8 'f ^/2 NEPOLITIČEN LIST V PROSLAVO TRGA DOMŽALE Slamnikarske tovarne v Domžalah. Poleg desetih že v prvi številki navedenih | deluje še ena vrlo ugledna in kar najbolje reno-mirana slamnikarska tovarna v Domžalah namreč j Ravnikar Matija, Zg. Domžale, 107. To tovarno omenjamo posebej iz prav važnega vzroka: ker je ravno njen razvoj značilen za razvoj vsega domžalskega slamnikarstva. Ustanovil jo je že pred več kot 60 leti Andrej Jančigaj, rojen 19. nov. 1839 v Domžalah. Že njegov oče Valentin je izdeloval slamnike. J Iz prav majhnih razmer se je Andrej poldgoma povzdignil do uglednega in premožnega moža. On j je bil sploh prvi slamnikar, ki je v Domžalah pričel šivati takoimenovane .naložene" slamnike. | Prej so šivali slamnike samo .na krajce". On je tudi prvi v Domžalah v svoji tovarni vpeljal pe- j trolejevo svetilko. Od vseh strani so hodili k njemu gledat to veliko novost. Povsod drugod v Dom- | Žalah in okolici je namreč takrat še brlela leščerba ali lojenica. Daši brez vsake šole, je vendar iz- i vrstno vodil svoje podjetje. Bil je izredno sposoben in vnet za vsak napredek. Umrl je kot zlato-poročenec 27. marcija 1915. Za njim je prevzel tovarno njegov zet Matija Ravnikar, ki je tovarno še prav zdatno povečal in vsestransko moderno opremil. Tovarna uživa danes vsesplošno zaupanje in priznanje. Slamnikarska obrt je torej v Domžalah res zelo stara. Iz prav preprostih prvotnih izdelkov se je polagoma a vztrajno razvijala vedno bolj. Domače, turodno slovensko ljudstvo se je te obrti že zdavnaj oprijelo z izredno vnemo in občudovanja vredno sposobnostjo. Za procvit slamnikarstva so torej tudi Do m Žalci domačini prav veliko storili. — Vse to nam jasno potrjuje zgled Andreja Jančigaja! Zaslužnemu možu — časten spomin! ////////////////////// / / // // // // // // // // // // // // // // // // / // / / ////////////// '///// /////// »REVČEK ANDREJČEK«* narodna igra v petih dejanjih, sc igra v nedeljo 2. avg. ob 4. uri pop. v Društv. domu v Domžalah- ---------------------------------------—------------------ —n Domžale! na tujem. Domžalski slamnikarski tovarnarji so svoja podjetja čedalje bolj izpopolnovali in povečavah. Svojim tukajšnjim tovarnam so kmalu ustanovili tudi podružnice (filijalke), prodajalne v raznih velikih mestih: na Dunaju, v Pragi, Budapešti, Wels-u, Linču, Bukareštu. V te svoje filijalke v raznih velikih mestih so že od početka leto za letom pošiljali iz svojih tukajšnjih tovaren po nekaj tukajšnjih domačih deklet, izurjenih šivalk. Na ta način je nastala v Domžalah in okolici cela vrsta takih deklet, ki kot ptice lastavice vsako jesen gredo v razna velika-mesta: in se okrog Binkošti zopet vrnejo. Hodijo ne samo po naročilu in v službi domžalskih tovarnarjev, ampak tudi drugih, 'ki si jihif kot šivalk zelo zažele. Domžalske slamnikarske šivalke namreč po pravici slove že od nekdaj kot najboljše. V najimenitnejših slamnikarskih tovarnah po vehkih svetovnih mestih jih z veseljem sprejemajo v delo. Ni čuda! Tukajšnjim ljudem je slamnikarska obrt prešla kar v kri. Tudi najtežje izdelke je treba le enkrat, dva krat pokazati našim domačim ljudem, pa jih znajo. A ne le v razna velika mesta' Evrope, tudi v Ameriko so začeli