZAVOD ZA IZMERO IN KATASTER ZEMLJIŠČ KOPER SPOROČA, DA JE UMRL USLUŽBENEC PRILJUBLJENEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. \ 1 ' RAZPIS Po sklepu komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja na veliko in malo »NANOS« Postojna razpisujemo prosto , delovnomesto 1 razmah idrijskega rudnika,. — 9,15 Po- lerija"požar' ba, krajevnim"organizaci^mržlC, ^vekTl Ta.fo"'Ä, lrafi° in^ljudje KSte?anABor°ovn^DJ^TJE .PIRAN: SZDL, RK, povskemu zboru »Bo- - ",00 Glasba po željah - is.io zi- V adtmir Cernola' M»r? jan« iz .Dornberka, godbi iz Pr- vmrics ~ «.is «MTer°čeij aV'' ' vačine, govornikom, darovalcem Z^J™*"'-, ladjedelnica piranT uS Anto- vencev in cvetja in vsem ostalim. fX^2^^ zabavni Un^™" Fredi]an Mar" ki SO nam kakorkoli pomagali, mozaik - 15,15 Zabavna glasba, vmes mala oprema: Zinka čančula Tn Iskrena, hvala tovarišici Mariji rckla,me ~ 15.30 slovenske narodne sip Belae; u'd, JO Je bUa V naJteŽjlh »■ ia: Ä^Hl^^i^ro^^raci- dneh V pomoč. I8i40 v ritmu z orJkestri in ansambu jela Dundara; Mn5 H,.lln n(,„, r-^^A H'00 Pal«a zabavnih popevk — 14 50 krojastvo P0RT0R02: MOZ Marjan, otroka Gorazd Za mlade poslušalce in mlade izva- flla,n- Kor°äec, Giana Križman Pein Vanda, starsi m bratje Jalce - 15,15 Zabavna glasba, vmes ^l6''Jlrnel! - ter ostali sorodniki. reklame - 15,30 v ritmu polke in ca piran®™^,^„T,_??dru2ni Dornberk, Predjama, 17. I. 1963 sreda, 30. Januarja: 13,40 Mala prodajalna plošč — 14,00 S pesmijo po domovini — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo In pojo Ray Anthony, Ella Fitzgerald, Angelini Zvonimir Kukljuš in Ethel Smith — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje ženski kvartet. četrtek, 31. januarja: 13.40 Na Rivieri — Dvajset minut z orkestrom Bruno Glasba po željah rabiomehanika v servisni delavnici RADIOTEIINIKA Postojna Pogoj: večletna praksa pri popravilu radijskih in televizijskih aparatov Plača po pravilniku podjetja — Dostavite kratek življenjepis m opis dosedanjega službovanja — Stanovanja trenutno ne nudimo — Nastop službe takoj ali po dogovoru — Rok nri-jave do 10. februarja 1963 Amelija Brajlco-Buko°ac; BANKA KOPER0:' Marija POČITNIŠKI DOMO »JAVOR« - PIRAN: Marija Bukovec; mičN|KE SOLINE: "bero Abra-Bertok, Jože Fajt. Jože vini VGi?rgi? Fonda- Renato Gla-Alo^ naar,10 Gl?ec' stanko Hrvatin, tnnin S h0r' AnK Predoncani, An- ............. Sau°MRa^?aiersaJlean ^^ Serei° ?4n3f00,SeloliJe14z0a0 ^ ^toK Bo- prijetno popoldne - "ls.is""ZabívñS RUDNIK'sECOVLJE• Ivin Vrfa^nib- glasba, vmes reklame - 15,30 Sloven- SIDRO PIRAN^^Rozi' Al«r ske narodne. SKLAD ZA STANOVANJSKO IZ- PETEIv, 1. februarja: GRADNJO PIRAN Ivan ifordln 13,40 Poje zbor RTV Zagreb - 14,00 SLOVENIJA CESTE PIRAN; Alojz Zabavni mozaik — 14,30 Operetne me- Jazbinšek; J lodlje - 15,15 Zabavna glasba, vmes SPLOŠNA PLOVBA PIRAN- Miran i^Tr.7 Í5'30 D0I?,aee aktualnosti Andrejčlč, Daniela Hanse , Vika - 15.40 Glasbena medigra. Kenda; ' SOBOTA, 2, februarja; STAVBENIK IZOLA: Stanko Buždan, 13,40 popevke in-rltml od" tu-in tam Stajnko; - 14,30 Mali koncert zabavne glasbe ™AN: Rado Božlč- - 15,15 zabavna glasba; vmes fekH S?,OM BUJE: Karto Družetič; me - 15,30 Dalmatinske' poptvke Drago Križanec; ' P e' UPOKOJENEC: Jože Zupančič. GORICA JE DOBILA ZADOŠČENJE SJS -^■' ■.f v. V nedeljo je v Ljubljani zase- je mimo vseh pravil, pa vendar z vsemi slovenskimi klubi. Vsa dal hgaski odbor Nogometne zve- se nihče ob to ne spotika. In prav polemika, ki jo vodimo na tem ze Slovenije in obravnaval važna je tako! Ce so pravila toga in se mestu in ki so jo do zdaj podprli vprašanja za nadaljnji razvoj no- v njihovem okviru ne more po- razen nas še »Delo«, »Delavska gometa v republiškem merilu, iskati rešitve, ki bi vsaj deloma enotnost«, »Primorski dnevnik«, Zasedanja bi se morali udeležiti zadovoljila prizadete strani, po- »Pavliha«, »Arena«, »Voce del po-tudi predstavniki kluba Delama- tem je. treba stvar obdelati s polo« in »Radio Koper«, ima šariš in posebej povablj eni zastop- športno moralnega stališča. Ce so mo en namen: doseči tako rešitev, niki koprskega tiska, vendar so pri Gorici to upoštevali, zakaj ne ki bo opravičljiva tudi z moralno jim vremenske razmere prepreči- bi tudi pri Delamarisu, kjer je športnega vidika. In končno gre le odhod. V sredo je o isti zadevi krivda prav tako na vseh stra- tudi za to, da bi v prihodnje od-razpravljal IO Nogometne zveze neh, pa vendar bi moral vso »ce- govorni forum takoj in odločno Slovenije. Predstavniki domačega ho« plačati tisti, ki je najmanj nastopil povsod tam, kjer bi na-kluba se spet zaradi višje sile ni- kriv. stal kakršenkoli zametek nezdrav so mogli udeležiti sestanka. Z av- „ .. 15 nHhnrn hi1n vih odnosov med klubi. Ali ni bo- tomobilom SO prišli dO Hruševja, ■ . 1 J lie takoj stopiti na ogorek kakor vlba m,n v Ljubljani, proizvodna skupina Refleks, je posnel celovečerni k-ier ie bila cesta zaprta Po dve- ™n°.g0 g0V°ra 0 pomiritvi, O po- 1 KaK0- umetniški film »Peščeni grad«. Režija in scenarij Boštjan Hladnik. Kamera kjer je ona ccbid ¿d1)u_d.ru uu tret>. |esnejšega sodelovanja med pa šasltl °genJ V strehi? Janez Kallšnik. Glasba Bojan Adamič. Direktor Dušan Povli. Igralci: Milena - - • ■ Ljuban Omladlč Dravič, Ali Raner, LJubiša Samardjič, Spela Rozin in Janez Albreht sm i. — - ' ' ■ T v'" sf «.i, OKRAJNI ODBOR ZA TELESNO VZGOJO PRIMORSKE V KOPRU JE IZDELAL urnem brezuspešnem čakanju so buULluvdJ'Jd " e< se morali vrniti domov. Rei ne- kLub; 0nasn^ D odstranje- verjetna smola, da niso mogli ™njUtn£Pak" Povf.?m. se, ,st™" vprašanj, o katerih pišemo na tem Jf^f™ f. , varif. 