Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane i K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na »/> strani 16 K, na >/4 strani 10 K in na »/„ strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Obseg: Angleška zimska zlata parmena. — Skrb za kopita žrabet. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Namen vinarske zadruge v Novem Mestu. — Mlekarsko knjigovodstvo. (Dalje.) — Kako sadna drevesa saditi v slabo zemljo, da dobro rasto. Cešpljevemu drevju v pohvalo. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati.
Angleška zimska zlata parmena.
Med najpriporočljivejše jabolčne vrste se prišteva angleška zimska zlata parmena, ki jo hočemo nakratko imenovati parmeno.
Lastnosti, ki to vrsto posebno odlikujejo ter jo posebno priporočajo, so naslednje: 1. Parmena raste v drevesnici kaj bujno, kakor sveča ravno in dela jako lepo, krepko deblo ter tudi kaj lepo vejno krono piramidne oblike. 2. Parmena, na stalno mesto presajena, nadaljuje enako rast v deblu in v kroni, tako da drevo dobi v prilično prav malo letih že vzorno lepo in veliko krono. In tako krono dobi drevo skoraj brez posebnega umetnega vzgajanja, to je brez posebnega obrezovanja in privezovanja; torej se ji razvije tako-rekoč naravno. 3. Parmena prične jako zgodaj in obilno roditi. V tretjem, dostikrat že celo iv dragem letu, ko smo jo presadili na stalno mesto, že rodi, in sicer obilno. Da, neredkokrat rodi kako drevesce že v drevesnici kar na deblu. 4. Sad parmene je jako lep in dober, poraben v enaki meri za mizo in za tehnično porabo. Posebno mošt daje parmena jako dober.
Vsled lastnosti, navedene pod 1., je bila parmena koj v pričetku današnjega vzgajanja visokodebelnatega drevja v drevesnici posebno sposobna za vzgojo visokih debel. V mislih imamo tu vzgajanje visokodebelnatega drevja s pomočjo dvakratnega cepljenja v drevesnici. Pri tem se divjaki prvič cepijo nizko pri tleh s cepiči posebnih vrst, da narede lepa, ravna, krepka debla. Ako hočemo na tako vzgojenih deblih v kroni imeti drugo vrsto, se debla pozneje cepijo drugič v visokosti 160 do 200 cm s cepiči tiste vrste, ki jo hočemo imeti. Dandanašnji se pa parmena marsikje ne more več pri-
poročati kot visoko deblo tvoreča vrsta. Skušnja je namreč dodobrega dokazala, da je ta vrsta glede mraza, in sicer posebno glede poznega, bolj proti pomladi po-javljajočega se mraza, žal, jako občutljiva vrsta. Parmena daje v krajih, kjer je podnebje sadjastvu manj ugodno, kaj malovredna debla, kajti ona pozebejo zelo rada že v drevesnici in pozneje na stalnem mestu. Človek bi skoraj ne verjel, da se taki, sadjarstvu manj ugodni kraji nahajajo na vinorodnem Dolenjskem. In vendar je to res!
V drevesnici kmetijske šole na Grmu so v zimi leta 1901. do tal pozebla vsa zelo krasna enoletna de-belca parmene, tako da smo jih morali skrajšati prav do tal. Na drugem oddelku drevesnice so istotako pozebla krasna dveletna debelca parmene, dasi ne splošno kakor na prvem, vendar pa v tako velikem številu, da je oddelek pokvarjen. Dosti debele je pozeblo do tal, nektera le do polovice, ostala pa kažejo tuintam ozebline, in zato niso nič vredna. Na pomlad leta 1901. se je pokazalo ne le na posestvu kmetijske šole na Grmu, ampak tudi drugodi po Dolenjskem še dvoje kaj neljubih prikazni na že odrastlih, že rodovitnih jablanah, ki so imela debla od parmene. Mlajšim deblom je lubad počila od krone proti tlom, na starejših so se pa pri tleh pokazale ozebline. Oba pojava sta uničila dotična drevesa, ker so se že, ali pa se še bodo posušila. Priprosti kmetje, ki so to zapazili in ki so prišli na Grm knpovat jablane, so rekli, da ne marajo tiste vrste, ki ji pozimi lubad poka. Angleška zimska zlata parmena se torej na Dolenjskem, in prejkone tudi na Štajerskem, sploh po vseh naših severnih vinorodnih deželah ne priporoča za deblotvorno vrsto; nasprotno, naravnost zavreči jo je. Drugače pa je z njo v tem
ozira v odločno južnem vinorodnem podnebju, kakor v Vipavi, na Goriškem, v Istri i. t. d. Drugače je z njo tudi v odločno severnem, nevinorodnem podnebja, kakor na Gorenjskem, na Pivki i. t. d. V teh krajih parmena ne kaže te velike napake, in sicer zato ne, ker se tam, kadar se prične spomladansko vreme, to tudi kolikor toliko enakomerno nadaljuje. Na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem pa čestokrat po več tednih najlepšega toplega, spomladanjega vremena kar namah zopet nastopi huda zima, in debla parmene, kjer se je sok že zgodaj začel gibati, popokajo, in na njih se napravijo ozebline, ker je sok pod lubadjo zmrznil.
Za take kraje je torej za vzgojo lepih, ravnih debel v drevesnici, torej za prvo požlahtnitev divjakov pri tleh, jemati cepiče drugih vrst, to je takih, ki sicer tudi lepa debla delajo, ki pa ne pozebejo tako lahko kakor parmena. In take vrste bi bile: virginijski rožnik, kaselska rajneta, celini, sedmograški tafelček, šviška rotenhavška lesnika. Virginijski rožnik kakor tudi čelini sta se v zimi leta 1901. v drevesnici novomeške kmetijske podružnice glede
Podoba 3.
marjati. če se žrebeta večinoma po ves dan pasejo, potem porezovanje kopit ni ravno potrebno, kajti nekaj roga se obrabi in drug prirašča.
Če imajo torej žrebeta priliko, da se neovirano in zadostno gibljejo na planem, potem zadostuje, da jim kopita pregledamo vsakih osem tednov in po potrebi napačno zrastla popravimo.
Če je prstna kopitna stena predolga, kakor kaže pod. 3., in je vsled tega kopitni člen prestegnjen, pri čemer klonilne kite veliko trpe, potem je prstno steno pri a b porezati, da kopito dobi obliko, kakor jo kaže podoba 4.
Kadar je peta predolga (pod. 5.), se ta poreže pri cd, da kopito dobi pravo obliko (pod. 6.).
Včasih je prstna stena obrnjena v notranjo stran (pod. 7.), in v tem slučaju se poreže kakor kaže črta ef, da se zravna kakor kaže podba 8.
Pozimi je kopita večkrat pregledovati, in sicer vsake tri tedne. Kopita naj se pa nikdar zato preveč ne porezujejo, da bi bila manjša in lepša videti. Posledica premočnega prirezo-
Podoba
Podoba 5.
Podoba 6.
Podoba 7.
Podoba 9.
Podoba 8.
pozebe izkazala tako trdna, da se iz njih lahko vzgajajo visoka debla, ne da bi jih bilo treba skrajševati, torej s terminalnim popom. Pri ostalih vrstah to ni mogoče, ker debelcem vršički nikoli ne dozore popolnoma in ker jim vsled tega vršički skoraj vsako leto bolj ali manj pozebejo. Sicer se pa ne da tajiti, da imajo kolikor toliko prav tisti sadjarji, ki pravijo, da bi bilo najbolje visokodebelnatemu sadnemu drevju debla vzgajati iz divjakov, torej brez dvakratnega po-žlahtnjenja.	R. Dolenc.
Skrb za kopita ^:žrebet.
Če naj iz žrebeta zredimo dobrega konja, moramo poleg vsega drugega že iz prvega pričetka obračati skrb tudi na kopita.
Ko žrebe pride na svet, prinese s seboj na kopitnem podplatu precej debelo roženo plast, ki naj se nikar umetno ne odstrani, kakor se čestokrat dogaja, temveč naj se pusti, da sama odpade, oziroma se obrabi.
Ozka, strma in visoka kopita dobe konji, ki so kot žrebeta morali veliko hoditi po zelo trdih tleh, povševna in široka kopita pa tisti, ki so hodili po mehkih, vlažnih ali močvirnih tleh.
Napačne kopitne oblike so večinoma posledica slabo postavljenih nog, vendar se pa tudi dogodi, da slaba in napačna kopita dado povod nepravilnostim na nogah. Iz tega sledi, da slabo zrastlih kopit ni zane-
vanja je navadno neka čudna in občutljiva hoja. Poševna in široka kopita naj se nikdar ne porezujejo, kvečjemu ozka, visoka in strma.
Če se kopito razkolje, potem naj se kopitni rob skrbno na okroglo obreže in nad razpoko naj se počež vžge primerno globoka črta, kakor kaže 9. podoba. Najbolje je podplat in strelo kolikor mogoče malo rezati.
Kopitne strele ni nikdar slabiti s porezovanjem. Če se pri žrebetih, ki se vzrejajo večinoma v hlevu (kar je seveda slabo), zapazi, da se delajo na podplatu in zlasti na beli črti razpoke in jamice, potem je te skrbno očistiti, izpraskati in vse globine zamazati z lesnim katranom (kolomazom). Če žrebeta redkokdaj pridejo iz hleva, naj se jim kopita pogosto izpirajo z mrzlo vodo. Medstrelno jamico in jamici, ki sta na vsaki strani med strelo in kotnima zagozdama, je pri izpiranju zdrgniti s kako trdo sčetjo.
