SLOVENSKI VESTMK CELOVEC TOREK 25. OKT. 1988 Letnik XLIII. Štev. 48 (2408) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagertfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. , 700din P. b. b. Predložila bosta vrsto dokazov... Proces, ki ga je začel predsednik KHD Josef Feldner proti avtorju knjige „Zwang-HAFT-Deutsch?" dr. Petru Gstettnerju, je prekinjen. Obtoženi in njegov odvetnik dr. Gabriei Lansky sta napovedala, da bosta v roku šestih tednov predložila vrsto dokazov. De/o vanje Tovarne Obir Rebrc/ je ogroženo; deže/n/ referent Scdeucber namerava ce/o uvest/ postopek za zaprt/e. Vsa reg/ja pa zahteva nac/a/jnj/ obstoj poojetja/ Vsa regija se bori za obstoj tovarne „Obir" Vodstvo tovarne Obir je razočarano in ogorčeno, ker je koroški deželni referent Scheucher najavil, da bo uvedel postopek za zaprtje rebr-ške tovarne. To je storil na osnovi še ne objavljene študije o onesnaženju zraka. Direktor Obirja dipl. inž. Feliks Wieser je v izjavi za tisk poudaril, da Scheucher skuša s takim ravnanjem spraviti gospodarsko zdravo podjetje ob dobro ime in to še preden so sploh objavljene podrobnosti iz študije. Wieser je tudi zagotovil, da bo Obir - takoj ko bo prejel omenjeno študijo - skupaj z mednarodnimi strokovnjaki podrobno obdelal ugotovitve študije in k njim zavzel stališče. Opozoril je tudi na to, da je tovarna Obir že pred davnim vložila celovit sanacijski koncept, ter da bo do konca leta predložila tudi dokončni finančni načrt. „Zato torej ne more biti naloga gospodarske politike na Koroškem, da prenagljeno ogroža eksistenco stoterih družin, ter da preprečuje pozitivni razvoj obrata, ki že tako namerava zagotoviti ustrezno zaščito okolja", je poudaril Wieser na zaključku svoje izjave. Medtem pa se je tudi vsa regija, ki bi utrpela negativne posledice zaprtja, jasno solidarizirala z načrti tovarne. Tako delavski svet obrata kakor tudi prebivalci Rebrce so na posebnih sestankih podkrepili, da morata dežela in zveza zagotoviti Obirju potrebno podporo, ter da morata dati Obirju na razpolago toliko časa, da bo lahko uresničil svoj sanacijski in razvojni koncept. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti obstoj in preživetje cele regije. Pristojni referent okrajnega glavarstva v Velikovcu mag. Hosp pa je včeraj napovedal, da bodo odločitev o Obirju sprejeli konec tega tedna. Spominska svečanost Za Dan mrtvih prireja Zveza koroških partizanov vsako teto drugje centralno spominsko svečanost v spomin borcem in vsem žrtvam fašizma, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Letos ho centralna spominska svečanost v soboto, dne 29. oktobra !9SK,ob 16. uri na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu, kjer počiva okrog 9(1 borcev iz osmih držav, ki so padli na področju velikov-škega okraja severno od Draver 24 mesecev brez obresti! Za vse nakupe nad 4.000 ši!. 1/3 plačate takoj -ostalo v 24 obrokih -brez kreditnih obresti. BREZPLAČNO * svetujemo * dostavljamo * montiramo. VSE ZA STANOVANJE Za mir in sožitje Na predvečer državnega praznika so slovenska prosvetna društva „Srce" v Dobrli vasi, „Rož" v Šentjakobu in ..Kočna" v Svečah v sodelovanju z Avstrijsko ligo za človekove pravice izvedla dvojezične prireditve ..Dober večer, sosed! - Gutcn Abend Nachhar!" S tem so ponovno izrazila pripravljenost za mirno sožitje med narodoma v deželi. V Dobrli vasi je nastopil tudi Kvartet bratov Smrtnik (na sliki). Več na 4. strani. Slovenska prosvetna društva in Avstrijska liga za čtovekove pravice vabijo na prireditve „Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!" 