12 ,Cel;|a' If„_tn »¿' ,.kcirai dva meseca da bl S1 P°vedali, kar si imajo po- Lieaški odbor Nogometne zveze ln da bi P?.tem sPe* zavla- Slovenije je sprejel nekaj po- dalo taksno vzdušje, kakršno mo- jo v Kopru je izdelal obširen pro- ki bodo trajala do 10. februarja, ga priložnostna tekmovanja v membnih napotil za nadaljnji ra biti v našem športu. gram zimsko športnih prireditev medtem ko bo prvenstvo za pod- sankanju, v smučarskih skokih in razvoj nogometa v Sloveniji. Med Toda prej mora dobiti Delama- v letošnjem letu. Do konca janu- ročje bivšega goriškega okraja drugih smučarskih disciplinah, drugim so ugotovili, da je treba ris zadoščenje. Kladivar mora arJa nai bi organizirali društvene 13. februarja v Idriji. Osrednja pohvaliti pomladitev naših nogo- priznati svojo napako da je štiri smučarske prireditve. Pri tem je prireditev na Primorskem pa bo metnih moštev, res pa je tudi, da mesece zadrževal izpisnico Ja- vazno pripomniti, da bi_se v pro- 16. m 17. februarja na Lokvah, bo potrebno nuditi mladim in ne- nusa, čeprav je vedel, da je to Sram vključilo cim večje število kjer se bodo najboljši primorski izkušenim nogometašem več po- povsem nepotrebno, ker se je Ja- društev s področja bivšega kopr- smučarji potegovali za naslove Okrajni odbor za telesno vzgo- bodo začela občinska prvenstva, snežnih razmerah tudi razna dru- NOGOMETAŠI REKE V KOPRU Ligaška enajstorica Reke se je moči tako v strokovnem pogledu nus stalno zaposlil v "izrii "fn"da skeSa okr.aia' ^J-er je bilo smuča- primorskih prvakov v Tekih sko- ^narU^LlT^Sm^^^"^ kakor tudi pri športni vzgoji. ne bo več igral tekem za Celja- d(fej prepuščeno zgolj pri- kih m alpskih disciplinah. Vsako- «onani Kopra in Delamarisa da t inailri ndhnr ip nadalie nno- ne Hkrati mora rpniihlUki fnviim loztnostmm pobudam. V postev letni mednarodni veleslalom bo uoao za spomiaaansko noQo-Ligaski odbor je naaaije opo ne iikrati mora repuDiiski loium pelo obmorska društva letos na I ivku 17 marca med- metno sezono pripravljali v Ko- zonl na večjo discipliniranost priznati napako, da m odločno in P. ,sxa cel° oomorsica arusiva, letos na l,ivku. i i.piarca, mea- •■Rp51,i cr> hnrtn - ■ - ki bi lahko organizirala množični tem ko bo zaključna prireditev pru" «esKi nogometaši se docio izlet do bližnjih smučišč in tam sezone — ^veleslalom na Kaninu mudili v Kopru 20 dni (od 1. do organizirala te'kmovanja. 1. maja. Razen teh tekmovanj la- 20- februarja). V tem času bodo Po društvenih tekmovanjih se hko pričakujemo ob primernih odigrali dve javni tekmi z Dela- ' marisom in Tomosom, hkrati pa bo občinstvo lahko prisostvovalo tudi dvema skupnima treningoma reških in domačih nogometašev. PRIČAKUJEMO TUDI GORIC ANE Za istrsko nogometno ligo se je doslej prijavilo šest enajstoric: Te dni smo slišali in videli na Treba pa bo marsikje spreme- Tomos, Delamaris, Sidro, Pazin, republiškem forumu in so spre- godilo v zvezni ligi, medtem ko ekranu italijanske televizije ne- niti predvsem miselnost ljudi in Rudar iz Raše in Tehnomont iz jeli kompromisni predlog, da bo- ?mo v provincijski ligi bolj pape- kaj podatkov o lanskoletnih do- vsa naša prizadevanja usmeriti k.Pulja..V nekaj dneh pričakujejo do tekmo ponovno odigrali. Mi- ški kot Papež sam. sežkih turistične dejavnosti. Spo- temu cilju. Dobre volje nam ne še odgovor nekaterih nogometnih slimo, da se ni potrebno več spu- Upravni odbor Delamarisa ja ročili s0' da ie v letu 1962 obiska- manjka in vajeni trdega dela bo- enajstoric z Reke in Pulja. Prav ščati v polemiko, ali je ta odloči- zdaj izročil vse gradivo sekretar- lo Italii° 21 milijonov inozem- mo gotovo dočakali tudi uresniči- bi tudi bilo, da bi se vsaj ena tev pravilna ali ne. saj smo svoje ju zveze za telesno kulturo Slo- skih turlstov! , tev tega načrta ze v bližnji pri- enajstorica prijavila s področja ... . t j 1 „ „ bivšega goriškega okraja. ' igralcev in tudi gledalcev na igri- pravočasno posredoval v tem spo- šču, ki marsikdaj ne znajo šport- ru. Prvenstvena dolžnost foruma no prenesti. poraza svojega mo- je namreč, da preprečuje štva. Ta kritika se nanaša tudi napake, ne pa da po končanem na naše občinstvo, za katerega pa prvenstvu odvzema točke. Spom- lahko rečemo, da je v zadnjem nimo se samo primera sarajev- času pokazalo, razen redkih iz- skega igralca Ferhatoviča, ki je jem, veliko mero objektivnosti inf bil nepravilno registriran. Zvezni dalo tudi nasprotniku priznanje, forum je tako spoštoval rezultat če je to zaslužil. na igrišču, da je uporabil vse Največ razprav pa je bilo se- dru9e kazni (prepoved igranja, veda okrog spornih tekem Gorice Plačilo v denarju) in se ni poslu- in Delamarisa. Za Gorico so ugo- 211 mehanične poti 3:0 p. f. v ko- tovili, da je bila napaka tudi pri nst nasprotnika. In to se je do- ENOTNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE ZA PRIMORSKO mnenje že povedali. Hočemo le venije Stanetu Lavriču ki je ob- In zdaJ samo mal° racunice: če hodnosti. reči, da je Gorica dobila vsaj del- ljubil, da bo stvar sprožil pri se je vsak izmed teh turistov za-no zadoščenje mimo togih pravil, predsedstvu NZS Ponovno po- drzal v Italiji