Če žrebe nima nikake prilike, da bi se gibalo na planem, vpliva to zelo slabo na kopito, ker se strela ne krepi, kopito raste na široko in rog izgubi prožnost.
Da se žrebeta pravočasno privadijo na oskrbovanje kopit, zato jih je že odmladega privajati na vzdiganje nog. Pri tem delu je potrebna potrpežljivost in previdnost. Nikdar naj se ne skuša uporno žrebe premagati z vso silo na sirov način. Najprej je skušati nogo dvigniti z lepim prigovarjanjem, in če žrebe uboga, naj se obdaruje s koščekom sladkorja, malo ovsa itd. Če se je žrebe privadilo nogo malo dvigniti, potem naj se skuša še više dvigniti jo ter nekaj časa dvignjeno
držati. Hitro naj se žrebe ne prijema za nogo, ker bi ga utegnilo ostrašiti. Božanje in čehljanje vzbuja pri žrebetih vedno prijeten občutek. Nog ni nikdar previsoko dvigati ali zvijati, ker to boli in vzbuja upornost; žrebeta vsled tega lehko postanejo bojazljiva in nezaupna. S premočnim dviganjem in vklonjevanjem nog se lahko tudi členi pokvarijo.
Zelo je tudi priporočeno žrebeta zgodaj privaditi na uzdo in na prepeljevanje.
Kmetijske razmere na Kranjskem.
Naš kmetijski stan je na smrt bolan; on potrebuje dobrih in veščih zdravnikov. Takih ima pa prav malo; zdravijo ga večinoma zdravniki-šušmarji po tistem načinu, kakor so v starih časih zdravili ljudi, ko še niso poznali notranjosti človeškega telesa in delovanja njegovih posameznih delov. Pri nas zdravijo hiranje kmetijskega stanu na razne brezuspešne načine, ne dosežejo pa gotovo nič, ker zdravijo le bolezen, namesto da bi odpravili vzrok bolezni. V novodobnem zdravstvu velja načelo, da je pred vsem bolezen preprečiti, če se pa vendar pojavi, najprej odpraviti njen vzrok. To načelo veljaj tudi pri zdravljenju našega kmetijskega stanu. Glejmo torej, da naš kmetijski stan sploh ne bo hiral, če pa že hira, odstranimo vzroke! Iščimo pravi vzrok, odstranimo ga, in potem ne bo težko bolni kmetijski stan ozdraviti, t. j. dovesti ga do blagostanja. Ali je pa vzrok propadanju kmetijstva na Kranjskem našim kmetijskim rešiteljem znan? Ne, oni brezmiselno ponavljajo tisto, kar se že nekaj let sem brez vsake podlage trdi, ali kar čitajo po knjigah, ki niso pisane za naše razmere. Vzrok propadanju kmetijstva je na Kranjskem poseben, kakor so sploh naše razmere posebne in izredne. Če hočemo priti do pravega vzroka, moramo enako anatomu in fiziologu proučiti vse razmere našega kranjskega kmetijskega telesa, in na podlagi tega proučevanja moremo šele izvajati prave vzroke. V nastopnih spisih hočemo to narediti in končno doprinesti dokaz za gorenj o trditev.
1. Koliko je kmetijskega stanu na Kranj skem, kolika je njegova posest inko-liko prideluj e.
Kranjska ima 498.958 prebivalcev, in od teh jih je 355.229 ali slabe tri četrtine so kmetijskega stanu.*)
Od vseh prebivalcev kmetijskega stanu je 55.682 samostojnih kmetovalcev, 73 kmetijskih uradnikov, 158,667 kmetijskih delavcev, 14.179 kmetijskih dninarjev, 126.062 kmetijskim družinam pripadajočih ljudi (otrok i. t. d.) ter 566 poslov, ki se sicer ne pečajo s kmetijstvom, ki pa pomagajo gospodarju, ki se od kmetijstva živi.
Od 55.682 samostojnih kmetovalcev jih išče postranski zaslužek pri gozdarstvu 672, pri obrti 7758, pri kupčiji 1096, drugod 560, torej skupaj 10.086 posestnikov. Iz teh števil je razvidno, da išče na Kranjskem vsak peti posestnik postranskega zaslužka.
Vsa Kranjska dežela meri 995.583 hektarov. Od teh je:
147.383 hektarov njiv, 171.200 ,. travnikov, 7.412 „ vrtov, 11.631 ,. vinogradov, 156.341 ,. pašnikov,
*) Ker izid ljudskega štetja iz 1. 1900. še ni objavljen, smo porabili števila ljudskega štetja iz 1. 1890.
13.646 hektarov planin, 442.309 „ gozda, 1.625 „ vodovja, 44.036 „ stavbinskega in neplodnega prostora. V 345 občinah s 3.307 mesti, vasmi, seli je 84.144 hiš, kterih stoji 4074 praznih. Od teh hiš se lehko reče, da jih je 80.000 lastnina kmetovalcev. Živine je na Kranjskem :
1.)	konj, in sicer: žrebet, letnikov .... 1.163
žrebet, dve in tri leta starih 1.353 kobil ........ 10.406
valahov (skopljencev) . . 10.327 žrebcev....... 522
skupaj . 23.771
2.)	govedi, in sicer: telet (pod enim letom) .	27.122
bikov .......	3.856
telic, mladih.....19.969
telic, brejih..........9.473
krav................84.729
volov, mladih ....	25.816
volov v rabi ....	56.648
skupaj . 227.613
3.)	ovac, in sicer: pod dve leti starih . . . 10.404
starejših ovac..... 38.695
ovnov in koštrunov . . . 4.363
skupaj .	53.462
4.)	koz, brez razločka..................38.695
5.)	prašičev, in sicer: pujskov............7.458
prašičev do enega leta ....	39.700
starejših pitanih in plemenih prašičev	47.827
skupaj . 94.985 ' V nastopnem pregledu priobčimo, koliko prostora je določenega za posamezne poljščine, koliko se pridela vsega skupaj in koliko na leto in na hektaru. Števila so povprečna ter so sestavljene na podstavi desetletnih podatkov, t. j. od 1. 1892. do 1. 1901.
Pšenice se pridela na 20.579 ha 182.194 g ali 8'9 q na	ha
rži „ „ „ 15.605 „ 117.925,, „ T6 „ „	„
ječmena,. „ ,. 14.546 121.236,, „ 8-3 „ „	„
ovsa „ „ „ 19.162 „ 170.529,, „ 8"9 „ „	„
turščice,, „ „ 16.221,, 213.062,, „13-1,, „	„
prosa „ „ „ 10.358,, 126.849hI „ lT5hl „	„
ajde „ „ „ 19.646,, 190.590,, „ 97 „ „	„
sočivja „ „ „ 4.230 „ 36.045 „ „ 8-5 „ „	„
lanenega semena „ 819,, 4.843 q „ 5-9 q „	„
prediva se pridela „ 819 „ 3.365 „ „ 41 „ „	„
krompirja „ „ 21.774 „ 1,650.172 „„ 75-8 „ „	„
pese	„ „ 1.008,, 108.720,, 107-8,, „	„
strniščne repe,korenja 15.688 „ 1,233.562 „ 78'0 „ „	„
zelja se pridela na 2.573,, 292.458,, 113-7,, „	„
detelje suhe „ „ 17.779,, 695.600 „„ 39-1 „ „	„
krmskih zmesi „ 779 „ 20-321 „ „ 26-1 „ „	„
deteljnega semena 941,, 2.468,, „ 2-6 „ „	„
sena na travnikih 171.199 „ 3,909.057,, „ 22-8,, „	„
Vina se pridela na 11.631,, 121.433hI „ 10-4 lil „	„
Namen vinarske zadruge v Novem Mestu.
(Govoril V. Rohrman na shodu v Vavti Vasi).
Vinska trgovina se je v zadnjih letih močno razvila po drugih deželah. Povsodi lahko opazujemo, kako se udeleženci trudijo, da se olajša nakup in prodaja vina in se na ta način povzdigne kupčija. V raznih
krajih so zaraditega nastale velike in dobro urejene trgovine; in izmed teh so posebno važne tiste, ki so osnovane na podlagi zadružnega zakona, ker se pri teh steka ves dobiček nazaj v žepe vinogradnikov.
Na Tirolskem je veliko vinskih trgovin, deloma v zasebnih, deloma v zadružnih rokah. Izmed teh moram omeniti zlasti vinarsko zadrugo v Tridentu, ki lepo napreduje in neizmerno koristi ondotnim vinogradnikom. V Istri deluje v tem oziru posebno uspešno vinarska zadruga v Pulju. In ravno tako skrbe take trgovine tudi po drugih vinskih deželah: po Goriškem, Štajerskem i. dr., da se vinski pridelek laže prodaja. Pov-sodi si prizadevajo, da se vinska kupčija pospešuje; in r,eči moramo, da vse te trgovine delujejo tako uspešno in tako koristno, da bi trpela vinska trgovina in z njo vred vsi ondotni vinogradniki neizmerno škodo, če bi prenehale s svojim delovanjem; tako potrebne in tako važne so postale v današnjih časih.
