Sploine NOVI NACELNIK MINISTRSTVA PROSVETE Z ukazom N>. Vel. kralja je ppstavljen na predlpg g. ministra prosvete za načelnika oddelka za osnovnp šolstvo g. Dušan Jakšič, dpsedanji načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi v Npvem Sadu. Po dobljenih informacijah je dobilp učiteljstvo v psebnosti g. Dušana Jakšiča, čIpveka, ki v vsakem pogledu ustreza polpžaju in nalpgi, ki mu je ppverjena. Gosnod Dušan Jakšič ni neppznan v naši javnpsti. Na svoje mesto prihaja z lepo tradicijp in bogatimi izkušnjami. Kot odličen profespr z realne gimnazije v Karlovcu, je bil postavljen pb priliki osnovanja oblasti za inšpektorja prpsvetnega oddelka bivše Primorsko-krajiške pblasti v Karlpvcu, kjer je služboval do ukinitve oblasti. Organiziral je prosvetnp delo v tej oblasti, hkrati pa se je bavil s kulturnim delom in književnpstjo. Bil je urednik revije »Naša Ptadžbina« in kulturno prosvetnega lista »Primorsko-krajiške novine«. Ob podelitvi države na banovine je bil postavljen g. Jakšič za načernika prosve-tnega oddelka pri banski upravi na Cetinju. Tu je ostal nekaj let in si stekel velikih zaslug za organizacijo šolstva v teh krajih. Za tem ie bil za kratek čas načelnik prosvetnega pddelka v Banji Luki in naposled načelnik prpsvetnega oddelka v Novem Sadu.• • <¦¦¦••¦¦•¦ «,...,..,,. Vsled tega ppzna g. D. Jakšič na ppdlagi neposrednega stika velik teritprij, kar mu bp odličnp služilo na novem službenem mestu. Vseppvsod ga imajp v najlepšem sppminu, ker je zapustil lepe uspehe neumornega prizadevanja za napredek našega šplstva. Mi mu želimp tudi na npvem mestu prav tako sijajnih uspehpv. — članstvu JUU — sekcije Ljubljana na znanje, da sp ppložnice štev. 11.197, 10.042 ln 15.613 odslej naprej neveljavne. Uporabljajte za JUU le ppložnice št. 11.153, za Mlad. maticp .pa št. 15.744. —- Blagajnik. — Predstave na šolah. Prosvetni oddelek kraljevske banske • uprave je izdal nastopni, zelo potrebni odlp'k: Opaža se, da prirejajo po šplah dravske banovine razni glumci in pevci predstave proti primerni ali neprknerni vstppnini, sklicujoč se na priporočila oblasti izven banovine. Da se ne bpdo take predstave preppgostp vršile in da bp mpgpče voditi o njih točnp evidenco, se ravnateljstva in upraviteljstva šol pozivajp, da ne dovplijp nikpmur nikake predstave na špli, če se prireditelji ne izkažejp s ppsebnim dovpljenjem kraljevske banske uprave. — Izredno slavje. V Vuzenici je imenpval občinski odbor za častno občankp tovarišicp g. Ivanko Vidmarjevo za njeno 35 letnp neumorno delovanje v šoli in izven nje. Redka je taka slavnost, ki povzdiguje ugled stanu. Častni pbčanki tpv. Vidmarjevi izrekamp iskrene čestitke z željo, da bi njenp vztrajno delp rodilo obilo uspehov in našlp med učiieljsko mladinp mnogo posnemalcev. — K tovarištvu spada tudi poset koncerta Učiteljskega pevskega zbpra JUU v ponedeljek, dne 6. t. m. v veliki dvorani Unipna v Ljubljani. (Ko je bil zfopr stražnikov iz Pra"e v Ljubljani, sp poskrbeli stanpvski kolegi, da je bila dvorana pplna. In pri nas, tpvariši in tovarišice? — Delpvno pbčestvo učitel.jstva kmetskonadaljevalnih špI v Celju, 6. novembra 1933. Odbprova seja bo v nedeljo zvečer pb 6. uri v posvetovalnici mestne osnovne šole. Prpsim, da pošljete še predlpge zadnje dni ppdpisanemu. Mestp zadržanega inž. Lukmana bp predaval g. kmet. načelnik inž. Zidanšek. Z ozirom na važnost snovi pričakujemp obilega odziva. Kplekpvanih prošenj za dppust ni treba; vlpžiti je samo po šplskem upravitelju prijavo, ki odppšlje en izvod sreskemu načelstvu, drugega kmet. odd. kr. banske uprave. Udeležijo se lahkp vsi, ki se za to zanimajp, četudi še doslej niso ppučevali, ospbito pa brezposelni učit. abiturienti, ki jih na to opozorite. Za cenen pbed bo preskrbljenp, istptakp za prenpčišča pddaljenim. Vsi, ki imaite dobro vpljp do resnega dela med narodom, dp svidenja. Jos. Gosak, t. č. predsednik. — Delovno občestvo voditeljev bo dne 6: novembra v Celju v telovadnici okoliške deške šole in ne v telovadnici dekliške šole, kakor smo zadnjič poročali. Delpvno občestvo voditeljic pa bp v telovadnici meščanske šole dne 11. nov^mbra.  