povprečno samo tri Toda hkrati se zdaj postavlja udarjamo: nočemo nobenih za- dni in P" tem zaPravil samo po vprašanje, zakaj ni dobil zadošče- ostritev, saj je največja želja De- 10 dolarjev na dan, je nasi sosedi nja tudi Delamaris. Ponovno od- lafnarisa tako uprave kot igral- Prmeslo 630 milijonov dolar-igranje tekme Ljubljana—Gorica cev, da bi imeli najlepše odnose Jev- Naša dežela je po velikosti približno enaka Italiji, čeprav ima , . , ... koma i tretiino nienega nrebival- Med organizacijami, ki so se v sloneti na organizacijah LT v kost™Tudi more Sati novem koPrskem okraju združile munah ter v klubih in, krožkih zn j o po^tevilukSturn?hs^me- £ golile novo enotno vodstvo, LT Organizacije se bodo pri bo-nikov in gospodarski razvitosti, ^ud Lj,udska tehnika. Sklep o dočem delu najtesneje povezale z V letu 1962 je priteklo v Jugo- mora k temu prispevati soraz- Toda imamo pa brez števila na- ^n^h ^i.r^nlH ^^ffj^ fv? Soclallstl5ne zve" slavijo blizu 40 milijonov dolar- merni delež.. Pri tem nam ne sme- ravnih lepot in neizkoriščenih lfa.inil!otoov ' S .podjet^ jerz ra^lml jev turističnih deviz ali okrog 30 jo vzeti poguma določene napake možnosti za razvoj turistične de- f^ZZ^J^Č^ 'nvf,1' ^T^1 °d" milijard deviznih dinarjev. Naš n pomanjkljivosti, pa tudi ne javnosti po vsej deželi. Postavili °kra^a Ba skupnem sestanku v bor bo tej obliki dela dal vso po- cilj pa je po lanskem govoru to- uspavati doseženi uspehi v fanski pa smo šele temelje in zdaj gra- ^^Si^rinl" naci^ hklaU Skrbel Z& k00rdl" variša Tita v Splitu doseči letni glavni sezoni. Prizadevati si mo- dimo naprej, da bi čimprej do- ?ar5°i^ora pritok 100 milijonov dolarjev iz ramo, da bodo naše turistične segli letni dohodek vsaj 100 mi- °ar^ca: za turizma. Tudi primorski okraj zmogljivosti bolje izkoriščene tu- li.i ono v dolarjev iz turizma. letka tajnika Mira -- di pred glavno sezono in po njej. - Na ustanovnem sestanku so se Cilj je II milijonov dolarje Ne sme nas motiti, da so vse zmogljivosti za glavno sezono 1963 že vnaprej, oddane, marveč pomenili v okvirnem programu vV^^V bodočega dela na osnovi poročila, « ¡Vi .O <>N ki sa ie nodal udeleženec IV. nle- Pomoč ? nesreči • « u" • i-a.-"' ' , .""v' 7" ii *" *" • « A\ M Sil je pouat uueiezenec xv. pie- sobi SD Koper š V soboto zvečer se je smrtno je treba mislltl razen na letošnjo numa Ljudske tehnike Jugoslavi- nir za prvenstvo ___ _ . _ . - r\T*£»/H m nnen7rtnclrA o-i 1 _ • tt'..l _ • ji___v-* -r^.____.i___________. ^ pred in posezonsko oddajo kapacitet že tudi na sezono 1964. naročite tudi svojcem ponesrečil delavec Cestnega podjetja Koper Franc Posega, ko je s sotovariši reševal pri Hraščah motorna vozila, ki so obtičala v snegu. Pokojni Posega je bil eden izmed najzvestejših članov svojega kolektiva in je na sektorju Razdrto z vso požrtvovalnostjo skrbel za varen promet. V počastitev njegovega spomina je Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri OLO Koper dodelila njegovi družini 100 tisoč dinarjev, nadaljnjih 100 ti- Pokazalo se Je, da Je prebežal k ...... , soč pa uprava Cestnega podjetja nam nemški vojak. Neopažen Je pri- žino. Koper, medtem ko tudi delovni ^¿J Spfeegalt°rJadi 5s' fa]ie V" *ln kaJ Sc?" kolektivi prometnih podjetij zbi- vhodu v zaklonišče s piškot naroč-rajo prispevke za pomoč družini ju- Nemec ga Je hotel prebuditi, ven-ponesrečenega Franca Posege. s?aef fn"^6"" --zaklonišču Je spal Nikolsklj, ki ga je varoval speči stražar. Obšel je straže, se vrnil in nameraval napisati pismo. Zaspal je s svinčnikom v roki, oslabljen " ' --- *" INŽ. VERK ZMAGOVALEC BRZOPOTEZNEGA TURNIRJA , , , , „ ' , V ponedeljek je bil v klubski ki ga je podal udeleženec IV. ple- Sobi ŠD Koper šahovski brzotur-numa Ljudske tehnike Jugoslavi- nir za prvenstvo v mesecu janu-je Vmko Znidaršič. Predvsem so arju, ki se ga je udeležilo 15 ša-poudarili, da mora bodoče delo histov. Po napetem menjavanju _^_ v vodstvu je slednjič le prepričljivo zmagal s 13 in pol točke inženir Miloš Verk. Sledijo Zavec 11 in pol, Jevnikar 10, Urek 9 in pol, Šebalj 9, Klajnšček, Dekleva in Gerk 7 itd. Termin za februarski brzoturnir bomo pravočasno objavili v našem listu. Odlomek iz knjige SEŽENJ ZEMLJE. Izdala založba Obzorja v Mariboru v prevodu Branka Avsenalta in v opremi Janeza Vidica » U Znano je že, da se postojnske naj prebežal, če se ne bl bal za dru- želi, ki so jo opustošill bogatejši na- " padalci, zgradili srečo za vse človeštvo. In tako smo tudi začeli. Večkrat »Pravi da bodo tukii nnniriii m-, sm0 s'ccr skromno živeli, vendar smo ... , . . tančnega datuma M oS. Veal bili srečni oplemeniteni s pravič- Mestne pekarne otepajo S precejš- je še videl, kako so iztovarjali dimne no?tjo, na5l,h m ,laie vere- To M Jo Postojna kot eno ' PO napadu malarije. Malarija se ^zvcKvi^P^žno^f S" višjem diivnopoimčnem smUlu? iS najbolj znanih jugoslovanskih tuje lotila prvega bil je najmlajši ^daj omenja smotre pa sredstva... rističnih središč nujno potrebuje'. nt več Sstveno, pog^avTnio je^°da je 7 «iS^SVS ^ fz SMStv"'M V en.akih «nanfinlh težavah je V Piranu je že dolgo pereč pro- }o noč nadzoroval straže je zaspal ifi,Jf'J? "e"ad0,Iila sPlahn,el0' Zdaj je %'^'„stva - ^^aktni^^so smotrk Vsak- seveda tudi obrat Mestnih pekarn ho JeU0,dosnečfzJzlobo ."to ^egodilo d0 nas mora P» ro mnogo' o- v Pivki. Ker tudi postojnska ob-hudobijo: kri in sovraštvo Jpo vsem J;]?,1,1^.Sclc Potem 50 lahk« P"1^« čina nima na razpolago sredstev, nilo^nrotl n™p™ »Kam neki meriš?