Pri nas nimamo nobene take trgovine. Dosedaj tega tudi treba ni bilo, kajti v prejšnjih časih konkurenca ni bila tako silna in nevarna; v zadnjih letih pa sploh nismo imeli toliko vina, da bi ga ne mogli prodati; nasprotno, vina nam je manjkalo, tako da smo ga morali uvažati iz Istre, Goriškega, Tirolskega in Štajerskega.
Toda razmere se bodo v tem oziru, če Bog da, vkratkem izpremenile. Če bo delo po naših vinogradih tako lepo napredovalo, kakor napreduje sedaj, potem bomo imeli v malo letih zopet toliko vina, kakor smo ga imeli v prejšnjih časih. Po naših kleteh bo zopet toliko vina, da ga bo treba prodajati v druge kraje, kar bo pa v očigled današnji konkurenci le tedaj mogoče, če bomo z našim vinom le h ko izpodrivali vnanja vina, ki sedaj preplavljajo naše kraje. V to svrho bo pa treba tudi pri nas kaj storiti, da se povzdigne vinska trgovina.
Glavna skrb nam bodi, da nazaj pridobimo naše prejšnje odjemalce, ki se sedaj zalagajo z istrskimi in drugimi vini. To bomo dosegli, če bomo v bo d o če pridelovali izvrstna vina, in če bomo vso kupčijo tako olajšali našim odjemalcem, kakor jo olajšujejo po drugih vinskih deželah.
Od Vas, vinogradniki, je pri tem največ odvisno. Potrudite se, da bodete zanaprej pridelovali boljša vina kakor dosedaj. Sadite dobre trte, ki se Vam na podlagi dosedanjih izkušenj priporočajo od veščakov, in napredujte tudi v kletarstvu, ki je po naših krajih še močno zaostalo.
To pa še ni zadosti! Eazen tega je treba, da tudi pri nas kaj storimo za povzdigo vinske kupčije. Vinska trgovina se je dandanes po drugih deželah tako razvila in gre kupcem tako na roko, da ne smemo več zahtevati, da bi nas vinski kupci obiskovali po naših oddaljenih zidanicah. Taka kupčija je silno težavna za kupca; ona je zamudna in povzroča mnoge stroške in tudi neprijetnosti. Od naših rojakov na Koroškem, Gorenjskem itd. torej ne moremo zahtevati, da bi hodili vina pokušat in kupovat po raznih zidanicah. Boljši, to je večji odjemalci, kakor n. pr. hotelirji in veliki gostilničarji po mestih, tudi vajeni niso take kupčije. Oni hočejo, da se jim ponudi prilika za nakup večjih množin vina, ki ga lehko dobe brez posebnih stroškov in poti. Po malem kupovati tudi ne utegnejo in češ-če tndi nimajo potrebne sposobnosti. Zaraditega pa zahtevajo, da se jim pošlje vinska pokušnja. To poknšnjo dajejo svojim gostom v presojo, in po teh se še najbolj ravna, ali se vino kupi ali ne. Ti odjemalci
tudi zahtevajo, da se jim ponudi v večji množini vino enake kakovosti, tako da se lehko založe z njim za vse leto, da ga vse leto točijo in jim ni treba nastavljati vsak hip kako drugo vino. Kaj takega bodemo pri nas le v tem slučaju dosegli, če si tudi pri nas po vzgledu drugih dežel uredimo vinsko trgovino.
In da pridemo do take trgovine, ki bo lajšala nakup dolenjskega vina in omogočila tudi dobavo večjih množin vina, zato se je v Novem Mestu osnovala vinarska zadruga.
Glavna naloga te zadruge bo torej ta, da bo od vinogradnikov kupovala dobro in pošteno dolenjsko vino in ga prodajala naprej, in sicer pred vsem v tiste kraje, kjer si hočemo za bodočnost zagotoviti prodajo naših vin. Zadruga bo poiskala ugodna tržišča, pred vsem v Ljubljani, na Gorenjskem, Koroškem in v Kočevju. Tako upa, da bo z dobro postrežbo in s poštenim ravnanjem ne samo pridobila starih svojih odjemalcev, i ampak tudi novih.
Razen tega bo zadruga delovala tudi na to, da preneha kupčija s ponarejenimi cvički, ki se je v zadnjih letih pojavila po nekterih krajih in je mnogo škodila dobremu imena dolenjskega vina. Mnogo take brozge se je potočilo na Kranjskem in drugodi, večkrat tudi le iz tega vzroka, ker gostilničarji niso vedeli, kam bi se obrnili, da bi dobili pošteno dolenjsko kapljico, in so bili na ta način svojim gostom nasproti primorani kupiti, kar se je dobilo za dolenjsko vino. Prodaja takih ponarejenih vin se mora ustaviti, in zato hoče zadruga v to svrho vse potrebno ukreniti.
Vinarska zadruga bode pa tudi kolikor mogoče posredovala pošteno vinsko kupčijo. Njena klet bo imela prostora le za nekaj sto hektolitrov. Zato hoče tudi sicer vse ukreniti, kar je treba, da se pospešuje vinska trgovina na Dolenjskem. Posebno v dobrih letinah bo prirejala po zgledu drugih dežel takoimenovane vinske trge, in bo nanje vabila vinske kupce iz domačih in vnanjih krajev in bo na ta način spravljala v zvezo vinogradnike in vnanje kupce.
Naloga vinarske zadruge je torej občekoristna in še posebno važna za novomeški in krški okraj. Ker bo postala s tem svojim delovanjem merodajna za ugodni razvoj vinske trgovine in ker bo vplivala tudi na zboljšanje dolenjskega vinstva sploh, je bila njena ustanovitev tudi nujno potrebna.
Govornik je na to pojasnil uredbo zadruge in je navzoče vabil k pristopu.
Mlekarsko knjigovodstvo.*)
(Piše M. Ivančič.)
(Dalje.)
Praviloma bi morali torej izračuniti vsakemu zadružniku posebej, koliko smo iz njegovega mleka dobili v mlekarnici masla in koliko je še ostalo pinj. in posnetega mleka — potem pa še dotično vrednost, ki pripade tem izdelkom.
To bi bilo prezamudno, če bi ne imeli posebnih tabelic, ki nam prihranijo vsaktero množenje in sploh računanje. Na pr. je množina masla, ki ga dobim iz mleka gotove tolščobe, že izračunjena v taki tabelici:**)
*) Nadaljevanje iz lanskega »Kmetovalca«.
**) Pripomnimo naj že na tem mestu, da izide v zalogi »Goriške tiskarne« posebna knjižica, ki bo imela to in vse druge za pravilno in pravično plačevanje mleka potrebne tablice, ter bo torej zadoščala najvažnejšim potrebam naših mlekarnic.
1 mleka kilogramov	tolščobnih odstotkov v					mleku		
	2-80	2-85	290	295	300	305	310	
10	031	031	0-32	0'32	033	034	0-34	i. t. d.
20	061	0-62	063	0-65	0-66	0-67	0-68	
30	0-92	0-93	0-95	0-97	0-99	101	1-02	
40	1-22	1-24	1-27	1-29	1-32	1-34	1-36	
50	1-53	1-56	1-59	1-62	1-65	1-68	1-71	
60	1-83	1-87	1-90	1-94	1-97	2-01	2-05	
70	2.14	2-18	2-22	2-26	2-30	235	2-39	
80	2'44	249	2-54	2-58	2-63	268	273	
90	2-75	2-80	2-85	291	2-96	302	3-07	
100	3-05	311	317	323	329	335	3-41	
	i.	t.	d.					
Seveda je ta tabelica (kakor vse druge) izračunjena tudi za najmastnejše mleko.
Če preiščem mleko kakega zadružnika na tolščo, mi je po tej tabelici takoj znano, koliko dobim masla, če grem v koloni, kjer je na čelu zabeležena dotična tolščobna množina, toliko navzdol, da pridem vodoravno do množine mleka, ki jo je dotičnik oddal. A je prinesel na pr. 100 % 3 % mleka, to iznaša 3-29 kg masla. Ja, pa to še ne zadostuje, da mu pravično poplačam oddano mleko. Res! Zato smo izračunili še drugo tabelico:
Cena 1 kg masla kron	tolščobnih odstotkov v						mleku		
	2-80	2-85	290	295300		305	310	315	
212	6-47	6-59	6-72	6-85	6-97	7-10	7-23	7-36	i. t. d.
214	653	666	6-78	691	7-04	7-17	7-30	7-43	
216	6-59	6-72	6-85	6-98	7-11	7-24	7-37	7-50	
218	665	6-78	6-91	7-04	7-17	7-30	743	7-56	
220	6-71	6-84	6-97	7-11	7-24	7-37	7-50	763	
222	6-77	690	704	7-17	7-30	7-44	7-57	7-70	
224	6-83	6-97	7-10	7-24	7-37	7-50	7-64	7-77	
226	6-89	703	7-16	730	7-44	7-57	7-71	7-84	
2-28	6-95	709	723	7-36	7-50	764	7-77	7-91	
230	7-02	7-15	729	7-43	7-57	7-71	7-84	7-98	
	i.	t.	d.						
Ta nam pa takoj pove, koliko je vredno dotično mleko, če je cena maslu določena. A dobi torej za oddanih 100 kg 3 °/0 mleka, če je cena masla 2'16 K: 3-29 X 2-16 = 7-10 6 ali 7 kron 11 vin. (0-6 vin. = 1 vin.) ali pa za vsak kg 7'11 vinarjev. To pa dobim tudi brez računa, če pogledam v tabelico II. navpično pod 3 °/0 in vodoravno pod 2-16.
