14
Kmetijstvo.
Mlekarstvo na Tolminskem.
Letos je po naročilu vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo zopet obhodil gorske mlekarnice in plan -žarnice c. kr. mlekarski nadzornik gospod Vinceneij Cha-rousek in je o svojih poizvedbah podal naslednje poročilo :
V družbi z gospodom ravnateljem c. kr. semenskega kontrolnega poskuševališča, dr. Božidarom vitezom Wein-zierl, sem obhodil: zadružno mlekarnico v Bovcu, plan-šarnico na pašniku pod Rombonom, zadružne mlekarnice na Trnovem, v Kobaridu, v Svinem, planšarnice (stane) Svinanov in Iderčanov na planini Matajur, zadružni mle-karnici na Livku in v Iderskem, planšarnice na Razor ju, Kuku in na planini „Lom" in zadružne mlekarnice v Po-lubinju in Volčah.
Potem sem v družbi gospoda Jakončiča, načelnika vinarskega društva za Brda, obiskal Brda in dornberško stran.
Slednjič sem ogledal obe kmetijski šoli v Gorici in sem se  ustavil  nekoliko v Ljubljani,  kjer sem se o ne-
15
katerih kmetijskih zadevah razgovarjal s potovalnim učiteljem gospodom Pircem.
Glede mlekarskih zadrug v zgornjem delu Primorja doznavam pred vsem, da je misel, skupno izdelavati mleko, rodila lep napredek, ki si še dalje razvija ter navajam, da se je, kakor sem poizvedel, na Št. Viški Gori vstanovila nova mlekarska zadruga, da snujejo v Cirknem in pri Peratih tudi taki zadrugi in slednjič, da na planinskih pašnikih v bovški okolici na 6 krajih skupno izdelujejo ovčje mleko.
Tako p,anšarnico, v kateri skupno izdelujejo ovčje mleko, smo si opledali na Rombonu.
Naprava in notranja oprava vse je skrajno prvotno, vendar pa je skupno delovanje koristno, da deležniki, kakor smo culi tam na mestu, zdaj bolje izkoriščajo svoje mleko.
Dasiravno niso izdelki — v obliki trdih hlehov — zaradi nedostatne oprave, kakor bi hilo želeti, moram vendar priznati, da je sirar pohvale vre len, ker zna kot samouk, ki dobiva morda kakih 20 kr. zaslužka na dan z najpripostejšo opravo izdelovati za kupčijo sposobno blago.
Tu in na drugih krajih sem se prepričal, da ima prebivalstvo posebno veselje do mlekarstva in da je za vsako vzpodbujo in podporo hvaležno.
O prostorih, opravi in obrtovanji mlekarnic mi je le malo opazk dostaviti temu, kar sem že lani o njih poročal. V dolini so vse mlekarnice razven Bovca in Livka začasa planinske paše ustavile delo.
Na Livku, kjer imajo novo mlekarico, sem našel v kleti in v mlečni shrambi cementni tlak; tudi je bilo videti tu pinjo „Victoriaa,  torej zopet znamenje napredka.
Gnetila za maslo ni imela razven bnške nobena izmed obiskovanih mlekarnic. Priprave za preiskovanje mleka, vodovoda, hladne kleti, ledenice ni nikoder; centrifugo imajo samo v Bovcu.
Tudi društveni uravnavi manjka zanesljive podlage, to je, primernih pravil, na kojih podlagi bi bilo društvo zabilježeno v zadružni knjigi.
Ker niso torej izpoljeni predpogoji za izdelovanje popolnega blaga, je naravno, da ima pridelano blago to ali oni nedostatek, da torej ni tako, kakoršno bi si moglo trajno prikupiti zanesljive odjemalce. Taka podjetja niso sama na sebi tako močna, da bi se mogla trajno vzdrževati, kakor se navadno vzdržujejo na zakoniti podlagi sloneče zadruge. Na mnogih krajih so tožili, da tlači umetno maslo, katero se v kupčiji širi pod imenom „Margarin", ceno dobremu, naravnemu maslu.
Žal, da ni pošteno pridelovanje pristnega masla zadostno zavarovano zoper škodljivo konkurencijo, ki mu je v kupčiji dela ponarejeno blago »Margarin",
Našim mlekarnicam ne ostaja nobena druga pot, nego da spravljajo svoje maslo neposreduje same na trg ter jamčijo pristnost blaga se svojo tvrdko (firmo).