« prekine Babln da bi lahko sama financirala iz-ba z blazn^sm^ ki "le obsedi i udi ^ BrlIa' »Ne razumeš, kakšni so njihovi gradnjo nove pekarne, se je de-ba,zZkouns°etg',aksi ^oben h?,^."3'-" S^ecDstrn'i'1 va°nf°Pfvarila in po loVni kolektiv testnih pekarn ob v;f7n"' tedaj, ko SO razumeti besede! V Br"a P° soglasju občinskega ljudskega od----------- ------- , .w „ . , „ , ,, Nemec^se zmeden'' ozira sH ne ra »Prav tl° korei'1" b' rad PTiSel,* bora odločil za pripojitev k pod- Se posebno ie to čutiti pri šol- šnTVm™^ " ^ " "C z^e^jegaSa%tktn ?e3dnvVn» raaVspra™jaem°- rad' biV|vedI? K v LJubljani, kamor ski mLdfni ki zaide zaradTpote- P^ek Dnestra!« črne in^ n^nrščene oči z^zem- tomf Ne^m»! ¡ma Postojna bližje in boljše pro- narn^^ nn „lSnih nlT„ Gnusi se ml ln usta lmam polJ,a sploh še bor/io?. Tvori'! nT rem verjeti- da 1,1 bilo vso ljudstvo metne zveze kakor pa v Ajdov- Panja po Ulicah pogosto v sldbo sline. ' ^ „Br"- takšno, in tudi ne verjamem. Ce bl ggjno kier so ^ k „odietin »Mli- druščino in zato primeri mladin- »Da, tovariš poročnik,« pravi tiho -„f^ J* I 'l^ji f: prekri' verjel,'bi pomenilo, da sem sam prav „„P'. '«i -J« '.V Skega kriminala v Piranu niso ni- m takoj začne pospravljati. ...............takšen,.« notest« priključile že števili blem otroškega varstva za pred- Se zdaj vidim, kako so ga peljali in Šokkn in 5nlcl,-n mlnrlinn Dn 7r\a\ kako Je osramočen pohitel mimo. soisKO in soisko miaaino. uo zaaj Morda poJl,c v kazenski bataljon? tega ni bilo mogoče rešiti, ker ni Komaj se vrnem v opazovalnico, bilo ne ustreznih prostorov in ne Plane Kozincev pokonci in trešči z urimernih inctitnpii kipr hi mla- 8lavo ob tramovje. Škornje ima hu- primernin lnstuucij, kjer di mia- d0 blatne. Mokre hlače se lepijo na dina preživela prosti čas, medtem tanke noge in smrdijo po močvirju. ko SO starši V službi. Poroča, da je izvršil povelje. Oči mu Babinu, se v bun- »Cemu? Vse skupaj žalostna pepelnate oči izdajajo skrajno izčr- Flnkin, ki se Je ves čas tiho pogo- karne iz vse Primorske, ...... ' ~ — - Postojnčani zdaj upaio, da jim omo-sodobno pe- so6"«e-" " Nemec je pritrdil «samo ze v onznji prihodnosti, »Toda poprej so imeli svoj cilj?« je «ernec je pritran. tako da bo še en hud problem spet vprašal Bril. ,,?Sem P"dl,« je rekel Finkln. Posa- mpqtne urpditvp in i^hnHSania - dil ga Je zraven sebe in začel risati uleanve in izboljšanja ir t„i. t__iu Npmr, smisel, smoter, ki je posvečal sred- prliutala. Vstopil je pribočnik divlžii- V teh novo opremljenih prostorih prcficžal7o vpraSam tlh0 stv.a. Ce bi to jemali dobesedno - skega poveljnika z nasprotnega bre X * fnfln f JliTl nt M i 1, A/l C*4.Hrt7inA rrn bodo našli prostor otroci zapo slenih staršev, posebno pa socialno ali kako drugače ogrožena mladina. soseda poročnika. Sosed odgovori prav tako šepetaje: »Zgubil jo družino v domovini. Ameriški bombniki. Pravi, da bl žo zdav- toda tega ni nihče verjel. Strašno so nas opetnajstili . ..« »Je ujetnik tukaj?« je vprašal nc- Zaznam, kako mi roke začenjajo kam prestrašeno. Ošinil nas Je s po- _ , „ - drhteti: zdaj so jih še opetnajstili! gledom in opazil Nemca. »Takoj mora taJ° Francetu Pozenelu še na SanjaU smo, kako bomo v naši de- k divizljskemu poveljnikul« mnoga leta tovariši upokojenci! Za visoki dvojni jubilej česti- 0 Republiški zavod za stati-■ stiko je ugotovil, da je 3142 negospodarskih organizacij lani novembra izplačalo 72.913 zaposlenim za osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja skupno 2,8 milijarde dinarjev. To pomeni, da je mesečni povprečni osebni dohodek na zaposlenega znašal 38,904 din ali 5 odstotkov več kot oktobra 1962. Primerjava povprečnih novembrskih osebnih dohodkov s povprečnimi osebnimi dohodki v oktobru lani kaže, da so se novembra najbolj povečali osebni dohodki lekarniškega osebja, in to za 12 odstotkov, v ustanovah za socialno varstvo mladine in odraslih za 10 odstotkov, v finančnih, kreditnih, znanstvenih, kulturnih in prosvetnih ustanovah za 9 odstotkov, v društvih, množičnih organizacijah in v srednjem in strokovnem šolstvu za 8 odstotkov, v zdravstvu in v republiških upravnih organih za 7 odstotkov. 13 Družbeni plan LR Srbije predvideva, da se bo letos v primerjavi z lani povečal obsega družbenega proizvoda za 10,7 odstotka, industrijska in kmetijska proizvodnja pa za 10 do 12 odstotkov. Izvoz se bo predvidoma povečal za 17 odstotkov, storilnost pa za sedem odstotkov. i □ Predvideno je, da bodo letos izvozili iz LR Bosne in Hercegovine za okrog 28 milijard 200 milijonov vrednosti raznega blaga, kar je za 28 odstotkov več kot lani. [13 V Kranju je začela poslovati medobčinska banka, ki je prevzela vsa aktiva in pasiva dosedanjih bank v Kranju, na Jesenicah, Radovljici, Tržiču in Škof j i Loki. 0 Skupnost železniških podjetij Ljubljana bo v Ljubljani odprla železniški turistično transportni biro. Ta biro bo skrbel za vse dejavnosti, ki pospešujejo turizem in prevoze blaga po železnici. Ukvarjal se bo s prodajo vozovnic za tuzemska in inozemska, potovanja, nudil informacije ter opravljal menjalno službo. E3 V Kočanih v LR Makedoniji gradijo tovarno, ki bo iz slame izdelovala celulozo in papir. Po investicijskem programu je predvideno, da bodo za izdelavo 50 ton papirja