Pravzaprav je za pravično plačevanje mleka naš račun s pomočjo zadnje tablice jako priprost. Kakor-hitro preiščem mleko na njega tolščobo, pogledam v tablico II. in oziraje se na ceno mlekarničnemu maslu dobim takoj vrednost posamičnega mleka. Pri tem je malo več dela kakor če računam po starem kopitu; zamudno je kvečjemu preiskovanje mleka. — Ali je pa to sploh koristno? — Gotovo! — V mlekarnicah, kjer
plačujejo samo po teži in se mleko nič ne preiskuje, je prav lahko, da kdo prinaša vodeno mleko. Sploh bode vsakdo gleštal le krave, ki dajejo mnogo, četudi vodenega mleka; živinoreja nima zato pravega cilja, zadružniki so medseboj nezaupni, ker ni nobenemu dokazano, da daje neposneto, nepopačeno mleko; celo mlekarja sumničijo in dražijo, ker iz vodenega mleka ne more napraviti veliko masla. To sila nezdravo razmerje neha, kakorhitro se prične mleko plačevati po tolščobi. Živinoreja se razvija na pravo stran — in to je pač glavni naš cilj — kmet začne rediti „maslene krave", ker je mlečna vrednost v tolščobi. Preiskovanje mleka pa daje tudi načelstvu zagotovilo, da se pomirijo tudi najsitnejši zadružniki in večjidel prepiri v zadrugi; daje mu zanesljivo merilo, s kterim lehko vsak čas pregleduje in pretehtuje mlekarjevo delovanje, a mlekar dobi končno s preiskovanjem najboljšo podlaga umnega mlekarstva.
Napram tolikim koristim se pač nobena zadruga ne more odreči plačevanju mleka po tolščobi. — Vprašamo še, kako naj se plačevanje po mlekarnicah uredi, ko so tako različne, da ni ravno maslo povsodi glavni izdelek. Cena mleku se potem kako drugače uravna. Da nam bo možno jasno odgovoriti na to vprašanje, razdelimo mlekarice takole:
I.	v take, ki izdelujejo samo maslo, ki posneto in pinjeno mleko vračajo svojim zadružnikom — imenujemo jih lahko izkratka „maslarnice";
II.	v take, kterih glavni izdelek je še vedno maslo, postrani pa delajo še nekaj sira ali pa prodajajo mleko, smetano, izdelujejo sladki sir ali čuč i. t. d. Pri vsem tem daje maslo glavni dohodek;
III.	v take, ki izdelujejo le masten sir — pravimo jim „sirarnice";
IV.	one, ki imajo sicer glavni dohodek iz mastnega sira, postrani pa izdelujejo nekaj masla, ali pa prodajajo mleko, smetano i. t. d.
Vsaka naših mlekarnic se da uvrstiti v ta ali oni oddelek. Poglejmo torej, kako bi pravilno uredili plačevanje mleka v njej.
Ako imamo maslarnico, plačujemo kakor že opisano, da izračunimo mlečno ceno po ceni masla s pomočjo tabelice II. Od tega števila odbijem desetine gospodarskih stroškov (ker se ti razdele po kilogramih mleka), ostanek pa pomnožim tolikokrat, kolikor kg mleka je dotičnik oddal, in tako dobim natančno izplačilno vsoto. Tako na pr. dobi A za 100% 3% mleka 7-11 — 0-7 = 6-41 X 100 = 6 kron in 41 vin. Račun je zelo preprost. Zapomniti si moramo samo, da mi je cene maslu izračuniti tako, da določim najprej s pomočjo I. tabelice, koliko kg masla dobim iz vsega došlega mleka, ne oziraje se na to, ali se ta množina ujema z ono v resnici prejetega masla, ter da delim vse dohodke v to število izračunjenega masla.
Recimo, da je prišlo v mlekarnico meseca novembra 20.400 kg mleka, kterega tolščobo smo povprečno določili na 3-60%, ter dobimo po l. tabelici iz njega 818-02 kg masla. Skupnih dohodkov je 1766-92 kron, torej se pokaže za maslo: 1766-92 : 818-02 = 2 16 kron kot mero-dajna cena pri izplačevanju. A dobi torej pravilno za 3 °/0 mleko (glej II. tabelico) 7-11 vin. za vsak kg.
V II. točki opisane mlekarnice naj plačujejo takole:
Najprej ločimo mlekarnične izdelke v tolste in puste. Dodohke iz tolstih izdelkov (prejemke iz prodanega masla, smetane, mleka, mastnega sira i. t. d.) razdelimo kakor zgoraj po „tolščobnih enotah" ali izkratka po tolšči v mleku; dohodke iz pustih (iz
posnetega in pinjenega mleka, sladkega sira, siratke) pa po „mlečnih enotah", to se pravi po kilogramih mleka.
V pojasnilo:
Mlekarnica v B ... je imela v decembru naslednji promet: Došlo je mleka 17.429 kg, prodalo se ga je 1148 kg, sesirilo 563 kg, posnelo 15.718 kq\ smetane se je dobilo 3099 ter se je prodalo 16%; posnetega mleka se je dobilo 12.623 kg ter se ga prodalo 886 kg, zadružnikom sega je dalo 889, sesirilo 10.848%; masla se je izdelalo 640 kg, pinjenega mleka se je dobilo 2459 kg ter se ga je dalo zadružnikom 168 kg, sesirilo 2267 kg.
Za plačevanje mleka razdelimo torej dohodke takole:
A po tolščobnih enotah:
a)	iz prodanega mleka..... 183-68 kron
b)	,. prodane smetane..... 12'80 „
c)	„ prodanega masla..... 1382-40 „
d)	„ sesirjeneganeposnetega mleka*) 58-55 „
1637-43 kron
B po mlečnih enotah:
e) iz prodanega posnetega mleka . . 35-44 kron
/) » » » » za~
družnikom**)........ 26-67 „
g)	iz prodanega pinjenega mleka zadružnikom ......... 5-04 „
h)	iz posnetega in pinj. mleka sirjenega
(prejelo za sladki sir in siratko) 543'00 „
610-15 kron
Ko smo najprej razdelili vsoto 1637-43 kron po tolščobnih enotah, moramo pred vsem izračuniti, koliko bi dobili masla iz vsega došlega mleka, t. j. iz 17.429 kg, ker moramo pač zadružnikom plačati tudi ono tolščobo, ki ni šla ravno v maslo (bodisi v sir ali v prodano smetano i. t. d.). Ako ima torej mleko povprečno 3-70 % tolščobe, bi dobili masla po I. tabelici 719'82 kg ali okroglo 720 kg. Če razdelimo na te kg prejemke pod A, 1637-43 : 720 = 2-27, poizvemo ceno enemu kg masla, ki naj velja pri izplačevanju mleka. Ker računamo z okroglimi števili, skrajšamo to na 2*26, saj se morebitni ostanek tako vpiše prihodnjemu mesecu na dobro. Ko vemo, koliko vrže 1 kg masla, pogledamo dalje v II. ta-belico, koliko dobi na pr. zadružnik št. 18, ki ima 3-15 °/0 tolščobe v oddanih 1000 % mleka. Cena je enemu kg 7-84 vin. Tej dodamo še nekaj iz pustih izdelkov. Ti dohodki pod B se pa razdele po kilogramih, torej takole: 610-15 : 17.429 = 3'50 vin.; ker je posneto in pinjeno mleko približno povsem enako, pripade vsakemu zadružniku ta dobiček (če ga smemo tako imenovati) popolnoma v razmerju s kilogrami oddanega mleka. Odštejem mu potem (gospodarske) obratne stroške, ki se tudi razdele po kilogramih in ki znašajo v decembru 136-40. Eačun se glasi: 136-40 : 17.429 = 0'78 vin.
Preglejmo še enkrat ves račun zadružnika št. 18: Oddal 1000 kg mleka s 3-15% tolščobe;
dobi na tolščobnih enotah . . „ „ mlečnih „ . .
skupaj
po odbitku gospodarskih stroškov . .
ostane izplačilna cena......
in za 1000 kg mleka torej ....
(Dalje prihodnjič.)
7-84 vin. 3-50 „
. 11-34 vin. . • 0-78 „
, . 10-56 vin. 105 K 60 vin.
* Mleko, ki ga pri širjenju prilivamo posnetemu, da zboljšamo sladki sir, zaračunamo po isti ceni, kakor se je izplačalo v prejšnjem mesecu. V tem slučaju po 10'4 vin.
** Če se vrača kaj posnetega ali pinjenega mleka zadružnikom, se po takih mlekarnicah to vselej zaračuna, in sicer navadno po 3 vin. ktj tega kakor onega; to znatno olajša računanje.
Kako sadna drevesa saditi v slabo zemljo, da dobro rasto.
Na to vprašanje odgovarja izkušen sadjar takole:
1.	Jamo, kamor hočeš drevesa saditi, izkoplji, če le moreš, že nekoliko tednov, predno sadiš. Če sem mislil drevesca saditi jeseni, izkopal sem jim jame kmalu po otavi, če sem jih hotel pa spomladi, izkopal sem jih že jeseni. To je zato dobro, ker izkopana zemlja potem dalje časa leži na zraku, solncu in dežju ter se jako zrahlja in napije rodovitnosti izpod neba.