zahajati domžalski slamnikarji.. Domžalski slamnikarski tovarnar Krizant Ladstatter je namreč leta 1882 ustanovil -tudi v Nevv Yorku svojo tovarno in je poslal tja dve tukajšnji šivalki. Tovarna radi prevelike oddaljenosti ni uspela. A Domžalke so prišle v Ameriko. Že leta 1883 so šle zope ttri šivalke tja. Vender pa celih 20 let potem Amerika za Domžale ni imela privlačne sile. Le tu in tam je odšel kedo tja. o Leta 1905 se je pa sprožilo. Potem pa je šlo kot bi bilo namazano. Kar eden drugega so spe-Ijavali, Skoraj vsi so dobili dela in tudNprav po-voljnega zaslužka v raznih slamnikarskih tovarnah. Največ jih je ostalo kar v New Vorku.: Nekaj jih. je prišlo tudi v Cleveland in Čikago. , Leta 1923 je bilo Domžalcev v Ameriki: v New Yorku 305, Clevelandu 37, Čikagi 30 in drugod 12, skupno 384. Zveza med njimi in domačim krajem je skozi, ves čas ostala kar najlepša. K vsem velikim : delom, ki so se v. teh letih izvrševala v Domžalah, so tudi domžalski Ame-rikanci radi in z veseljem prispevah. Domžalam so njihovi Amerikanci v čast Na procvitu trga Domžale imajo oni lep, velik delež! Zato se jih hvaležno spominjamo in jim tudi v tem listu pošiljamo svoj posebno prisrčni‘po-zdrav! ////Z///////Z////Z////////////////////////////////////////ŽZ//Z//d z/////// ) ■ .■ .>{ " v.viv za-iiik Prof. dr. Val. Rožič: harr >: Izlet v Domžale in okolico; Trg Domžale leži ob starodavni »Veliki" Dunajski cesti, ki je vodila v rimskih časih iz Emone čez Adrans (Trojane) v Celejo (Celje) in vezala kot še danes veže Ljubljano s Celjem—Mariborom Gradcem in Dunajem. Iz Domžal pa te: vodi bela cesta tudi proti Kamniku in dalje na.-Gornji grad, druga proti Mengšu na pravo »Gorčnjsko", tretja proti Ihanu —Dolu za Savo na Dolenjsko. Da je romantična, lepa Moravška dolina zvezana po novi cesti z Domžalami, je vsakemu domačinu znano. Niti domačini, niti tujci se dosti ne zavedajo, na kako lepem, divnem, romantičnem kraju, na kako zgodovinsko pomenljivi točki in križišču leži novi trg Domžale. Trg Domžale leži sredi onega divnega trikota slovenske dežele, kjer ga na južni strani omejuje deroča Sava z litijskimi hribi na severovzhodni strani Kamniške ali Savinjske planine z Grintovcem in Krvavcem, na zapadni strani nizko hribovje in gričevje, ki se razprostrira od Šmarne Gore čez Rašico proti staremu mestu Kamniku. Med tem trikotom se širi kamniško-dernovsko, mengeško-domžalsko rodovitno polje, katero na-makajo deroča kamniška Bistrica. tiha Pšata in mirna Radomlja. Mična domžalska ravan pa ima še bolj mično in mikavno zgodovinsko ozadje in obilježje. Cela idilična domžalska okolica je prepletena in poseljena s starimi gradovi in gradiči, katerih ni nič manj kot dvajset in še čez v najbližji okolici. Da, pokrajina ob Kamniški Bistrici in Veliki cesti.: ki pelje od Trzina skozi Domžale proti Črnemu grabnu na Trojane, ima zelo pisano, pestro, zanimivo in bogato domačo zgodovino, ki še čaka na zgodovinarja, da dvigne njene skrivnostne zaklade iz davne preteklosti ter jih poda živeči sedanjosti in bodočnosti. Komaj četrt ure od Domžal na levi strani železn. tira leži starodavna graščina Groblje, sedaj last misijonske družbe. Ako pa greš po Veliki cesti dalje proti Dobu ter v