in celuloze porabili na dan približno 46.500 ton slame. Ko bo prihodnje leto začela tovarna obratovati, bo doma izdelanega papirja 7000 ton letno več kot doslej in 5435 ton celuloze. Pred dnevi je odplula na svoje prvo potovanje vzdolž jadranske obale posebna ladja, na kateri tovarne Mura iz Murske Sobote, Varteks iz Varaždlna in Ikora z Raba razstavljajo zimsko konfekcijo. Spomladi pa bo ladja založena s spomladanskimi in poletnimi oblačili. E3 V poldrugem mesecu, odkar je prodajna cena za Svto-mobile Zastava 750 — Fičke znižana za 95 tisoč dinarjev, . so v Sloveniji prodali okrog 2000 avtomobilov,'kar je vsekakor nov rekord v prodaji avtomobilov v naši republiki. S Marca bo imela naša država že 19 milijonov prebivalcev." V minulem letu pa se je število prebivalcev povečalo za 233 tisoč, tako da jih je bilo v Jugoslaviji ob vstopu v letošnje leto že 1S.958.000. [1] V turizem bomo letos investirali okrog 35 milijard dinarjev. Predvidena je namreč gradnja modernih turistično-gostinskih objektov z okrog 11 tisoč posteljami. 23 Makedonske električne centrale so lani proizvedle več kot 400 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za okrog 60-krat več kot leta 1939. V tem letu je namreč znašala letna proizvodnja v tej republiki komaj 7700 kilovatnih ur elekterične energije. E3 V 30 najvažnejših turističnih krajih Slovenije je bil lani obisk tujih gostov za 21,5 odstotka večji kot leta 1961 in za 40,5 odstotka večji" kot leta 1960. Statistični podatki republiškega zavoda za statistiko so ugotovili, da je bilo lani 602 tisoč nočitev inozemskih gostov. Največ tujih turistov je obiskalo Portorož, Izolo, Bled, Ljubljano, Otočec, Pohorje, Strunjan itd. V Postojni pa so zabeležili, da je 65 odstotkov vseh prenočitev odpadlo na inozemske turiste, medtem ko v Portorožu 55 odstotkov, v Trenti 40. odstotkov,- v Piranu 39, v Kopru 36 in v Ankaranu 30 odstotkov. Število prenočitev domačih gostov pa jo bilo lani za 14,4 odstotka manjše kakor leta 1961. KOPER LETO XII. Vodoravno: 1, slovensko pristanišče, G, kazen, 12. tlaka, davek v delu. 13. znamenit starogrški matematik, '15. pokrajina in mesto istega imena v severozahodni Španiji, 16. kemični znak za krlpton, 17. subjekt, 18. pripadnik starodavnega naroda v Pirenejih, 10. iraneosko mesto nb vznožju Seve-nov, 21, krilo poslopja, 22. mogočno staroveško mesto v severni Afriki, 25. troprst.nl brazilski lenl-vec, 23. močna igralna karta, 28. piloti vesoljskih ladij, 31. ime francoskega filozofa Diderota, 34. menično poroštvo, 35. veliko sibirsko jezero, 38, glavna ženska vloga v Verdijevi operi »Ples v maskah«, 40, medmet, 41. rakev, 42. visok državni uradnik, 44. kirurški Instrument, 45. pri Homerju mračno brezno, kamor je Zevs vrgel titane, 48. volku podoben mrhovinar, ki živi v severni Afriki in na Balkanu. Navpično: 1. osvežilna pijača, 2,prihod v goste, 3. poskočen slovanski ples, 4. grška črka! 5. kemični znak za radij, 8. Ludolfovo število, 7. moško ime, 8, nekdaj pomembno mestece nad Reko, 9. Madžar, 10. prodajno blago, 11. vrsta palme, ki uspeva na Sund-skih otokih, 12. jadranski otok, na katerem je .bilo med vojno italijansko internacijsko taborišče za Slovence, 13. rek. ljudska modrost. 14. uradni spisi, 30. ime nemške socialistične pisateljice in delavke Zetkin, 19. grška boginja nesreče, 20. polotok med Sueškim in Arabskim zalivom, 23. pristaš rasizma, 24. moška oseba iz »Mahabharale«, 25. ime poljskega pesnika Mickie. wicza, 27. pripadnik naroda, ki govori semitski jezik, 29. igra i kartami, 30. otočna država v severni Evropi, 32. žensko ime, 33, pripadnik naroda, ki je živel na našem ozemlju pred prihodom starih Slovanov, 36. ime treh per-gamskih kraljev, 37. hišni bog starih Rimljanov, 39. oče, 41. ožina na Malaki, 43. kemični znak za erbij, 44. kratica za »Tehniško šolo«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1, stena, 2. študent, 13. carica, 15. Pleterje, 16. omot, 17, Karel. 19. Seul, 20. tat, 21. Trbovlje, 23. I-Ie, 24. triera, 28. pa, 27. erg, 29. krt, 30. le. 31. katoda, 34. P(aul) C(ezanne), 38. Napoleon, 39. Rog, 40. Rita, 42. ideal, 43. Miha, 44. Hannover, 46. Krilov, 48, antlmon, 49. irada. Smrt ribjega roparja Verjetno zaradi cipljev, ki se v zimskih mesecih zatečejo v strunjanski in portoroški zaliv, delfini v tako velikem številu naravonost zasedejo to področje. Vidimo jih tam, kjer bi jih najmanj pričakovali —. v ka- KOPER:- 25., 26. In 27. januarja italijanski CS film UROPANE SABINKE; 28. in 29. januarja jugoslovanski film SREČALI SE BOMO ZVEČER; 30, in 31. januarja angleški vista-vision film BILO JIH JE SEDEM. IZOLA: 26. in 27. januarja angle-*škl vista-vision film BILO' JIH JE SEDEM; 28, in 29. januarja ameriški barvni vista-vision film SEVER. SEVEROZAHOD; 30. in 31. januarja jugoslovanski film SREČALI SE BOMO ZVEpER. POSTOJNA: 25. januarja ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK; 26. in 27. januarja ameriški barvni vista-vision film TONKA; 29. in 30. januarja nemški film NE DREZAJ V SREČO; 31. januarja angleški film BETONSKA DŽUNGLA. PIVKA! 