2.	Jame izkopljem kar se da plitve, po 1 čevelj globoke, po 3—5 čevljev pa široke, da so podobne plitvim skledam ali dlani človeške roke; po takih jamah se drevesne korenine dobro razširijo.
3.	Rušino porežem toliko globoko, kolikor globoko ji segajo korenine, ter jo denem nastran. Prvo zemljo, tik pod rušinami, denem posebej nastran, ker je površna boljša od spodnje, ki jo tudi posebej položim na drugo stran. Kadar je jama izkopana, denem rušine na dno, toda narobe, ter jih precej dobro pomendrani in potlačim. In tako pustim jamo prazno, dokler ne pride čas saditve. Posebno koristno je tudi drevju, če v jame, dokler so še prazne, potrosiš nekoliko dobro podelanega gnoja. Dež izpira gnoj, in gnojnica se iz njega odceja v globino. Ta gnoj pa moraš zopet iz jame pobrati, ko sadiš drevesca.
4.	Kadar drevesca sadim, pa takole ravnam: Najprej zataknem kol sredi jame, potlej pospem nekoliko boljše zemlje po rušini in na njo postavim drevo, ki sem ga v to jamo namenil, ga privežem h količu, toda ne pretesno, da se laže z zemljo vred poniža in usede. Z ostalo boljšo zemljo (če nimam posebno dobre pri rokah) skrbno zaspem korenine ter jih z roko lepo raz-prostrem, in sicer tako, da ne ostane nič praznega in presledkastega med njimi. Na to zaspem jamo po vrhu s tisto zemljo, ki sem jo nazadnje vrgel iz jame, in okrog drevesa napravim jamice, da se deževnica ali sicer voda, ki z njo zalivam drevo, ne odceja, ampak ostaja okrog njega.
5.	Ako pa nastopi suho vreme, je treba drevesca pogostoma zalivati; ker so namreč plitvo posajena, se tudi hitreje posuše kakor globoko stoječa, in tudi zemlja je okoli njih še rahla,
6.	Drugo jesen si oskrbim, če je le moči, pepela, dobre prsti ali pa prav podelanega gnoja in pospem te tvarine po rušini ter jo precej globoko podkopljem, toda pazim, da se korenine ne poškodujejo. Potemtakem je zemlja okrog drevesca zrahljana in pognojena, korenine nimajo samo v jami, ampak tudi zunaj nje dovolj rahle prsti in živeža, kar jim prav dobro tekne, in zato rastejo kvišku, da je veselje. Tako gnojenje in rahljanje prsti je in bo drevesom vselej prav koristno, torej tudi v poznejših letih. Kar zaradi prekopane prsti okrog dreves nakosiš manj sena, dobiš toliko več otave.
Tako sadim in obdelujem svoja drevesca že več let, in rastejo mi veliko hitreje in se veliko bolje ob-raščajo, kakor druga. Zato to ravnanje vsakemu živo priporočam.	_
Češpljevemu drevju v polivalo.
Marsiktera plemena sadnega drevja so ob rasti zelo občutljiva; nektera mnogokrat pozebejo, druga rode zopet le ob ugodnih letinah, izvečine je vzgoja zelo težavna, pri mnogih je obiranje zelo sitno, in slednjič pa sadja še ne moreš lahko prodati.
Pri češpljevem drevju sadjar vseh teh težav skoraj ne pozna, zato se pa to drevje tudi skoraj povsodi nahaja, in to po obširnih posestvih z uzornim kmetijstvom kakor tudi pri revni koči.
Češpljevo drevo je sicer najnavadnejše, pa tudi najkoristnejše sadno drevo, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
1.	Ni druge vrste sliv, ki bi bile toliko priljubljena jed, kakor so sveže češplje.
2.	Češplja se izvrstno suši in je kuhana sladka, a ne kisla kakor druge slive.
3.	Iz češpelj se napravlja najboljša čežana in najboljše žganje.
4.	Olupljene in posušene češplje brez pešek so najboljša sladka solata (kompot).
5.	Češpljevo drevje rodi zelo obilno.
6.	Češpljevo drevje je kaj Iehko razmnoževati.
Ktero sadno drevje ima vse te dobre lastnosti?
Zato se pa češpljevo drevo tudi nahaja po vseh zmerno gorkih krajih in v mrzlejšem podnebju. — Ni je kmetske hiše, ki bi zanjo ne bilo češpljevega vrta, ni ga potoka, ne vlažne dolinice, kjer bi ne bilo tega koristnega drevesa. — Če pridemo v Banat, v Srem, vidimo tam celo obširne češpljeve vrte, celo velike graščine se pečajo tam s češpljevo vzgojo.
Kdor se hoče baviti s sadjarstvom v velikem, temu je eden prvih pogojev, da se pridelano sadje lehko potrga, oziroma spravlja, in da se tudi velike množine pridelka lehko zmagajo. Češplja se pa lehko otrese, sad se lovi na rjuhe, in videl sem v Banatu, kako so tudi otresli cele vrte češpelj, ki so jih potem z grab-ljami spravljali na kupe. Kdor ima toliko češpelj, jih spravi v sode in prilično pozimi žge slivovec, ki se po vsem svetu lehko spečava, in cena mu je toliko višja, kolikor starejši je, zato je mogoče počakati visokih cen.
Pri nas je pa v zadnjem času češplja zelo prišla ob svoje dobro ime, in to iz dveh razlogov. Prvič so razne gliviške bolezni češpljevo drevje močno napadale, vsled česar je bilo malo pridelka, in drugič so naši sadjarji imeli slabe uspehe z novonasajenim drevjem.
Proti boleznim na listju priporočamo češpljevo drevje škropiti kakor trte.
Kar se pa tiče novih nasadov, so pa bili največ zaraditega malouspešni, ker so se za saditev jemali mali koreninski izrastki, ki so se izkopali po češpelj-njakih ali pašnikih. Take, večinoma trnjeve sadike so malo ali nič vredne, in se ni čuditi, če iz njih ne zrastejo lepa, rodna drevesa. Tudi češpljevo drevje mora biti pravilno vzgojeno in cepljeno. Kmetijskadružba ima letos vsvoji drevesnici nad 4000 lepih visokodebelnatih, pravilno vzgojenih in dvakrat cepljenih češpljevih dreves, ki j ih odda spomladi, zato opozarjamo gospodarje, da pridno segajo po njih.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 18. Kako naj hranim semenski grah, da
se mi v njem ne zarede molji? (J. L. v P.)
Odgovor: V grahu se molji ne zarede, kadar se hrani, ampak že med rastjo. Oplojena samica hrošča graharja namreč poišče cvetoč ali ravnokar odcvetel grah in položi na mladi grahov strok eno ali tudi več podolgovatih, rumenih jajec. Iz jajca izleze ličinka, se zabubi v strok, poišče mlado grahovo zrnce ter se vanje zadolbe. Luknjica na stroku in tudi na grahu se popolnoma zaraste, tako da odzunaj ni poznati, ali je zrno zdravo ali ne. Grah raste in se debeli, znjim pa tudi ličinka, ki izprra le po malo da more grah zoreti, in šele potem ga v hramu dalje razjeda. — Grahar se najlaže zatre, če ves piškav grah, ki plava po vodi, zdrobimo s hro-ščecem vred, ali pa ga skuhamo ter ga pokrmimo. Pred vsem je pa paziti, da se piškav grah ne rabi za seme.
Vprašanje 19. Del vinograda imam že zasajen z ameriško trto montikola, a sedaj mi svetujejo naprej kako drugo vrsto saditi, češ da montikola ni za tak kamenit in suh svet kakor je moj. Ktero ameriško trto naj sadim v tak svet? (F. M. v Š.)
Odgovor: Za kamenit in suh svet, kakor je pri Vas na Krasu, je ravno moritikola primerna vrsta in Vam jo priporočamo naprej saditi. Ako pa svet ni presuh, potem Vam v drugi vrsti priporočamo portalis, ki tuli zelo dobro uspeva na Krasu. Morda pa teh trt ne poznate, zato Vas opozarjamo, da ima montikola listje podobno brezovemu listju, ter jo zato v nekterih krajih imenujejo brezovko.
Vprašanje 20. Krava, ki se je otelila 20. sept. 1-1., je požrla trebilo in od oteletitve sem hira, dasi,drugače rada je in pije. Tudi pojati se noče. Kaj je temu vzrok in kako jo je zdraviti? (Fr. M. v S.)
Odgovor: če krava rada je in pije, a vzlic temu hira, je očitno, da je bolna. Vzrok bolezni pa gotovo ni to, da je trebilo požrla; to kvečjemu kaže, da je bila krava že takrat bolna in da je ravno vsled bolezni imela nagnjenje lotiti se trebila. Da se krava ne poja, je posledica bolezni. Mi Vam ne moremo svetovati, ker ne vemo, za čim Vaša krava hira, zato morate poklicati živinozdravnika, ki bo bolezen določil in zdravil. Kadar bo krava ozdravela, potem bo prišla k moči in se bo pojala.
