Prva razstavljavca Kumar in Zahariaš
V letošnjem letu poteka že deset let, odkar so likovni ustvarjalci s področja občine Ljubljana Moste-Polje pričeli prirejati razstave svojih del: od 27. junija do 1. avgusta so organizirali pod okriljem občinske ZKPO osmo skupno razstavo, na kateri je sodelovalo 9 umetnikov. Ob otvoritvi te razstave je imela predsednica občinske ZKPO Draga Svetina govor, iz katerega smo povzeli nekatere ugotovitve in jih posredujemo našim bralcem.
Pred 10 leti so likovni umetniki, ki bivajo na našem področju, prvič razstavljali, in sicer v vzgojnovar-stvenem zavodu Angele Ocepek. Najprej sta razstavljala slikar Stane Kumar in kipar Aladar Zahariaš. V istih prostonh je bila v tem letu prava skupinska razstava. Naslednje leto je bila skupinska razstava v pro-storih Lesnine nad Mercatorjevo trgovino. V tretjem letu sta v osnov-ni šoli Ketteja in Murna razstavljala slikarka Vida Fakin in kipat Aladai Zahariaš. V tem tretjem letu so pri-redfli v piostorih Lesnine skupno razstavo tudi vsi moščanski likovni ustvarjalci. Istočasno so naši likov-niki v sodelovanju z moščansko knjižnico razstavljali v prostorih knjižnice. V četrtem letu delovanja, to je leta 1967, prirejajo likovni umetniki ponovno skupno razstavo v vzgojnovarstvenem zavodu Angele Ocepek in nato še v restavraciji družbene prehrane vevške papirnice.
Leta 1967 se je občinska ZKPO na pobudo našc tikovne komisije ter tov. Železnika v zavodu za spo-meniško varstvo lotila restavriranja kapele pri bivšem Codellijevem gradu - sedanje Jelovškove galerije. V tem času in še naslednje leto so bila vsa denarna sredstva namenjena, sekciji za Ukovno dejavnost, ter delno sredstva občinske ZKPO in posebna dotacija naše občine iz sredstev sklada za ohranitev kul-turnih spomenikov - kar je vse skupaj znašalo okiog S milijonov starih dinarjev - porabljena za re-stavriranje kapele. Tako je že četrta razstava našili likovnih mojstrov bila leta 1968 prav v teh prostorih, ko se prvič pojavlja ime Jclovškova ga-lerija in je takrat kapela tudi prvič služila Ukovnemu namenu.
V    delno   obnovljeni   galeriji   v gradu na Kodeljevem so naši umet-niki že takrat opozorili javnost na nenavadno privlačen, arhitektonsko bogat baročni piostoi kapele, ki je hkrati še razkošno poslikan z Je-lovškovimi fteskami. Prostor, ki že dolgo ne služi več svojemu prvot-nemu namenu, je doslej samo delno restavriran.
Z ureditvijo tega majhnega kompleksa, ki je po svoji obliki in okrasu izredno bogat in zantmiv, smo pridobili nov umetnostno in kultumo zgodovinski. spomenik v tem delu Ljubljane, ki jih podobnih pričevanj zgodovine in umetnosti ne premore ravno mnogo. Jelovškova galerija je postala v nekaj letih že tako znana, da se zanjo in za njene razstavne prostore zanimajo umet-niki iz cele Slovenije. Tudi s te plati gte hvala našim likovnim ustvar-jalcem za njihovo plemenito po-budo.
V  tej galeriji so priredili likovni umctniki občine Moste-Polje svojo 8. skupno razstavo. Deset avtorjev: Jože Centa, Mire Cetin, Vida Fakin, Andrej Herman, Aleks Horvat, Sta-ne    Kumar,   Jože   Trpin,   Izidor
Urbančič in Aladar Zahariaš so se predstavili javnosti z najnovejšimi svojimi deli.
Vida FAKIN je kot prva razstav-ljala v naši občini v okviru likovne komisije. Sodelujc tudi na vseh dru-štvenih razstavah doma in po svetu. Svoj slikarski opus je posvetila sli-kanju slovenskih kozolcev in iz teh izviiajočih vtisov do fantastičnih izpovednih stvaritev. Oelovala je tudi na pedagoškem področju na osnovni šoli Ledina.
STANE KUMAR je razstavljal vseh 10 let kot grafik in slikai. lsto-dasno je bil pedagog na šoli za obli-kovanje. V glavnem se je posvetil motivom železniških postaj in živ-ljenju na njih s posebnim vcseljern in uspehom do lokomotiv starejših izvedb. Edini je v Jugoslaviji, ki je z uspehom začel ustanavljati tudi take muzejc. Prek teh železniških mo-tivov z izrazito socialno motiviko je postal zclo popularen. Razstavljal je že po vsem svetu. Pri nas v Sloveniji je še posebno znan kot ustanovitelj predvojne likovne skupine Gruda. Na tej razstavi se je predstavil s tiemi deli v olju.