26. in 27. januarja ameriški barvni CS film GIGI; 30. januarja jugoslovanski CS film NE UBIJ! PHESTRANEK: 27. januarja jugoslovanski film NE UBIJ! SEŽANA: 25. januarja ruski film ALEKSANDER NEVSKI: 26. in 27. januarja nemški CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM; 29. in 30. januarja ruski film DRZNA PODTIKANJA; 31, januarja nemški film RDEČI KROG. —• 25. JANUARJA 1963 ZADNJA STRAN Da bi laže prodali dragoceno numizmatično zbirko, so pretopili zlate kovance — Kako je bila uničena najbogatejša zbirka starega denarja v Istri — Kmalu epilog pred sodiščem Pred smrtjo je znani istrski numizmatik profesor Verginella podaril rojstnemu kraju Novigradu vso svojo bogato kolekcijo istrskega in drugega denarja. Po vsem, kar se je zgodilo kasneje, sodimo, da ni naletel na razumevanje in nasledniki na občini niso delili njegovega mišljenja. Spraševali so se, kaj naj naredijo s tem denarjem in nekdo je predlagal, da bi bilo najbolje, če ga prodajo. Ostali so soglasno sprejeli njegov predlog. Naslednjega dne so zadolžili enega izmed občinskih usluž- bencev, da se po mestu pozanima, kje bi lahko prodali denar. Po dolgem iskanju in spraševanju se je uslužbenec vrnil, ne da bi kaj opravil. Meščani niso razpolagali s takšno množino denarja, da bi lahko kupili celo kolekcijo. Nastalo je vprašanje, kje najti interesenta. Končno so se odločili, da celotno zbirko pretopijo in poverili so to nalogo zlatarju v mestu. Tako je bila uničena ena najbogatejših numizmatičnih zbirk v naši državi. Ko je za ta primer zvedel kustos muzeja v Pulju tova- riš Mlakar, je bilo že prepozno. Kmalu bo ta nevsakdanja afera končala pred sodiščem. nobra volja in prijazen nasmeh morata ne glede na trenutno osebno razpoloženje gostinskih dclavcev vedno spremljati zlasti osebje v recepcijah turističnih uradov in hotelskih podjetij. Od prvega vtisa in'stika s tujim gostom je zlasti odvisno njegovo počutje1 pri nas In vpliva na njegov nadaljnji odnos. Naklonjenost. mu lahko predvsem vzbudijo korektni in vljudni, pa prijazni in ljubeznivi odnos gostinskih delavcev, čeprav pa ta nikoli ne sme preiti v servilnost, Na sliki: delavci v reccpciji portoroškega hotela Palače Neuradna anketa med inozemskimi turističnimi vodiči — Ugodna ocena gostinskega osebja v Portorožu in okolici lavci z geslom: »Vedno nasmejano in razpoloženo sprejeti gosta!« Pred zaključkom sezone so nekateri inozemski vodiči, ki so bili v Portorožu in okolici Večkrat je že bilo govora in veliko zapisanega o obnašanju naših gostinskih delavcev. Pritožbe so bile s strani domačih in tujih go- stov. Mnoge so bile upravičene in od lanskega leta so se nekatere stvari popravile. Lansko turistično sezono so začeli gostinski de- DOBRI ALI SLABI AMBASADORJI TURIZMA: . Znamke so majhna in vsakdanja stvar. A vendar so lahko odličen propagandist tudi v turizmu. Tega se zavedajo v vseh deželah in državah, ki z najrazličnejšimi sredstvi vabijo tuje in domače turiste. Kako je s tem pri nas? Skupnost jugoslovanskih PTT je 16. februarja 1959 izdala prvo serijo devetih znamk z motivi naših turističnih krajev: Bled, Dubrovnik, Postojnska jama, Ohrid, Plitvlce, Opatija, Split, Sv. Štefan in Beograjsko sejmišče. Znamka, ki- prikazuje Bled in jezero z otokom in gradom v. ozadju, je imela nominalno vrednost 10 din, Postojnska jama pa 15 din. Nominala posamezne znamke torej ni zadoščala za franklranje pošiljk v tujino, kjer naj bi po svoji podobi opravljala važno turistično propagando! — Druga serija znamk z motivi naših turističnih krajev je izšla 24. aprila 1962 in prikazuje: Jajce, Portorož (15 din). Popovo Sapko, Zadar. Boko Kotorsko, I-Ivar, Rab, D.ierdap in Zagreb. Tretja serija pa je napovedana za letošnji april. Na šestih znamkah bodo" prikazani: Pula, Vr-njačka banja, Crikvcnlca, Kor-čula, Durmitor in Ljubljana. Posebno lepe so znamke, ki prikazujejo floro in farno, turistične kraje pa razne zgodovinsko ali kako. drugače pomembne znamke. Na drugi strani pa lahko mirne duše trdimo, da imamo pri nas naj-grše odtise poštnih žigov. Med njimi tako rekoč vodi ročni žig pošte v Kopru. Kakšen je odtis žiga, je v glavnem odvisno od uslužbenca, ki znamke žigosa. Pri nas so najčešči močno razmazani odtisi žigov, ker so blazinice preveč namazane. Ce je takle packast žig udarjen še na sredino znamke, jo v celoti zarr.aže. Jasno: tako zapacana znamka, četudi je še tako lepa, potlej ne pove ničesar več. Slab vtis napravlja na vsakogar, doma in v tujini, posebno pa še odvratno vpliva ns filateliste po vsem svetu, Pošte bi zatorej morale resno pre .............. ....... liteti znamk posvečamo tolikš- lepo stregli naši turistični pro-no skrb (da jih . dam? tiskati pagandi' celo v .najboljši tiskarni Cour-voiser v Švici), potem pa jih popacamo in premažemo z grdimi poštnimi žigi! Kako drugače ravnajo n. pr. v Švici, kjer imajo lepe, jasne in ostre žige, ki že sami prikazujejo določene . turistične kraje! Iz Švice ne dobite popacane znamke, ampak ltepo žigosano. Odlične žige imajo tudi Japonska, Indonezija, Libanon, Aden, I-Iong Kong, nadalje tudi Švedska, Izrael, Zahodna Nemčija, Anglija itd. Toda ostanimo kar doma! Zelo slabe poštne žige Imajo, naše obalne občine. Za vsako kvalitetno izboljšavo bi jim bili prav hvaležni, posebno še filatelisti doma in v tujini! Hvaležni pa bi jim bili tudi za- kot spremljevalci mednarodne turistične publike, napravili med seboj neuradno anketo o portoro-ških gostincih, Mišljenja so bila različna, toda v glavnem so gostinci dobili ugodno' oceno, kar pa ne izključuje ' nekaterih pomanjkljivosti, ki bi se ponekod z malo dobre volje lahko odpravile. Ingrid Miiller, vodič iz Stockhol-ma, ki