Vprašanje 21. Jaz potrebujem jako veliko ovsa za svoje konje. Ker je pa oves letos zelo drag in ga je vrhutega težko dobiti, zato vprašam, če ni napačno konjem pokladati turščico namesto ovsa? (F. Š. v Č)
Odgovor: Turščica konjem pač prija, a jih preveč debeli, jih dela lene, in konji, s turščico krmljeni, še radi pot6. Iz tega vzroka se morejo s samo turščico krmiti le težki konji za počasno vožnjo. Skušnja pa uči, da se drugim konjem, ki morajo tudi teči, brez škode lehko nadomesti tretjina ovsa s turščico, in pozimi celo polovica. Turščica naj se poklada zdrobljena.
Vprašanje 22. Našli smo v našem kraju premog in neko rudnino. Prosimo Vas pouka, ali je ta premog kaj vreden in kakšna rudnina je to. Kako je postopati, da si zagotovimo pravice do tega premoga, če je kaj vreden ? (P. v S.)
Odgovor: Poslani piemogovi vzorec je rjavi premog slabejše vrste, ki ima kakih 3000 — 4000 kalorij, če se izplača ta premog kopati, ni zavisno samo od njegove kakovosti, temveč tudi od njegove množine. Po geologijski karti sodeč pa v Vašem kraju ni upati na veliko žilo premoga, ker je Vaš kraj kredne tvorbe. Poslana rudnina je pa bituminozni glinasti škriljnik brez vsake vrednosti, ki je navaden spremljevalec premoga. Da si zagotovite pravico do premoga, si morate priskrbeti prostosled. Vsak prostosled velja na leto 2 K, prošnjo zanj je pa kolkovati s kolkom za 1 K.
Vprašanje 23. Kako je pomagati proti temu, ker moja dve leti stara krava izgublja mleko? (I. V. v B)
Odgovor: če krava izgublja mleko, se more odpomoči, če se odpravi vzrok temu Vzroka pa mi ne vemo, zato Vam tudi ne moremo svetovati. Pač si pa ta vzrok lehko mislimo, če je krava dve leti stara, torej je bila veliko prezgodaj pri-puščena, ona še ni razvita, in zato se ni prav nič čuditi, če ima malo mleka in se hitro suši. Napaka je pa tem večja, čim slabše se krava krmi. Priporočamo Vam kravo dobro krmiti, da se dobro razvije; po drugem teletu bo potem gotovo boljša molznica.
Vprašanje 24. Sedem posestnikov nas je imelo skupen pašnik, ki smo ga pred leti med seboj razdelili. Večina nas pase vsak po svojem, le dva ugovarjata, se ne zmenita za naš sklep in paseta počez. Kaj nam je storiti, da pride sklep večine do veljave? (I. K. v S )
Odgovor: če je bila razdelitev opravičena in veljavna, Česar mi seveda ne vemo in nam Vi tudi niste sporočili, potem nimate drugega pota kakor tiste, ki pasejo po tujem svetu, tožiti zaradi motenja posesti, če ste pa skupni pašnik le zasebno med seboj razdelili, ne da bi vsak svoj delež dobil nase prepisanega, potem pa ta razdelitev skorajgotoro ni veljavna in dotičnikoma ne morete prepovedati, če se svojih starih pravic držeta in počez paseta. V tem slučaju morate razdelitev dognati uradnim potom, kar se doseže, če le tretjina upravičencev zahteva nadrobno razdelbo.
Vprašanje 25. Moja krava je imela lansko leto kot prvesnica dvojčke, ki sta čez pet dni poginila, menda zato, ker je bila telica že pred porodom ovoioava. Koža se je pa tudi sedaj drži in krava ni več tako rejena kakor prej, dasi ima boljšo klajo. Kaj je kravi in kako jo je zdraviti ? (J. Z. v B.)
Odgovor: Vaša krava ima kožni ovčič in se torej ni Čuditi, če sta dvojčka poginila. Dvojčki so že tako vedno bolj slabotni, če je pa mati bolna, pridejo pa še slabejši na svet, in torej ni čudno, če poginejo. Če je krava sedaj slabotna, je to čisto naravno; prvič jo je porod dvojčkov zelo oslabil, drugič je pa bolna Ovčič na koži se mora pravočasno ozdraviti; če se zakesni, postane neozdravljiv in žival pogine za vodenico. Ovčič se zdravi s pridnim čejenjem kože, kravi se daje dobra in tečna klaja ter se postavi v gorek hlev. Za zdravilo se dajajo reči, ki prebavljanje pospešujejo. Nujno Vam priporočamo poklicati živinozdravnika.
Gospodarske novice.
*	Današnjo, drugo številko dobe le oni, ki so plačali udiiino, oziroma naročnino za 1. 1902. Dopo-šiljanje te številke se bo udom po nekterih podružnicah zakesnilo, ker so nam bile nabiralne pole prepozno doposlane in ni bilo mogoče naslovov do izdaje 2. številke urediti, oziroma pripraviti. Nektere podružnice nabiralnih pol še sploh niso poslale; te pa nujno prosimo, da to nemudoma store.
*	Seme krmske pese bo odslej družba tudi imela v zalogi, in sicer seme največje rdečkaste pese „mamut" kg po 90 h, in rumene največje pese „mamut" kg po 1 K.
*	Deteljno seme bo družba oddajala spomladi kakor vsa leta dosedaj, in sicer izvirno kranjsko seme rdeče ali štajerske detelje kg po 1 K 30 b, in seme luceme (nemške ali večne detelje) kg po 1 K 35 h z zavojem vred. Grlede detejlnega semena opozarjamo, da je letos le malo dobrega blaga dobiti in da bo spomladi prav gotovo veliko pomanjkanje, zato naj si gospodarji seme pravočasno priskrbe, ker bo družba mogla zvršiti le one naročitve. ki bodo pravočasno došle, in bo mogla te cene sploh le vzdržati, dokler bo kaj kupljene
zaloge. Pripomnimo, da je vse deteljno seme, ki ga družba oddaja, preiskano od c. kr. semenskega preskušališča na Dunaju in je zajamčeno čisto predenice.
* Bazna semena, kakor oves i. t. d potem, semenski krompir, bo družba tudi oddajala spomladi svojim udom. Cene in vrste objavimo v prihodnji številki
* Družba ima v zalogi in oddaja
rudninski superfosfat.....	100 kg po			7	K	25	h
kajnit.........	r>	»i	»	5	n	—	
kalijevo sol........			n	12	n	60	n
zmlete lanene tropine ....	M	n	n	19	n	—	
živinsko sol.......	»			10	71	56	
seme rdeče ali štajerske detelje	1	n		1	n	30	
„ lucerne .......	»		»	1	n	35	>v
izvirno rusko laneno seme . . .	n	n		_		36	
seme rdečkaste pese „mamut" .	ri	n	»i	—	»	90	r,
„ rumene „ . .	n	n	n	1	n	—	n
Vse cene veljajo za blago, postavljeno	na	ljubljanski			kolodvor.		
Vsa gnojila se oddajajo v celih vrečah po 100 kg, le kalijeva sol tudi v vrečah po 50 kg. Lanene tropine se oddajajo v vrečah po 50 kg. Živinsko sol priskrbimo le tistim, ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano . Vse druge tu imenovane gospodarske potrebščine se oddajajo v poljubnih množinah če ni drugačnega dogovora, se vse naročitve zvrše po povzetju.
*	Sadno drevje naj udje kmetijske podružnice na Bledu naroče do 9. februarja pri podružničnem načelniku. Tamkaj je tudi še 30 g Tomasove žlindre v zalogi.
*	Poziv p. t, amater-fotografom in drugim prijateljem slikanja na Kranjskem? Na vil. septembra t. 1. v Znojmu na Moravskem od društva za varstvo avstrijskega vinstva prirejenem avstrijskem vinarskem shodu se namerava prirediti med drugim tudi poučen in zabaven večer, na kterem naj bi se razkazovale tipične in mične sličice, (predsavljajoče nošo, trgatev, delavce pri raznem delu, življenje iz boljših časov itd ) iz ljudskega vinogradniškega življenja na Kranjskem. Stroški za te slike, ki jih je napraviti najkasneje do konca avgusta, se bodo na zahtevo povrnili, če kdo čč. gg. gra-ščakov in drugih posestnikov take majhne slike že ima, naj jih blagovoli za ta čas posoditi, in potem se mu zopet povrnejo. Ponudbe in slike ie poslati potov, učitelju Fr. Grombaču v Ljubljani, ki daje tudi natančnejša tozadevna pojasnila
Listnica uredništva.
J. L. v P. Kteri zgodnji krompir je najboljši, tega ne moremo reči, ker je to zavisno od premnogih okoliščin. Tu velja edino le praktiška preskušnja.
A.	K. v T. Hišo popravljati, kolikor je to v zvezi z na-vedno ohranitvijo hiše, je zavezan tisti, ki ima užitek od nje.
B.	D. v S O. Ako ima mati otrok domovinsko pravico v Vaši občini, kar je vzlic temu lehko, četudi ni bila v občini rojena, potem so otroci k Vam pristojni, in občina mora zanje skrbeti. Skrbeti morate, da doženete domovinsko pravico matere, oziroma, če so otroci zakonski, očetovo, ker se ta pravica ravna po zakonskem očetu, in le tedaj po materi, če so otroci nezakonski.