Dokler bodo oddajale mlekarnice svoje blago pre-kupcem, ni pričakovati, da se stvari obrnejo na bolje. Samo
po vstanovitvi zaveze mlekarskih zadrug in skupni oddaji masla nadejati se je uspeha.
Zdaj je mnogo mlekarnic popustilo izdelovanje masla ter izdelujejo rajši tolst sir. S tem so seveda odpravile z dnevnega reda vprašanje oddaji masla.
Nekda se porablja za največji del sira samo kravje mleko; na Razorji pa rabijo v to tudi ovčje mleko. Jaz moram po svojih skušnjah svetovati, naj se v ta namen ne meša kravje mleko z ovčjim.
Ker ima ovčje mleko močan duh in tudi nekak poseben okus, naj bi se vedno posebej izdelavalo.
O tem. kako se opravlja planšarstvo, mi je pripomniti to-le:
Na planini je planšarjem bojevati se z največjimi naravnimi neprelikami, bodisi, kar se tiče prehranjenja živine, bodisi tudi glede obrtovanja z mlekom.
Pravi planinski pašniki, kakoršni so na osrednjih Alpah in z mnogovrstnimi travami obraščenih visokih planotah, so tu silno redki in tudi ne morejo lahko biti, ker je v obče gorovje prestrmo. Pašni prostori, ki so se večjidel s tem pridobili, da so se šiloma odstranili gozdovi, nimajo sploh goste rašče in ne dajejo toliko piče, da bi se mogla na njih dobro preživeti vsa, na pašo prignana živina.
Sicer pa kaže vse, da imajo živinorejci namero, ki je v gospodarskem oziiu zelo napačna, da gonijo prav mnogo živine na planino in da pokončevajo gozde če dalje bolj širijo pašne prostore.
Ker so pašni pogoji nedostatni in nevgodni ima to nevtemeljeno in gospodarstvu škodljivo postopanje nasledek, du živina strada in da jo muči želja na planini, da se zgublja zemlja in da se golijo tla, da se sploh upustošajo hribi; mej tem se pa zanemarjajo travniki v dclini in senožeta po hribih, katera je narava veliko bolj oblago-darila, a čakajo tudi večje posestnikove skrbi, da bi mu z dvojnim in večkratnim pridelkom hvaležno povrnili trud in stroške.
Planšarsko obrtovanje se bojuje še z večjimi težavami, kakor stradajoča in žejna živina. Ni sence, ni hladnega zraku: Saj ni niti mogoče spirati mlekarskega orodja in mlekarske posode v zadostni množini vode; kako naj bi se tedaj ohranila v mlekarstvu neobhodno potrebna snaga ?
Planšarnice so razpostavljene solncu; vsled tega se razkrujejo in osmrajajo organične snovi, odpadki mlekarske obrti, tako da je vse ozračje okoli planšarnic osmrajeno in to gotovo ne vgaja niti mleku, niti mlečnim izdelkom.
Tem nepriličnostim bi se odpomoglo samo z napravo vodnjakov, (kapnic), zgradbo močnih poslopji v osojnih legah, z izkopanjem podzemskih kletij itd.
Mlekarnice je ni niti jedne, katero bi mogli drugim priporočati kot uzor in sicer niti z ozirom na zgradbo, niti glede znotranje oprave.
Ker se prebivalstvo jako vnema za kmetijski napredek, kot sta živinoreja in mlekarstvo ob pomanjkanji
16
drugih kmetijskih obrtov za zgornje Primorsko velike važnosti, bilo bi zares velicega pomena, da se vsaj na jednem kraji napravi uzorna društvena mlekarnica. Jako prikladno mesto za to bi bi bilo v spodnjih Volčah pri studencu, kjer je zdaj mala kmečka hiša na prodaj; tu bi bila mlekarnica ob cesti, v severni legi, imela bi na razpolaga prav hladno vodo in ker bi se naslanjala na hrib, bi se ji lahko priskrbele hladne porabne kleti.
Ponavljam, da treba mlekarnicam zgornjega Pri-morja: dobre vredbe kot vknjižene (registrovane) zadruge z omejenim poroštvom, in izučenih mlekarjev, resničnih strokovnjakov, kakor so na pr. v Bohinju in v Cerknem, potem bode mlekarstvo Kmalu razcvetelo in bo prinašalo vsem dotičnim krajem znaten dobiček, tako da se bo gospodarski položaj prebivalstva bivstveno zboljšal.