je med najstarejšimi vodiči, ki prihajajo po vojni v Portorož,' je med drugim rekla: »Ko sem prvič prišla sem, mi je bil takoj všeč tako kraj kot ljudje.. Večina mojih ljudi je bilo zadovoljnih, le nekateri so „ imeli pripombe. Toda to le terju. Vse označbe/in opombe , . , , , , t v vitrinah pa so celo v treh prvo leio. iz leia v leto so Pa še zaključna pripomba; Zbiralce znamk moti način, kako so urejene znamke na demonstracijskih tablah ali v vitrinah. Urejene so po nominalni vrednosti, namesto po serijah. Ali bi ne mogle pošte urejevati in prikazovati znamk tako, kakor jih na pošti v Zagrebu, kjer imajo v vitrinah vse serije, ki so izšle zadnje leto, in celo z označbo veljavnosti in pripombo, da so te in te znamke že razprodane in jih ni mogoče več dobiti na šal- jezlkih. Pilatelistično društvo Koper bo na občnem zboru (3. februarja 1963) med drugim tudi razpravljalo o vseh teh problemih s predstavniki pošt. frtl.V bili švedski turisti bolj zadovoljni pri vas. Danes so v Portorožu celo natakarji in drugo osebje, ki govori švedsko. Lep odnos do gosta ima dve dobri strani — zadovoljen gost bo še prišel v vašo državo in pripeljal s seboj tudi svoje prijatelje.« ZDRAVILO PROTI KAJENJU Zamisel tako prikazovati naše turistične kraje, je siccr prav dobra, vendar pa ta propagandni klic po vsem svetu kaj hitro zamre, ker' kompletnih serij kmalu zmanjka. Po petih mesecih pa tudi posameznih znamk že ni bilo več dobiti.. Prav bi zatorej bilo. če bi Skupnost jug. PTT kaj kmalu zamenjala običajne frankovne znamke, ki prikazujejo industrijo in nekatera mesta, z znamkami, ki bi prikazovale turistične kraje. Te majhne nodobe naših turističnih krajev pa naj bi potem bile v veljavi več let in seveda v zadostnih količinah, po svojih nominalnih vrednostih pa tako prilagojene, da bi mogle biti kar najboljši propagandist našega turizma v tujini. K znamki sodi tudi poštni žig. Teh je več vrst: navadni, -ki so lahko ročni ali avtomatični, prifožnostni ob razstavah, prireditvah, slavnostlh. zgodovinskih obletnicah itd. 'Jugoslavija slovi v svetu kot država, ki izdaja zelo lepe znamke, ki jih filatelisti nestrpno iščejo doma in v tujini. Ničkoliko zdravil so že iznašli proti tej razvadi, vendar kaže, da ni zdravila, ki bi bilo bolj učinkovir to kot tisto, ki ga je iznašla Angležinja Josephine Mellor. Sklenila je, da bo odvadila svojega moža kajenja. Kadarkoli si je mož prižgal cigareto, je vzela kovanec za pol šilinga in ga vrgla skozi okno. Kadar pa si je mož prižgal cigaro, je Mrs. Mellor vrgla na cesto bankovec za pet šilingov. Mož je vztrajal pri kajenju, dokler se ni dvignila vsota skozi okno vrženega denarja na 50 funtov (okrog 100.000 din). Nato je/popustil.. Obljubil je,, da ne bo več kadil, in odslej resnično nič več ne vleče »čudovitega dima«. — Tvoja žena je pri telefonu. Prosi me. naj bi potrdila, če bi me slučajno vprašal, da je prebila današnje popoldne z menoj. nalih strimjanskih solin. Da bi prišli do dobrega grižljaja, ti požeruhi ne izbirajo sredstev. Znano je, da se spravijo v polne ribiške mreže, kjer napravijo pravi pokol in nato pobegnejo. S svojo močjo in neverjetno žllavostjo prebijejo vse ovire. Kako je delfin drzen, kadar je vprašanje hrana, lahko vidimo iz dogodka, ki se je odigral te dni v Strunjanu. Dežurni miličnik Serafin Pav-1 lič je opazil, da se je en del-i fin oddvojil iz jate in začel ! krožiti okrog »Saltarele«, v ka-| teri je bilo že več deset kjlo-| gramov ulovljenih rib. Mislil I je, da se bo njegovo kroženje končalo, pa se ni zanj posebno I zanimal, Toda zmotil se je. Delfin je začel skakatil da bi prišel do ulovljenih rib in mu je uspelo požreti del plena, toda to je bil tudi njegov poslednji podvig. Ko je miličnik Pavlič to videl, ni dolgo okleval. Toda komaj trinajsti strel je bil usoden za delfina. Medr tem je prišel lastnik mreže Pe-tronio, ki je prerešetanega delfina zvlekel na obalo. Bil je težak 250 kg. V drobovju sta bili dve mreži. To je bil že drugi delfin v zadnjem letu, ki so ga ubili na istem kraju. Lev Sejnin: n i VOHUNSKA ZGODBA IZ II SVETOVNE VOJNE Na fronti Avtomobil je drvel po cesti. Na obeli straneh poti so sc širila polja, živopisne vasice in gozdovi. Po asfaltirani ccsti so se premikale neskončne kolone avtomobilov vseh vrst, urne limuzine, težki tovornjaki, okretni jeepi, kraj ceste so lomastili tanki. Resna dekleta zarjavelih lic so urejala promet. Na kontrolnih točkah so dekleta dlakoccpslco pregledovala dokumente, potne naloge in šoferske izkaznice. Vsi poskusi Vanje Sofronova, da bi jih udobrovoljil, so bili bob ob steno. Ostala so resna in le sem in tja so se z očmi zadržano nasmehnila. In spet krivenčasta pot proti fronti. V lice jc pihal aprilski veter. Leontjev je prispel na odrejeno mesto na večer. Komandant brigade, polkovnik Svirldov, je že pričakoval izumitelja. Qd-vedel ga je v zemljanko. Sredi nje je stala miza, na katero so že postavili večerjo, ob zidu je bila postelja, ki so se na njej belile rjuhe. . , , , , .. , Gost je večerjo odklonil. Najprc.i si ,ie hotel ogledati topove. Komandant ga je odvedel na tisto mesto, kjer so stali zamaskirani novi »L-2«. Leontjev je pregledal elemente topov, se porazgovoril z oii-cirji in napravil nekaj opazk. Vedno bolj sc ga jc lotevalo vznemirjenje zaradi bližajočega se ognjenega krsta. Točno od petih m pet minut bodo začeli s topovi