Dobu zaviješ na desno, prideš v četrt ure po prelepi beli cesti na petstoletni grad Krumperk s svojimi pomenljivimi štirimi stolpi. Na grad Krumperk pa prideš tudi po drugi poti. Greš skozi Domžale čez bistriški most in potem po beli cesti in hladni senci tja do gradu. Grad Krumperk je zgodovinsko slovit — znamenit. Tu je. bil nekdaj sedež mogočnega, junaškega Ravbarja, junaka slovenske narodne pesmi še izza časa turških bojev. Kdo ne pozna še iz otroške dobe, one lepe junaške pesmi, ko Ravbar razpošilja pisma širom nekdanje dežele Kranjske, Koroške in Štajerske ter poziva zlasti »Ljubljane^* na boj proti Turku, ki ie navalil na Sisek. S svojo vojsko* ki je štela vež kot osemnajst Čičev, kakor- pove pesem, je prihrumel .preko polja do Ljubljane trdne, visoke, prostrane . Gospod Ravbar dram' Ljubljance: .Oj. Ljubljane! I oj, zaspanci I sc na vojsko napravljajte l" Pa za Ravbarjam hodile so Ljubljanke, ga prosile, srebra, zlata ponujale družeta sl odkup’vale. Ravbar: .Gospe tiho I Mamke, potrpite malo samke 1<* Zdaj ni čas podkupovati, sila se je vojskovati 1" Združeni so z veliko vojsko drli pred Sisek in .tako v Turka se zagenali, da so vsega posabljaji.' ■ Sisek je bil s pomočjo Ravbarja resnično | otet. — Ako pa greš po temnih, senčnatih krumperških gozdovih še dalje: proti vzhodu prideš čez četrt ure v skrito, tiho vasico- Dobovlje — in na to j kmalu v Žeje in k Sv. Trojici nad Dobom. Ta divni kraj leži nič več kot 530 m nad morjem in Ti nudi zato prekrasen, silno obširen pogled po ceh pokrajini, zlasti pa Gorenski. Od Sv. Trojice razgledaš nad sto svetišč in raznih gradov, ki se razprostirajo v tem trikotu. Tik za Sv; Trojico pa stoji na strmi skali — v Rebri — starodavni grad , — Koprivnik — sedaj Tovorov grad imenovan, katerega razvaline segajo nazaj v zgodnji srednji vek. Valvazor omenja še ta grad pod imenom Koprivnik, a naslikano ima samo: razvahno, ki se še danes vidi. Grad Koprivnik leži ravno za Sv. Trojico nad vasjo Dolino, blizu Jemčevega znamenja, ki je mejnik med Savsko in Moravško dolino. Zanimivo je to, da narod ne pozna gradu Koprivnik, pač pa se je ohranila še ena parcela — njiva na Koprivnici, ki je last kmeta ' Rožiča iz /asi Viševka. O tem sedaj takozvanem .Tovorovem gradu" (kmet Tovor je lastnik gradu) si narod v okolici še dandanes pripoveduje različne - pravljice kakor o zakladih, o zakleti deklici, o cvetnjaku, o bajno razsvetljenih in cvetočih vrtovih itd. Resnično je tudi to, da je Trojiška cerkev večino- j ma sezidana iz razvalin kamenja s Tovorovega j gradu (okrog 1.1750.) Valvazor prayi, da so se posestniki Koprivnika pozneje v novem veku preselili iz strmega hriba v ravnino ter-sezidali in ustanovili-grad Krumperk — grad Ravbarjev. — Da, takšna je povest naših gričev in dolin! Pa vrnimo se nazaj na veliko- cesto, kjer vlada burno, hrupno življenje. Ako gremo iz Domžal | po cesti proti Ihanu, kjer je rojstni kraj našega slovničarja dr. A. Breznika, nas nad Ihanom po- j zdravi starodavna turška trdnjava Tabor s cerkvico j sv. Kunigunde in divnim pogledom proti beli Ljubljani. Tu ležijo v cerkvici pokopani junaki-plemenitaši baronov in vitezov Ravbarjev iz Krumper-škega gradu. — Med vasmi in jelšami pridemo v Beričevo, kjer se Kamniška Bistrica izliva v Savo. Nato smo kmalu v Dolu, kjer je tudi s(ari grad (Lusthal), sedaj last Povšetovih dedičev. Še pol ure peš hoda in smo v Dolskem pri Sv. Heleni, in Agati za Savo, kjer Sava meče' mrliče — utopljence na obrežje, da jih potem na pokopališču pri Sv. .Tajdi" (Agati) pokopljejo. Pod cerkvijo Sv. Helene stoji .