A. A. v Ž. Pilejev sladkor dobite v Ljubljani pri tvrdki J. A. Hartmann.
J. S na R. Dotični predpisi nam niso znani, a pri okrajnem glavarstvu izveste vse podrobnosti.
M. H. v J. Na Vaše vprašanje Vam zato ne moremo odgovoriti, ker iz slabo popisane bolezni Vaših prašičev ne moremo posneti, ali imajo Vaši prašiči navadni izpuščaj, kakor se mnogokrat pokaže pri pujskih, ali je dotična kožna bolezen gniloba ščetin, ali pa je garjavost. Popišite natanko, kako se bolezen kaže, kakšni so izpuščaji in kakšna je koža, potem Vam hočemo svetovati.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	Vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K za se učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na »/, strani 16 K, na 1/4 strani 10 K in na \/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljubljani, 29. januarja 1902. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago K 300,— h do K 110 — h; nemška detelja (lucerna) K 126.— h do K 130.— h; gorenjska repa K100—102 h; laneno seme, domače ozimno K 32.— h do K —.— h; konopno seme K 20.— h do K 22.— h; kuminovo seme K 55.- h do K 60.- h.
Fižol: Rudeči ribniški K 16.— h; rudeči Hrvat K 15.— do K ——; prepeličar (koks) K 17.— do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100% čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na orodaj i. s. novo blago.)
Suhe čeSpIje: v dimu sušene K 24.— h do K 26.— h. „ „ brez dima sušene K 24.— h. do K 36.— h
Orehi domači: K 24.— h do K 28.— h.
Ježice nove: K 4,— h do K 6.- h za 100 klgr.
Med čist: po K 70 — h do K 72.— h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 86,— h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.- „ „ „ 76,- „
^ lahkei- • •» U— » »»-•-•
(Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.)
Telečje kože: K 1.04 za kg.
Kozličeve kožice po K 1.30 h do K 1.50 h
Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h za kg.
Druge vrste 34 do 52 h za kg.
Kože lisic po K 10.— do 10 50 | „ kun belic „ „ 22.— , 24,— |
„ rumenic „ 30.— „ 36.— t za par. „ dihurjev „ , 6,- „ 6.50 [ , vidr	„ 17,- , 18— )
Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komador.
Pepelika (potošl) po K 32.— 100%.
Žito:
V LJubljani, 29. januarja 1902. Pšenica K 9 85 h, rž K 7 50 h, ječmen K 7.60 h, oves K 8 65 h, ajda K 7.10 h, proso K 7.80 h, tursica K 6.75 h, seno K 3.40 h, slama K 2.80 h. (Vse cene veljajo za 60 kgr.)
Na DunaJI, 28. januarja 1902. Pšenica spomladanska K 9.75 h, rež K 8.18 h, oves K 7.80 h, turšica K 5.64 h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.)
|3ukov in jelšev les
v deblih (Rundholz),
kupuje vedno	(20—1)
G. Tonnies v Ljubljani.
urar in trgovec Ljubljana, Stari tpg št. 29.
budilke, stenske ure, verižice, prstane, uhane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Trgovina vseh optičnih predmetov
očal, barometrov, termometrov, daljnogledov itd.
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem natančno in z jamstvom.	(12—2)
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1-90, Srebrna cilinder remontoar ura od gld. 4-—
0V Ceniki brezplačno in poštnine prosti.
Odlikovana kotlapska obrt
Ant. Križnič-a
v Kanalu na Primorskem
Priporoča
žganjarske kotle vseh sistemov
k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči. Ilustrovan cenik pošilja franko. Slavne mlekamice in sirarnice, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov širnih kotlov, katerega razpošiljam
brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. P^^* Mlekarnicam in kmetijskim zadrugam dovoljujem plačila na obroke	(1—1)
Stanje hranilnih vlog: &	Rezervni zaklad:
15 milijonov kron. "L okroglo 350.000 kron.
--
* Mestna hranilnica ljubljanska *
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnili otrok in varovancev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. požtne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno.	O5—"-0
Stroji za poljedelstvo
vse vrste kakor: slamoreznice, vitla (gepeljne), mlatilniee, mlini za šrotati, kakor tudi mlini z kamni za moko, vodni mlini narejeni in z roko ali z konji za goniti, jekleni plugi, (Sistem Sack), travniške - ^	brane, stroji za kositi itd. itd.
Vse vrste trombe in cevi za vodo-
vode.
Potem železniške šine, traverze, peči, štedilnike, okovi za vrata in okna, kuhinjska oprava itd. itd. dobi se najceneje in najbolje pri
Karol Kavšeka nasl.	(5- 2)
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino 'na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16. rz: Samo stroji prve vpste. =
Slovenski ceniki pošiljajo se na zahtevo brezplačno.
Kathreinerjeva = Kneippova { sladna Kava. =
Nobena gospodinja naj ne odlaša dalje uvesti to zdravo ir uKusnoKavino pijačo.
m- Umetno gnojilo! **
Tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku,
priporoča
kmetovalcem za gnojenje travnikov, polja itd.
rudninski superfosfat
z 14 do 16°/o V vodi razstopljive fosforove kisline, kteri je napram vedno se dražujoči Tomasovi žlindri, vsled brzega učinka in vsled obile vsebine mavca za tla, kterim primanjkuje apna neobhodno potreben. (19—1)
1 Franc Breme, 5
£ ključarski mojster v Ljubljani, J
3$	Cegnarjeve ulice št. 12 (Vodmat;
K priporoča se za izvršitev vsakovstnih K
* ključarskih, stavbenih in umetnih del *
M nadalje za izvršitev in napeljavailje || 5 vsakovrstnih mrež za ograje pri 5 S vrtih, potem mreže za modroce itd., ff
j* itd., po najnižjih cenah.	(13-2) ||
€>0000000000000'>00000
Grajščinsko oskrbništvo
viteza pl. Plessinga v Waldeggu, pošta Kirchbach pri Gradcu,
prašičorejna postaja
c. kr. staj. kmetijske družbe priporoča
plemene prašiče, marjaščke in svinjce H največje bele angleške pasme, H jorkširce.	(4-2)
I, Vzgajališoe za semenska žita in krompir
C. Rambouseka v Zborovu,
pošta Ledenic (Češko).
priporoča zu jaro setev 1902 svoje dve najnovejše zboljšane vrste semenskega ovsa, kakor tudi dve vrste novo vzgojenega krompirja, ktere vrste semen so gotovo nedosežne.
1.)	Willkomm oves, kteri je najboljši med vsemi do sedaj nahajajočimi vrstami. — Izredno fina slama vzraste do 160 cm visoko; zrnje je polno, kratko a snežnebelo. Pridelek tega ovsa tehta 100 litrov 56—60%, tako. da je pridelek v resnici nedosežen. Vsaki kmetovalec, kdor napravi s to novo semensko vrsto poskuse, gotovo ne bo več druge sejal. Ta oves zori zgodaj, vspeva na vsakih tleh in v vsakem podnebju.
2.)	Ligovvski orjaški oves, ktera vrsta je ena najslavnejših, ter ima iste lastnosti kot »Willkomm« oves, vendar zori nekoliko pozneje, ter daje nekoliko bolj rumenkasto zrnje. 100 litrov tega ovsa tehta 50—54%. Prednost te vrste ovsa je ta, da daje toliko slame kakor nobena druga vrsta. Kako priljubljen je ta oves, dokazuje to, da ga največ sejejo največja kmetijstva (grajščine), ter je znan kot najbolj vspevajoči oves.
Da omogočim kmetovalcem Kranjske dežele ceni nakup teh dveh vrst tako izbornega semenskega ovsa, postavil sem cene kclikor mi je bilo mogoče nizko, ter razpošiljam originalno seme: Wiilkomm oves 5% za K 4-—, 25% za K 10-—, 50% za K 14 — Orjaški;„Ligowski" oves 5% za K 3 —, 25% za K 8-—, 50% za K13--j^g Namesto „velikega plavca", ktera vrsta krompirja je pač rodovitna, a zelo radi gnije, posrečilo se mi je po 61etnem, truda-polnem delu in poskusih, vzgojiti semenski krompir dveh vrst in sicer:
1.	„Velikan Goliat" (najboljši semenski krompir novost iz 1.1899) popolni nadomestek za povsod znani krompir »Veliki plaveč« (»Blauer-Riesen«), cepljen z takozvanimi vrstami krompirja »goldine« z »championom«, kteri vspeva izborno v vsaki zemlji in v vsakem podnebju, ima tenkorumeno kožo ter rodi debel sad; zeljše je zelo gosto ter neobčutno napram vsaki bolezni. Meso je lepo, zlato-rumeno, okus izvrsten. Leta 1900 je bil pridelek 52kraten! Velikanski pridelek, finost, vztrajnost in trpežnost te vrste krompirja je nedosežna. Velikan Goliat stane 5% K 3 —, 25kg K 6 —
2.	„Ljudski oče" vzgojen umetno iz krompirjevih vrst »bela kraljica« in »champijona« ima vse najboljše lastnosti prve vrste, le kar se tiče dozorelosti, je nekoliko bolj pozen. Ta vrsta krompirja je, kar se tiče okusa, med prvimi namiznimi; ima lepo rumeno meso in je najboljši za trgovino; zeljše je temnozeleno, visoko in bujno. Pridelek je presenetljiv (1. 1900 je dal ta krompir pridelka 792 stotov na 1 ha = 1 s/4 orala) ter se 1.1900 in 1901 ni prikazala prav nobena bolezen na njem.