L-2 streljati. Priprave so bile končane. Do topov so pripeljali granate. Mehaniki so še zadnjikrat preverili mehanizem. Vsi komandirji topniških posadk so preverili ure in si jih naravnali. Dežurni so obšli položaje in posadkam strogo zabičali, da ne smejo na odprtem niti kaditi niti prižigati svetilk. Leontjev in Sviridov sta se vrnila v zemljanko. Preden sta sc spustila vanjo, sta molče obstala pri vhodu. Na nočnem nebu, nekje visoko nad njunima glavama, so zamolklo brneli letalski mo- torji. Razločno je bilo čuti debelo Iirumcnje nemških bombnikov, ki so leteli proti vzhodu. Nato je bilo slišati enakomeren zvonki glas sovjetskih letal, Iti so letela proti zahodu. »Velik promet je na našem nebu,« se je nasmehnil Sviridov. »To muziko poslušamo vsak dan. Mi vozimo bombe na zahod, oni na^ vzhod. Pojdiva spat, tovariš Leontjev.« Kombinat pri Smolensku Kdo bi vedel, kdaj so zgradili kakih trideset kilometrov otl Smolenska razkošni dvorec kneza Belokopitova. Pripovedovali so, da je dvorec gradil neki Italijan. Knez jc veliko potoval in bržkone je bila zaradi tega ta stavba zgrajena tako nenavadno. Knez je želel, da bi bila podobna sredjneveškim gradovom s stolpiči, opazovalnicami in skrivnimi hodniki, palači in dvorcem. Pripovedujejo, da SC' je Italijan temu upiral, toda kneževa volja je bila trdna in nezlomljiva. Ko se je Italijan prepričal, da bi bilo vse bob ob steno, se je požvižgal na čistost sloga in v dveh letih zgradil nenavadno stavbo, ki je bila podobna viteškemu gradu, beneškemu dvorcu in velemestni palači hkrati. Od teh časov stoji osamljena v gostem borovem gozdiču. Stavba jc velikanska, ima tri nadstropja, terase, marmornate stebre, skrivna vrata in podzemske prehode. Po revoluciji so razmišljali, kaj naj z njo počno. V njej je bil vaški sovjet, šola za traktoriste in kolhozno-sovhozno gledališče. V njej so poskušali urediti celo počitniški dom za sindikat poljedelskih in gozdarskih delavcev, zakaj okolica je bila tod resnično zelo lepa, toda delavci so se uprli. Stavba jih je preveč spominjala na srednjeveško ječo in je slabo vplivala na njihove živce. Počitniški dom so tod ukinili in siva. stavba je opustela. Ko so prišli Nemci, so tod najprej uredili vojašnico. Lepega dne pa se je pripeljal z avtomobilbm v grad esesovski general, skrbno si je ogledal vse zgradbe in kleti, nekaj zamrmral in odšel. Zc naslednjega dne so vojaštvo izselili in v grad so prišli drugi Ncmei. Grad so ogradili z visoko žico in postavili naokrog stražarje, ki niso nikogar puščali noter. Celo vsak nemški oficir ni mogel tod mimo. V hišo so se vselili čudni ljudje, veliko od njih jih je bilo oblečenih v civilne obleke. V podzemlju se je namestil gibčen postarni možakar, .ki mu ni nihče rekel drugače kakor Hcrr Štefan — bil je osebnost, če lahko tako rečemo, z evropsko reputacijo. Policiji vseh evropskih držav in mest je bil znan kot nenadkriljivi ponarejevalec denarja. Nemci so ga staknili v enem izmed pariških zaporov in odtlej je pri njih opravljal svoj pravi »poklic«. Pod vodstvom Herr Štefana so v podzemlju izdelovali ponarejene bankovce — sovjetske rublje, turške lire, švedske krone in iraški dinar. Herr Štefan je imel'na voljo najmoderne jše litografske aparate, stroje za graviranje, agregate za toplo obdelovanje papirja — delo je bilo postavljeno na trdno osnovo. V podzemnih labirintih na drugi strani so se tudi mrzlično lotili dela. Tam so izdelovali lažne sovjetske in partijske dokumente, v fotolaboratoriju pa so izdelovali posnetke »svečanih in radostnih srečanj nemške vojske s prebivalci okupiranih področij«. Po raztresenih paviljonih in bočnih zgradbah so bile razporejene druge sekcije tega čudnega kombinata. V enem izmed paviljonov je bil internat za ubežnike in diverzante, v drugem so se radio-telegrafisti vežbali za oddajanje na kratkovalovnih aparatih, v tretjem so izdelovali kamuflirane radijske oddajnike v obliki harmonik, neseserov, lesenih zabojčkov, gramofonov itd. Z njimi so opremljali vohune in diverzante in jih potem pošiljali v sovjetsko zaledje. V parku so postavili padalski stolp za vežbanje skokov. S padalci je vežbal dolgokraki in rdečelasi možakar v feldveblovski uniformi. Med bodočimi padalci so bili vsemogoči kriminalci, od nekdanjih malinovcev, petljurovcev in druge sodrge, ki so jih izbe-zali iz različnih mednarodnih brlogov. Na stolp so se vzpenjali brez volje in se na vrhnji ploščadi zadrževali,v globokem razmišljanju. »Schneller!« je kričal od spodaj rdečelasi. »Schneller!« In ker sc zgoraj navadno niso takoj zganili, je začel sočno in virtuozno preklinjati po rusko. Od časa do časa so pošiljali skupine izvežbanih vohunov proti frontni črti, da bi jih od tamkaj poslali v sovjetsko zaledje. Preden so odhajali na pot, so morali skozi garderobo, kjer je vsakdo dobil ustrezno obleko. Iz kombinata so odhajali povsem pripravljeni. Bctezni ukrajinski slepci, starke z umazanimi kartami za prerokovanje, potujoči muzlkanti s harmonikami in violinami, »miličniki« v predpisanih uniformah, »rdečearmejci« v zdelanih uniformah, kot da so se pravkar .rešili iz obkolitve. Vsi so bili pripravljeni naustre-z,cn način, vsakdo je imel določeno nalogo in so ga prepeljali na določen kraj. Zvečer so jih z avtomobili peljali proti frontnim linijam in jil> ta'nkaj na različne načine in po raznih poteh pošiljali na sovjet* sko stran.