25.10. Železna Kapla ob 19.30 uri 25.10. Radiše ob 20. uri 25.10. Borovlje ob 19.30 uri Prisrčno vabi jeni! Slovenski vestnik dvakrat na teden! KOMENTAR * FRZOVC/d/1 Z1/MTTR4 SAJMEMEDO, KOCA VOLMO „Za naroJov A/agor" )e A;7a paro/a /jaA.sAo-^fraaA/ncga Acžc/nega g/acar/a /V;'ž/'e /1 c.s;r;/'c TaAw;'ga a: njegovega ^oc/a/AAčacga nante^-tn;'Aa Nogerja v preJvo-/:7a; ag;7ac;/7 za jeze/no-zAor.sAc vo/ave; oA /eta 7945 je /n/ zanja svet v ret/a. črna večtna je soc/a/As/oa; naJt/a neAa) AroAAn/c oA/a.s;:', .s čimer so A;7; zaJovo/jnt. 7n taAo .so aa.stopa/; tat/; me <7 voMntm A oje m; enotnt, e;/;';;:', samoza-vestm - mt ^mo mt/ 7n našteva/; so .svoje aspe-Ae. go.spot7ar.sAo rast. .St. Po/ten - nova pre.stoAra /n neAaj AaAara;/; prtre-t/;tev oA Donavt. Lad-TVtg je pre<7.stav/ja/ Tfogerja za Aon.straAav-nega, ta pa je Ava/t/ Tad-tv/ga Aot Zntegrat/vnega, /V/žja /1 v.str/ja A rez /);::/-s A os ;ra;< A ;7; o -so eta / ;.s t;e-n;7t JvojčAov je AaAor go/až Arez ptva. Pa Aoncept n; rot/;7 t/.speAa, /jtn/.sAa stranAa je zgaA;7a 7, .soe;'a/;.st;'ena pa 5 oc/.stotAe g/a.sov. 77at77erjev; svoAoe/t;jaA; ^o osvojt/; pet m ant/a to v v t/eže/nem zAora. 7)e.s-n/ca marš/ra. Go.spot/arsAe rast; namreč ne čnt/jo potro-š;;;A; v svoj;/: ;;;o.s'njaA, temveč/a.sAt;A;/;rm, A; z t/eže/n/m; s;;Avene;jam; grat/tjo .svoja pot/jetja, ot/ sanAtpo/te;;.sAe pre-.sto/tee st' navaden Mzje-av.strtjee n;ma Aaj obrezat;, če n; .s/nčajt;o arA;-teAt, m ot/ t/onav.sAega Aa/tnrnega j'e.st;va/a pro-jtt/rata v prv; vrst; 7//7 A m pe.šč/ea An/tarn/A managerjev. Vse to je .spozna/ tar/; /7aA/er, v .svoj:/; govor/A v p:vn;.šA;A .šotor;/: je začntt/, s Aom /n .s č;m je /jnt/.stvo neza<7ovo/jno. OA/jaA/ja/ n; n/č, ož/go-.sa/ je v.se ;n pr;7/oA;7. /7a;7/er je pop:;/;.st. ga oma/ovaža/e/o razn; Aomer;ta/or);,' to;/a t;n/; popaA.st; so nevarm. Pne/; Arez značajn/A mn.stač /n /ztegnjene t/e.smee natančno ve, Aje se naAaja njegov potenc/a/. Po ve prav gotovo mnogo Ao/je Aot števi/m, predvsem t;:;/Z m/aJos-tnZA; Zn prvovo/Z/eZ, AZ zanj g/asttjejo, Aer so sZt; prežZve/ZA /raz Jo/goČa-sne Aoa/ZetjsAe v/at/e. /n /eva a/ternatZva se trenatno ža/ ne oAeta. /zvo/jen s 97,2 odsfo/Aa.* nov; šef AorošAe SPO dr. /\mdrozy 97,2 odstotka za Ambrozija - Bodo predčasne volitve? Deželni glavar dr. Peter Ambrozy je od sobote dalje tudi šef koroške socialistične stranke. Na izrednem občnem zboru v veliki sejemski hali v Celovcu je bil izvoljen za naslednika Leopolda Wagnerja v funkciji predsednika koroške SPO s 97,24 odstotka oddanih glasov. Od skupno 473 glasovnic, sta bile dve neveljavni, 13 delegatov pa je glasovalo proti. V svojem prvem govoru v vlogi predsednika koroške SPO je dr. Ambrozy poudaril, da je glede prihodnjih deželnozborskih volitev optimističen, saj je socialistična stranka dosegla velike uspehe in njen cilj je, da ponovno doseže absolutno večino. Medtem ko se Ambrozy ni dotaknil termina deželnozborskih volitev na Koroškem, je zvezni kancler dr. Franz Vranitzky v svojem prispevku govoril o „volitvah v naslednjem letu", v