Ta krompir stane 1 kg K 1•—, 5 kg K 4- —
Konečno dostavljam, da sprejemam naročila na obe vrste ovsa najdalje do 10. februvarja t. I. na obe vrste krompirja pa naj-dalje do I. marca t. I., ter sem prepričan, da bo vsak odjemalec z mojimi semeni gotovo najbolje zadovoljen. — Cene so franco, postaja ali pošta Ledenice z vrečami vred. Razpošiljam le proti povzetju ali če se dotični znesek naprej pošlje.	(7—2)
Se priporoča z odličnim spoštovanjem
C. Rambousek v Zborovu,
pošta Ledenice. (Češko).
Naj novejši
stroji za napravo krme
v zimskem času!
Slamoreznice z patentovanim valčnim tečajem z obro-často pripravo za mazanje z največjo lahkoto pri gonenju, vsled ktere se prihrani 40% gonilne sile; stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parni kotli za napravo živinske krme, štedilne peči z postekle-nirni in neposteklenimi kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljači za koruzo, žitne čistilnice, trijerje, prebiralnike, ročne stiskalnice za seno in slamo, stalne in premakljive. Dalje vsakovrstne mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valarje, brane. Najboljše stroje za sejati „Agricola" brez premene koles; potem samodelujoče brizgalnice za vničenje njivne gorčice, drevesnih škodljivcev in proti strupeni rosi (Peronospora), izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi.	(8-2)
PH. MAYFARTH & drug.
o. kr. edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna in fužina na par
DUNAJ, II. Taborstrasse št 71.
Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj, Zastopniki in prekupci se iščejo
Tvornica kemijskih izdelkov
(Fabrik chemischer Products) v Reki.
Umetna gnojila
vsake vrste izvzemši
Tomasovo žlindro,
ki je na jugu Avstrije predraga, da bi bila za kmetovalce.
Namesto Tomasove žlindre priporočamo rabo bolj vplivaj očega	(16—2)
rudninskega superfosfata
s 14 do l6°/o raztopne fosforove kisline.
Naš rudninski superfosfat s 14 do 16 % raztopne fosforove kisline ima v sebi najmanj 14% v vodi raztopne fosforove kisline in 0'75 do 2-0 % v citratu raztopne fosforove kisline. Jamči najmanj za 14% v vodi raztopne fosforove kisline. (P2 06).
Mula naznanila.
Vsah nd C. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in
Bicer brezplačno prijaviti med »Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega (prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to
Število plačati po 5 kr za vsak natis. Nendje plačajo za objave med »Malimi
naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Posestvo v lepem rodovitnem kraju, na kterem se lahko redi šest glav živine; kraj je pripraven za lesno trgovino in krčmo; hiša in hlev sta čisto novo sezidana; sveta je 11 oralov večinoma travnikov je naprodaj za ceno 16.000 K. Več pove Ivan Lam-precht, trgovec v Puščavi, pošta Faal ob kor. železnici. (1)
Vrtnice, raznobarvne, cepljene, nad 1 m visoke; po 2—3 krone komad ima naprodaj Jakob Birsa v Bujah, pošta Bihenberg, Goriško.	(2)
Ajdovih plev, okoli 100 mernikov, brez vreč ima naprodaj Ivan Peterca v Dravljah št. 27 pri Ljubljani. Cena po dogovoru. (6)
Sira, 150 hlebov, iz neposnetega mleka, ima naprodaj mlekarska družba v Srednji vasi v Bohinju. Cena po dogovoru. (10)
Dva konja (šimeljna), en na pol pokrit voz, en lovski voz z 10 sedeži in druge oprave ima naprodaj Katarina Tršar, posestnica v Dolenjem Logatcu št. 47.	(12)
Deteljnega semena, v mešičkih, okoli 5 starih centov ima naprodaj Franc Petrič na Podmili pri Polšniku, pošta Litija. Več po dogovoru.	(13)
Eno ali dve lepi breji svinji, težke jorkširske pasme (ali tudi križane) želi kupiti in sprejema ponudbe F. Arko v Postojni (15)
Poštnih kartonov, nad 500, malo,, pokvarjenih, različne velikosti, je naprodaj po nizki ceni pri I. Šmalcu v Mirni, Dolenjsko. (16)
Gostilno in prodajalno (prostor) v Št. Vidu pri Zatičini (poprej Fa-činijevo) se odda takoj v najem za več let. Več pove lastnik Ivan Končina, posestnik v Gorenji Vasi pri Zatičini. (17)
Trt, cepljenk, večje število, in sicer: beli burgundec, kraljevino, laški rizling, grganijo, klarnico, glero in malvazijo kupi ter sprejema ponudbe Anton Pavi Sancin, oekonom v Dolini pri Trstu.	(18)
Dekle, staro 15 let želi vstopiti v kako trgovino. Več pove g. Fr. Zam&n, nadučitelj v Hrenovicah pri Postojni.	(19)
Mlin na vodno moč in vrt pri hiši na Bledu je naprodaj. Več pove D. Bepe na Bledu.	(20)
Slivovko, popolnoma pristno, iz najboljših hrvaških češpelj, dvakrat prekuhano, ima naprodaj več hektolitrov Ivan Bus, posestnik na Grosupljem. Cena po dogovoru.	(21)
Bika, pincgavske pasme, čistokrven, 16 mescev star, 138 cm visok, proda Karol Kovač, Staritrg pri Ložu. Cena po dogovoru. (22)
Seme pravega kašeljskega zelja (kaps), prodaja navadno žlico za 1 K. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju pošta Zalog. Naročilu je ob ednem pridejati naročnino, ktera se sprejme tudi v pisemskih znamkah. Za pristnost in kaljivost se jamči. (23)
Dva učenca poštenih starišev, zdrava in močna, ki imata veselje do usnjarstva, se sprejmeta pri Josipu Novaku, usnjarju v Trojanah.	(24)
Lepi kameniti oklepi za vodnjak so naprodaj. Poizve se v Ljubljani, Karlovska cesta št. 30, I. nadstropje.	(25)
Sadike od akacij, 2 do 31etne, kupi Josip Novak, posestnik v St. Petru pod svet. Gorami.	(26)
Pomočnika in učenca za strojarsko obrt sprejme takoj Matevž Za-vršnik v Cirknici pri Bakeku. Več po dogovoru.	(27)
Učenca, kteri ima veselje do kovaške obrti, sprejme takoj H. Lorhek, kovač v Hotinji Vasi, pošta Slivnica pri Mariboru. Ob enem priporoča osipalnike in pluge iz kovaškega železa po 16 kron.	(28)
Korenovo seme, stari mernik za 11 K, liter 44 v. priporoča in prodaja Ivan Kušar, posestnik na Brezovici št. 12, pošta Vič pri Ljubljani.	_(29)
Pes, lep, črn, (Spitz), 2 leti star, je naprodaj pri Ivan Tomšiču, posest, na Vrhniki. — Istotam pa kupi golobje odpadke (Taubenhoth), po 75 v. stari mernik.	(31)
Hlapec, ki zna dobro na vodni žagi žagati ter je priden, pošten, samski ali tudi oženjen se sprejme takoj. Mesečna plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Anton Srebotnjak v Predjami, pošta Postojna.	(30)
Čebele kupuje in sprejema ponudbe M. Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem. Istotam pa prodaja umetno satovje iz čistega čebelnega voska, kakor tudi navadne prazne panjove že rabljene a v prav dobrem stanu po nizki ceni.	(32)
Želite
da Vam nesejo knre po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče?
zdravo in lepo mlado živino?
močno in trpežno vprežno živino?
potem primešajte k krmi Barthelnovo po-klajno apno.
Za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal.
Navodilo dobiti je brezplačno pri
(10-2)	Miha Barthei in drug na Dunaju
X. Keplergasse 20.
V Ljubljani je dobiti to poklajno apno pri gg. Antonu Kancu,
Franu Grošelj nu, Antonu Korbarju, Edmundu Kavčiču, Petru Lassniku, Ivanu Perdanu in A. Sarabonu.
Prav znižane cene! '!H
Gepeljne (vitlje),ktere lahko
ena sama živina goni. Slamoreznice z prav močnimi kolesi in noži. Brane in pluge, popolnoma
železne in zelo trpežne. Trombe za vodo in za gnojnico.
Cevi za trombe in vodovode, železne in cinkaste. Klinje in posamezne dele za stroje itd. dobijo se vedno po najnižji ceni v skladišči strojev
FRAN ZEMAN-a
LJUBLJANA	(2l-l)
Poljanska cesta „pri Korenu" št. 24.
vseh kmetovalcev Avstrije, kteri imajo v lasti ali pa so videli delovati naš
posnemalnik za mleko „Teutonia"
C.Teutonia"- Milch - Separator)
je edino le ta, da je
posnemalnik ,Teutonia6
z ozirom na njegovo ednostavno in preprosto ročnost ter čistost, marljivi in gotovi tok, kakor j>lede na njegovo ojstrost pri posnemanju, najboljši posnemalnik sedanjega časa. Glede točnosti, solidne izvršitve, ter ni podvržen vednim popravilim, pa kot najcenejši stroj za posnemanje mleka.
O resničnosti teh navedb prepriča se vsak lahko s poskusom.	(3—2)
Natančna pojasnila in cer> :lce razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Avstrijska družba za posnemalnike
(Oesterr. Separatoren-Vertriebs-Gesellschaft)
[. Willmann in Just,
Dunaj, 18/1 Gurtel 129.