Pojasnilo k Antauerjevi knjigi »Do stvarnega uka v elementarnem razredu«. Nedavnp je izšlo v samozaložbi delo prekmurskega učitelja, g. Antauerja, »Dp stvarnega uka v elementarnem razredu«, ki mu je napisal predgovpr in priporpčilp g. univ. prof. dr. K. Ozvald. Veliko ppzornost je vzbudila njegova trditev, da sp »nagajivci« in »razmere« preprečili zalpžbp te knjige po Slpv. Š61. Matici pdn. pp Učiteliski Jiskarnt: v Ljubljani. Kakor odmev te obtožbe je ponavil dr. Ozvaldpve besede g. stud. phil. Drag. Cvetkp pred nekaj dnevi v »Jutru« kpt recenzent Antauerjevega dela. Ni nam znano, iz katerih razlpgov ni sprejela založbe Učit. tiskarna, čutimp pa se dplžne, da pojasnimo učiteljski javnpsti, kpliko je tpzadevnp prizadeta naša šplska družba. Približno pred dvema letoma je pri neki seji Slov. Špk Matice med drugim ppročal g. dr. Ozvald, da je prejel od prpsvetnega ministrstva v pcenp Antauerjev rokopis, ki pomeni pp njegpvi sodbi velikanskp obpgatitev našega metpdičnega slpvstva, ter se je zelo vneto zavzemal za to, da bi ga zalpžila SIpv. Šol. Matica. Odbprnika Šilih in Senkpvič sta izrazila ppmisleke (spdeč po naslovu »Stvarni uk«), češ, da je metpdična dela te vrste čas že prehitel, kajti danes se bprimo za nepredmetni strnjeni pouk v elementarnem razredu, ki se mnogokje z uspehpm izvaja tudi že na naših šolah. (Zdaj, kp vemo, da ne gre niti za samostpjno delp, nego le za pfevpd pdn. priredbo madžarskega izvirnika, lahkp še dostavimo, da imamo v domačem metodičnem slovstvu zahtevam moderne didaktike bolj ustrezajoča dela. n. pr. Pibrovčev »Osnovni razred«, izdala SIpv. Sol. Matica 1. 1929., in Špoljarjev »I. razred osnovne škole, teorija i praksa«, Zagreb 1931.) Pp daljšcm razgovoru si je osvojil pdbpr stališče, da o rokopisu sploh ni mpgoče razpravljati, preden se odbpru ne predlpži. Kolikor nam je znano, doslej Slov. Šol. Matica rokopisa še ni prejela, radi česar so zadevni očitki g. dr. Ozvalda docela neutemeljeni, tp še tplikp bolj, Jcer je vendar on sam že tretje letp predsednik naše šplske družbe ter bi mu bilp razmeroma lahko — tudi proti glasovpm mprebitne opozicije — spraviti Antauerjevp delo v knjižni program lanskega ali vsaj letošnjega leta. — V Maribpru, dne 28. pkt. 1933. Gustav Šilih, s. r.t Matija Senkovič, s. r., Ivan Tomažič, s. r., odbprniki Slovenske Šolske Matice. — Jugoslovensko finančno pravp: neposredni davki. državna trošarina in takse. Knjigo je sestavil g. Sušec Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v ppkoju. Izšla bp v teku meseca novembra 1933. Avtor gpvori v knjigi p psnpvnih ppjmih finančne vede, o davčni administraciji in njeni strukturi. Nadalje razpravlja o vseh vrstah neposrednih davkpv, državni trošarini in taksah. Ze vesti o izdaji te poljudne knjige so vzbudile mnogp zanimanja v vseh zasebnih in uradniških krogih. Tudi učitelji in profesorji osnovnih, meščanskih, pbrtnih in srednjih šol bp našlp v njej- mnogo za ppučevanje potrdbnega in zanimivega, da je ne bp mpgla ppgrešati nobena šplska knjižnica. Knjiga obsega okoli 360 strani in bo veljala v platnP vezana 100 Din, v prednarooilu pa le 80 Din, plačljivih pp dostavitvi. Prednaročila sprejema avtor Sušec Štefan, Ljubljana, Beethpvnova ulica 15. POMORSKA BIBLIOTEKA JADRANSKE STRAŽE. V svrhp razširjenja propagande za naše morje in primorje je Izvršni odbor Jadranske straže sklenil, izdajati letnp gotpvp število kpristnih knjig, ki naj bi med ljudstvpm vzbudile mpčnp pomprskp zavest in prepričanje, da je mprje velike važnosti za naš narpd in državni organizem. Prva zbirka teh knjig izide v začetku decembra tega leta in bo vsebpvala sledeče knjige: 1. Ferdo Šišič: Predvpjna politika Italije in ppstanek londpnskega pa'kta. 2. Djirpmeta Hubert: Življenje našega Jadrana. 3. Jadranski —- Zader in okolica. 4. Vlado Ivelič: Sppmini iz pomorskega življenja. ~ 5. Johan Bojar: Poslednji viking. Ni dvpma, da bp ppmorska biblipteka Jadranske straže našla razumevanje in pdziv v širši javnosti, ker obravnava različna vprašanja v zvezi z atraktivnim elementpm, ikakpr je morje. Pptom pomprske biblioteke bp naša javnpst dpbila večje razumevanje za mprje in njegove probleme, njegpve kpristi in važnpsti in tako razumela stpletne borbe našega naroda, da to morje phrani državi za vselej. To bp privedlp dp tega, da se bo marsikdp zamislil na besedo »morje«, in bo v svoji duši iskal in kpnčnp našel način, kakp ppdpreti stremljenja Jadranske straže, katere geslo je »Čuvajmo naše mprje«. Naročnina znaša 70 Din letno, akp bo ista plačana v celoti dp 1. decembra. Ako bi se članarina ne plačala v tem času, se ista zviša na 80 Din. Na račun naročnine je treba pri naročilu plačati 20 Din, pstanek pa dp 1. decembra t. 1., iker se bpdp knjige sicer poslale po ppvzetju. Denar je ppslati v naprej. Narpčnino in vse tpzadevne informacije sprejema Oblastni odbpr Jadranske straže y. Ljubljani (Tyrševa__cesta la/IV.) %-^