Žerjavov grad", kakor ga ljudstvo nazivlje. Ta mali lepi košček pokrajine je zelo mičen, vabljiv in idiličen. Blizu Domžal leži tudi mal gradič Mala Loka, ki je sedaj last dobrodelnih sester iz reda .Križark". Gradič je prijeten za poletni oddih. V neposredni bližini je vas Trzin, rojstni kraj ministra n. r. in pokrajinskega namestnika v p, g. Ivana Hribarja. Pa obrnimo se nazaj na gorenjsko stran. V bližini vasi Trzin, tričetrt ure od Domžal leži grad Habah, last grofov Lichtenbergov. Tudi ta grad je velezanimiv. V Velikem Mengšu imamo kar dva gradu, Zgornji in spodnji (Staretov) grad. Prvi je že razvalina, ki nudi samo spomine in krasen razgled po mengeškem polju, po moravških gričih in hribih tja do Limbarske gore. Pred nami so Jarše, rojstni kraj odličnejšega mlinarskega indtistrijca g. Petra Majdiča. Zadaj za Mengšem samotari v tihi samoti grad Sinkov Turen. Iz Mengša si v pol ure na Križu in v eni uri v Komendi. Graščina Križ pri Kamniku leži na strmem obronku ter prešerno pogleduje po spodaj ležečem bogatem polju in pridnih kmetovalcih. Grad je last baronov Apfaltrern. Dalje proti Kamniku — tik pred mestom imaš grad Zaprice. Nad Zapricami je starodavno pokopališče Žale z gradom Žale; potem Mali grad s tremi cerkvicami — novomašnikov trojčkov in z zanimivo pravljico o zakleti deklici Veroniki. Nad Kamnikom se dviga razvalina Stari grad, in te spominja povesti: .Deklica s Starega gradu". — V bližini Domžal leži na ovinku ob cesti, ki. pelje iz Doba v Kamnik, grad Čemelo. Pet minut pred Černelom stoji na polju poleg ceste, Bog ve, koliko stolet stara široka lipa, kjer so naši predniki .večevali", to je: zborovali, sodili in izrekali staro pravdo — pod staro - slovensko lipo na vasi. — To mesto je bilo pravo sodišče. — Med Kamnikom in Černelom leži pod lepim hribovitim gozdičkom mična graščina Volčji potok, ki je last Souvanovih dedičev, da ne omenjam Perovega pred Kamnikom. — Med gradom Černelom in Dobom leži graščina Čemšenik, last Urbančeve rodbine iz Ljubljane. Po .Veliki" cesti od Doba naprej pridemo na Prevoje, kjer je bil doma naš učeni rojak dr. Jakob Zupan, pesnik brez esov in cetov, čegar pesmi je zatorej dr. Fr. Prešeren po svoje ocenil in osolil. Takoj za Prevojami je mična vasica Št. Vid, kjer je doma ljubljanski mestni fizik zdravnik dr. Mavricij Rus in njegovi vrli bratje — trgovci in industrijski podjetniki. Med Št. Vidom in Lukovico nad .Veliko" cesto se dviga na položnem brdu znameniti grad Brdo z župno cerkvijo brdske fare. Tu je rojstni kraj pisatelja Janka Kersnika. Grad ima krasno, malo vzvišeno lego, tako, da ti je odprt lep, razsežen razgled po bližnji in daljnji okolici tja do Ljubljane. V gradu je sodnija in davkarija. Tu je sedež in središče brdskega sodnega okraja. Kraj je nenavadno lep, idiličen. Nasproti pod Brdom ob Vel. cesti leži vas Selo, kjer je rojen dr. Dragotin Lončar, profesor, slovenski pisatelj in sedanji predsednik .Slovenske Matice". Tam stoji tudi prekrasna pristava — vila — pisatelja — notarja Janka Rahneta. Nasproti Brdu leže spodnje Koseze, kjer je tekla zibel pesniku Jovanu Veselu — Koseskemu, ki je zapel: .Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti" in visoko pesem .Kdo jc mar?'. Blizu Kosez so prijazne Prapreče z znamenito srednjeveško gotsko cerkvijo. Tu je doma profesor —zgodovinar—dr. Karl Capuder. Nad Pra-prečami pa se dviga okroglo Gradišče, rojstni dom sedanjega metliškega prošta 1. Cerarja in zna- j nega zadružnega delavca in trgovca I. Pozniča. Ako gremo po Vel. cesti naprej proti Črnemu grabnu, pridemo v Krašnjo, kjer sta doma pisatelja: j Andrejčkov Jože — Podmiljšakov in J. Masel — | Podlimbarski, znan po svojem usodepolnem ro- | manu: .Gospodin Franjo". Iz Lukovice mimo Prapreč in Kosez čez Videm in Imeno prideš po stari cesti v trg Moravče. V moravški dolini imaš zopet štiri gradove: Tustanj, Češnjice, Belnek in Zalog. Blizu Moravč je neznatna vasica Zagorica, koder je bil v priprosti kmečki hiši rojen učeni matematik, kasnejši baron Jurij Vega. Pojdimo nazaj v naš centrum — proti Domžalam. Zadaj za Volč. potokom, Černelom in Čem-šenikom pod rovsko faro se skriva grad Kolovec, last graščaka in veletovarnarja Stareta. V bližini je bil stari grad — Kolovec. — Na gradovih: Brdo, Čemelo, Volčji potok, Kolovec Zaprice se vrše scene iz Jurčič — Kersnikovih .Rokovnjačev". S teh krajev, gradov, kmetov, sel, cerkva in vasi je zajeta skoro vsa snov naših pisateljev domačinov: Janka Kersnika, Fr. Detele, Jož. Andrejčka, Podmijšakovega, Luke Svetca in Jos. Ogrinca. Zadnja dva sta doma iz Podgorjapri Kamniku. Tu je rojstni kraj pisatelja Janeza Trdine in zgodovinarja Josipa Stareta, oba Mengšana. V Komendi — v nekdanji graščini sedaj Glavarjevi občinski bolnici — se vrši zanimiv Pregeljev roman: Peter Pavel Glavar. — Na Križu pri Kamniku je doma junaška rodbina plemenitih savogradskih Lukancev in na Rovih pisateljev plemenitih An-drejka. Krog in krog Domžal so prijetne izletne točke, kakor: sv. Trojica, Limbarska gora, Sv. Mohor pod njim stara razvalina grad Rožek, Češnjice, Vranja peč, Zlatopolje, V neposredni bližini nas prijazno vabi mični Homec (holmec) in lepe Radomlje, kjer je bil rojen naš pisatelj Fr. Levec. V bližini Krumperka, na razpotju, kjer se cesta zavije proti Svidrihu, Rači in sv. Trojici, stoji .Klošter", ki ga Razno. Spopolniti je treba prvo štev. našega lista v tem-le: Med slamnikarskimi tvorničarji je izostala najstarejša tvornica slamnikov, ki ima še danes velik ugled na svetovnem trgu, to je: slamnikarska tvornica g. Matije Ravnikarja v Zg. Domžalah številka 107. — Poleg društev je ome-niti še športni klub .Disk* in "Orjuno". — Gasilno društvo v Domžalah je ustanovljeno 1. maja 1880. — Lastnik parne žage v Zg, Domžalah je g.. Josip Rus ri tej igri nad 50 oseb. — Domžalce > n okoličane opozarjamo na izredno priliko in jih na priredite.Y_v!judno vabimo. 1 Zalotil in izdal Propačandni odbor v proslavo trča Domiale. - Urednik 1. Stenovec, Domiale. - Oblastem odčovorni urednik |. Menart, Domžale. Tisk. Josip Krmpotič, VtpDoaiale. ■Š ■/S