pisme-nom gradivu, ki so ga prejeli novinarji, pa je bil govor o „volitvah v enem letu". Ob robu pa se je tudi izvedlo, da je koroška SPO že rezervirala prostor na plakatnih panojih širom Koroške. Tako Ambrozy kot tudi kancler Vranitzky o manjšinskem vprašanju nista povedala kaj novega. Zavzela sta se za mirno sožitje, obenem pa hvalila novi ločevalni šolski zakon. V zadevi Tovarne celuloze Obir je Ambrozy dejal, da je bilo onesnaženje okolja vsem znano in na ta način potrdil, daje deželna politika pri reševanju tega problema povsem odpovedala. Njegova izjava, da je usoda tovarne sedaj odvisna od lastnika tovarne, ni sprejemljiva ne za koroško javnost, še manj pa za lastnika, vodstvo podjetja in vse delavce, sa je „Obir" že predložil sanacijski projekt in tudi napovedal izdelavo finančnega načrta za sanacijo tovarne do konca tega leta. tvan Lukan Kajžnikov Hanža Kajžnikov Hanža Kam nas bo to še pri-pctjato, ko od samih srečanj in dialogov ijudje ne pridejo več skup'...? Novo vodstvo koroške ZAL Koroška deželna organizacija Zelene alternativne liste je v soboto izvolila novo vodstvo. Kot deželni poslovodja zdaj predseduje Flubert Budai, člani predsedstva pa so še Barbara Ortner, Holda Harrich in Pavel Apovnik (na mestu, ki pripada KEL). V deželnem odboru pa so za KEL dodatno še štirje odborniki: Fric Kert, Micka Miškulnik, Magda Kunčič in Franc-Jožef Smrtnik. Deželno zasedanje ZAL se je med drugim ukvarjalo tudi z zahtevo enega izmed delegatov, da naj bi deželna organizacija obsodila privolitev Karla Smollcja k ločevalnemu zakonu in sklenila ustrezne ukrepe. Ta zahteva je bila zavrnjena. Več prihodnjič. Usoda Tovarne ce/a/oze OA/r na ReArc; /e vprašanje, A; se Oče po en; stran; pr; OA/r/t: zapos/en/A, vprašanje oAsfoja a/; zaprt/n tovarne pa Ana po.s7c<7:'ce za ce/o reg;)'o. Aa.sno je torej, <7a so napoved/, da Aot/o oA/a.sn' zapr/e tovarno morda že nas/ec/nje /eto, vznem;'r;7e vse pr/zadefe. /7av taAo pa .so de/avc; D A ir/a Aote/; z vede;/. AaAo mA/; v A odo če aArepa;/ /asm/A O/Arja, .S/oveni/a papir. Zato .so v četrteA sA/iea/i zAor v.se/; zapo.s/emA, na Aaterem .so de/avc/ sA:;pr;o z d/reA:or/'em .S7ovem)a papirja, <7ip/. oec. Mirom Far.šAon: in po.s/ovo-t/jem OAir/a Aip/. inž. Te/iA-som IVie.serjen; razprav/ja/i o AoAoeuosti podjetja. Predsedn/A S/oven;ja papir/a Miro 1/aršeA Rebrca: Za financiranje ANDREJ MOHAR Skrbi Obirjevih delavcev sta na začetku zbora izrazila predsednika obratnega sveta Josef Plautz in inž. Norbert Schlieber: „Delavci smo se pripravljeni skupno z vodstvom podjetja boriti za realizacijo sanacijskega in razvojnega projekta. Toda zaskrbljeni smo nad vestmi zadnjih dni. Zato hočemo danes izvedeti od predsednika Slovenija papirja, kako namerava lastnik financirati celotni projekt. Da ima Slovenija papir velik interes za ohranitev svojega podjetja na Rebrci, je dokazalo že samo dejstvo, da so se zbora Obirjevih delavcev udeležili poleg predsednika združene organizacije Slovenija papir dipl. oec. Mira Varška tudi direktorji papirnic iz Radeč, Količevega in Sladkogorske. Predsednik Varšek pa je zbranim delavcem tudi osebno zagotovil, da se „Slovenija papir zdaj še močneje zavzema za projekt Obirja. Tudi vnaprej hočemo obdržati to podjetje, od katerega še nadalje potrebujemo celulozo." Varšek je tudi na kratko