JOZE TRPIN spada v statejšo ge-neracijo likovnikov. Je izrazit realist, sodeluje na vseh društvenih razstavah in je sodeloval tudi na vseh skupnih razstavah moščanskih umetoikov. Je tudi grafik. Delal je v tovarni Saturnus kot uporabni gratlk in oddelkovodja ter v gra-fičnem oddelku Mladinske knjige. Kot pedagog pa je deloval tudi na šoli za oblikovanje. lmel je več sa-mostojnih razstav. Na razstavi se je predstavil s tremi olji: Moqe, Stara Ljubljana in Soča v Trenti.
ALEKS HORVATje izrazit slikar z bogato paleto in z izrednim občut-
kom do barvnega odnosa in kom-pozicije. Sodeloval je na vseh diu-Itvenih razstavah doma, razstavljal je tudi v tujini ter je imel tudi nekaj samostojnih tazstav. Je pa tudi pe-dagog na osnovni šoli Hinko Smre-kar. Na razstavi je prikazal 2 olji: Pokrajino 1 in II.
ALADAR ZAHARIAS je sode-loval na vseh razstavah - občinskih in društvenih, razstavljal je donia in v tujini. Imel je samostojne razstave po vsej Jugoslaviji. Sodeloval je v slikarskih kolonijah. Je tudi pedagog na šoli za aranžerske tehnike. Kot vodja komisije za likovno dejavnost pri občinski ZKPO dcluje že vrsto let in nosi težko breme vsega od-govornega dela na področju likovne dejavnosti. Tokrat se je predstavil s trcmi plastikami iz varjenega železa: Kentauer, Don Kihot in Sancho Pancha ter Padaioči Ikarus.
ANDREJ HERMAN je sodeloval na vseh občinskih razstavah. Ukvar-ja se z grafiko in slikaistvom. Spada med mlajšo geneiacijo. Deluje kot pedagog na šoli Vide Pregarc. Na naši razstavi je prikazal 2 olji: Zahod in Ugasli svet.
JOZE CENTA spada v mlajšo ge-neracijo likovnikov. Sodeluje že vrsto let na občinskih razstavah, imel pa je tudi že več samostojnih razstav. Deluje kot likovni pedagog na osnovni šoli Jožeta Moškriča. Bil je edini iz ptve povojne generacije kočevskih matiTantov, ki se je po-svetil umetnosti. Pred nekaj dnevi je likovni salon v Kočeyju zaprl vrata njegove razstave, ki je imela velik odmev. Centa rad slika krajino v vseh njenih planih in barvnih pre-hodih, tako tudi portret z neka-terimi   psihološkimi   značilnostmi.
tako tihožitje z jasno poudarjenim potrebnim razpoloženjem kot tudi figuralno kompozicijo z znanjem anatomije, posluhom za ritmične vrednote in z radostnim pogumom za morebitno stilizacijo. Barve ne čuti samo kot ploskovno dopolnilo, ampak predvsem kot sredstvo obli-kovanja, modeliranja in ne nazadnje kot nosilko razpcJoženja v sliki. Na naši razstavi se je predstavil v slikah in v olju Jutro, Ptavljica in Urban.
MIRE CETIN spada v srednjo ge-neracijo. Je likovnik in direktor šole za oblikovanje. Sodeloval je na mno-gih razstavah in razstavljal tudi sa-mostojno. Na naši razstavi se je predstavU z oljem Kiajina.
IZIDOR URBANClC je raz-stavljal v večjih mestih naše do-movine, pa v mnogih mestih tujine. Raziskuje figuialno kompozicijo, tematika je pripovedna, alegorična, s poduarkom na humanosti. Barve so nekoliko temačne. Slike so za-nimive, morda nekoliko skrivnostne. Deluje kot pedagog na šoli za aran-žerske tehnike. Umetnik je sode-loval tudi v raznih slikarskih kolo-nijah. Razisknje figuralno kom--pozicijo.
Sedaj že pokojni Janez TRPIN je sodeloval z našimi umetniki. Raz-stavljal je dela upoiabne gtafike, predvsem plakat in osnutke za .'Jiamke. Po vojni je bil eden najbolj znanih osnovalcev in ustvarjalcev plakata.
Vsi umetniki so iz našega predela Ljubljane ali so živeli v našera oko-lju.
Skupna razstava je bila zanimiva manifestacija širokih možnosti in proslavljanja 10-letnice delovanja naših lUcovnih ustvarjalcev. Zato je bilo pod Jelovškovo kupolo zdiu-ženih več Sol, več smeri, vsa priza-devanja in čimveč individualnosti današnjega ustvarjanja.
Razstava je bila tudi pregledna in-formacija o likovnikih naše občine in njihovih najnovejših del, za lju-bitelje in poznavaloe umetnosti pa resničen užitek.