poročal, da je imel razgovore z deželnim glavarjam Ambro-zyjem ter finančnim referentom Rauscherjem. Politika sta mu rekla, da bo Obir dobil 300 milijonov šil. podpore iz deželnih in zveznih sredstev. Varšek je nato še enkrat poudaril, da bo Slovenija papir iz lastnih sredstev prispeval 500 milijonov šilingov: „Kako bomo ta sredstva zbrali, ni tako pomembno in javnost v podrobnosti ne zanima. Upamo pa tudi, da bo Avstrija prispevala toliko, da bo ustrezalo projektu, da bo po njegovi realizaciji Obir usposobljen proizvajati letno 100.000 ton celuloze. Odkup te povečane proizvodnje (doslej Obir proizvaja letno 40.000 ton - op. pisca) vsekakor ne bo problematičen, saj naše papirnice že sedaj uvažajo letno skupno več kot O/rekfor Ob/ga kV/eser s predsednikoma obratnega sveta P/autzem /n ScMebegem. „S!ovenija papir ^ ni več vprasijivo 100.000 ton celuloze." Z ozirom na poluradne napovedi, da nameravajo oblasti menda na osnovi neke še neobjavljene študije o onesnaževanju zraka Obir zapreti, pa je Varšek dejal: „Upa-nio, da bomo lahko tako dolgo proizvajali, da bo projekt uresničen." V izjavi za tisk je Varšek na to vprašanje odgovoril še natančneje, Podkrepil je, da si bo Slovenija papir v primeru, da avstrijske oblasti ne bodo priznale garancije jugoslovanskih bank, priskrbel bančno zagn](i\ 7;) (ijjb št)() milijonov šilingov pri kaki avstrijski ali evropski banki. S to izjavo je predsednik Slovenija Papirja še podkrepil pripravljenost in odločenost za uresničitev projekta. Varšek pa je tudi poudaril, da hoče Slovenija papir z preurejevanjem začeti že letos. Direktor tovarne Obir dipl. inž. Feliks Wieser je nato delavcem sporočil, daje Podjetje v prvih devetih mesecih letošnjega leta zelo uspešno poslovalo in stopnjevalo svoj promet, hkrati pa znižalo produkcijske stroške. Zagotovil jim je, da je tako proizvodnja kakor tudi prodaja celuloze zagotovljena ter da je prodajna cena celuloze stabilna. Tako torej Obir za letos pričakuje dobro bilanco, „ki bo pomenila tudi dobre predpogoje za uresničitev projekta!" Feliks Wieser je poudaril, da je izdelani in predloženi projekt obnove in izgradnje Obirja tehnično soliden in tudi ekonomsko izvedljiv. Nikakor pa tudi Wieser ni zamolčal, da morajo z deli začeti še v letošnjem letu, ker bi bilo le tako mogoče doseči podaljšanje roka, v katerem mora biti zagotovljeno varstvo narave in okolja. Wieser pa je pozval tudi vse politično pristojne v (drčini. regiji, na deželni ter zvezni ravm, naj podjetju Slovenija papir pomagajo uresničiti zastavljeni cilj in naj prispevajo k temu, da se bodo subvencije iz javnih sredstev še povečale ne pa zmanjšale. Delavcem so spregovorili tudi nekateri zastopniki Avstrijske sindikalne zveze ter župan Haller. Le-ti so po eni strani Obirjevim delavcem zagotavljali, da se bodo zavzemali za ohranitev delovnih mest v tovarni, po drugi strani pa so skušali prikazati, da je 300 milijonov javnih sredstev za tovarno ogromni strošek. Seveda so pri tem izpuščali, da je tako imenovana javna roka v drugih primerih iz iste stroke prispevala veliko več. Prav zato je te govornike kritiziral celo žitrajski župan Posod, ki je poudaril, da bo seveda za uresničitev projekta treba voditi tudi silen političen boj. Prav to dejstvo pa je podkrepil tudi Feliks Wieser, ki se je zahvalil vsem, ki so se že doslej zavzemali za ta skupni interes cele regije. Wieser je še enkrat poudaril, da bo ta projekt izvedljiv le, če se bodo zares vsi faktorji (lastniki, delavci in politiki) skupno borili za nadaljnji obstoj Obirja! "L ^ ( * Projekt bi financirati takote: 5(M) milijonov - Slovenija papir 130 milijonov - Obir sam (čisti dobiček naslednjih let) 300 milijonov - subvencije dežele in zveze 1 milijarda - krediti dobavnikov Bitanca Obina od januar ja do septembra t988: proizvedli so 29.000 (on celuloze promet v proizvodnji je znašal 237 milijonov šilingov (+15,4%) celotni promet je znašal !,!8 milijarde (+8,3%) proizvodni stroški so se znižali za 5 odstotkov HEUTE IM In einer Presseerklarung der Zellstoffabrik Obir au-Berte deren Geschaftsfiih-rer, Dipl.-Ing. Feliks Wie-ser, Besturzung liber die Vorgangsweise des zustan-digen Gewerbereferenten, LHStv. Dkfm. Scheucher. Dipl. Ing. Wieser verwies darauf, daB es nicht ange-hen konne, den Ruf eines wirtschaftlich gesunden Be-triebes, welcher bereits in den letzten Jahren mit er-heblichen Eigenmitteln Umweltinvestitionen geta-tigt hatte (Elektrofilter und SO^-Rlickgewinnungsanla-ge), durch die Vorwegnah-me von erst in einem konkreten Verwaltungsverfah-ren zu ermittelnden Sach-verhalten in der tagespoliti-schen Diskussion zu gefahr-den. Dipl.-Ing. Wieser kiindig-te an, unverziiglich nach Zurverfugungstellung der Studie des Univ. Prof. Dr. Kofler, welche angeblich fiir Obir negative Ergebnisse enthalt, mit erstrangigen Experten eine fachliche Auseinandersetzung mit diesem Gutachten zu begin-nen, sowie zu den einzelnen Punkten Stellung zu neh-men. Bei der weiteren Vor-gangsweise durch das Land Karnten dlirfte nicht iiber-sehen werden, daB die Zellstoffabrik Obir ein Umwelt-technisches Konzept den Zustandigen Bundes- und Landesbehorden vorgelegt hatte und bis Ende dieses Jahres die Finanzierung die-knapp 2 Milliarden politik des Landes sein, durch voreilige Entschei-dungen die Existenz mehre-rer hundert Familien zu ge-fahrden und einer den Er-fordernissen des Umwelt-schutzes entsprechenden positiven Entwicklung des Unternehmens den Weg zu verbauen. In ersten Stellungnahmen und Versammlungen mach-ten aber auch die politische Vertretung, der Arbeiter-und Angestelltenbetriebsrat der Zellstoffabrik Obir so-wie die Rechberger Bevol-kerung darauf aufmerksam, daB sie an der Erhaltung der Fabrik groBtes Interesse be-kunden. Mittlerweile hau-fen sich Solidaritatsbekun-dungen mit der Rechberger Fabrik. So fordert etwa die Landesleitung der KPO die Verantwortlichen des Landes auf, die drohende SchlieBung zu verhindern und dafiir zu sorgen, daB Obir dieselben Forderun-gen bekommt, die anderen Zellstoffwerken gewahrt wurden. se s Schilling ausmachenden In-vestitionsprogrammes vor-legen wird. Es kann nicht die Aufga-be planender Wirtschafts- „Guten Abend, Nachbar! - Dober večer, sosed!" Auch heuer veranstaltc-ten slowenische Kulturver-eine in Zusammenarbeit mit der Osterreichischen Liga fiir Menschenrechte zum osterreichischen National-feiertag diese zweisprachi-gen Abende. Am Dienstag, den 25. Oktober, finden diese noch in Ferlach (19.30), Eisenkappcl (19.30) und am Radsberg (20 Uhr) statt. Die Bevolkerung ist dazu herzlichst eingeladen! LH Dr. Ambrozv nun auch neuer Kamter SPO-Chef! Voneitige Lantagswah