R*4«ecl0n '' y Adminietracl6n C- »AMON USTA 515» T. A. 50 - 5502 J Bs. Aires K A n o C N IN A : Za eno leto , % 8.-Za pol leta ■■ $ 5,— •inozemstvo 2 Dolarjo REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 Po«, 'amezna štev. 20 ct». **ETO (AftO) III. (LA VOZ E SLO V E N A) I*KRI0l>K'0 gUINOENAL 1)E IiA COLECTlVIDAl) ESLOVENA . ( VDGOESLiAVA) PAKA TODA SUD AMERICA . ORGANO !>E IjA SOCIEDAD VUGOESLAVA ‘‘HOGAR P01»UIiAIl ESL.OVENO’ CORREO ARGENTINO Sncursal 19 FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Cor>cesi6n N’ 1551 BUENOS AIRES, «M>E JUN K) (JUNIJA) DE 1948 ' N fini. (štev.) 12 Emprestito Interno de Vugoslavia El Gobiemo de la Republica Popular Federativa Yugoslava, el dia 3 de Junio del corriente aiio, ha creado un reglamento sobre la emision de un em-P^eat.ito popular en conexion con el Plan Quinquenal del desarrollo de la eco-°®ria nacional de Yugoslavia. . . Begun ese reglamento, el emprestito sera suscripto sobre bases volun-anas, por el monto de 3.500.000.000 de dinares. La Nacion devolvera el emprestito en el termino de cuatro anos y por 0*teo de los titulos. Se pagara el 10 % de interes por ano; de eso, el 6 % interes seran regulares, y el 4 % restante, para el fondo del sorteo, del in«*’ el plan, dos fuertemente en el Prente Nacional bajo la sabia direccion del ^ariscal Tito. El enorme crecimiento del valor de la produccion, estrechamente ligado 1 crecimiento de los ingresos nacionales, es la base mas solida sobre la que ‘oš suscriptores del emprestito y a los trabajadores de todo el pais se puede recer condiciones tan favorables. La gente trabajadora suscribiendo el ^Prestito facilitara al pais medios para ser utilizados en la mas exitosa y 0!apleta realizacion del plan de las inversiones. Con el dinero obtenido se levantaran nuevas fabricas, centrales electricas, ad ^riran nuevas minas, con las cuales se aumentara la produccion y el ®elanto del pais y se crearan medios no sblo para el pago completo del :®|Pr6stito en el corto termino de cuatro anos, sino tambien para pagar los ^feses tan favorables. o El monto del actual emprestito cubre el 5,25 % de las inversiones totales presente ano, lo que significa que la mayor parte de las inversiones estan eguradas con los ingresos de la acumulaci6n nacional. . El actual emprestito demuestra una vez mas que nuestro pais es un pais ce ^abajadores, en el cual coinciden los intereses de čada ciudadano como tal, 011 los intereses de la Nacion y los intereses de la Naci6n con los intereses 6 čada ciudadano. lo *a vi6ja Yugoslavia suscribian lo3 emprestitos y eran poseedores de ^ titulos de los emprestitos del Estado, los bancarios y capitalistas, los terra-, •Hentes y oligarcas, mientras el actual emprestito lo ssucribiran los trabaja-cu*TS nuestro Paia y en primer termino los obreros y campesinos, los la v8 esta manera se convertiran en acreedores de su patria. Mientras en U Vugoslavia de antes los emprestitos servian para cubrir el deficit del presuho nacional y para los gastos improductivos, el actual emprestito popular para la construccion de nuevos medios de produccion, es decir para la ^fccion de mejores condiciones de vida del pueblo en general. Si ®1 emprestito poular del Plan de Desarrollo de la Economia Nacional, la mas amplia participacion de las masas laboriosas en la construc-del socialismo, en la edificacion de un mas bello y feliz futuro para j^estros pueblos; significa que millones de trabajadores, con sus ahorros, 8 Planeš de produccion. p. Nuestro pais consigue čada dia nuevas victorias en la realizacion del par?- Quinquenal, porque las masas trabajadoras estrechamente unidas en el jT*wciparan fuera de su cotidiano esfuerzo y trabajo, en la realizacion de Co nt® Popular, estan decididas a vencer todas las dificultades para cumplir site ?*an’ y no ca^e *a menor duda que participaran activamente en la a ,cripci6n de este emprestito popular, con el cual dar&n su apoyo monetario reconstruccion de la Patria, con el mismo fervor con el que le estan do el apoyo con sus*miles de millones de horas de trabajo voluntario. Svetovne vesli PREMIRJE V PALESTINI Skupščina Združenih Narodov je poslala grofa Folke Bernadotte v Palestino, da med Arabci in Židi doseže začasno premirje, tekoin katerega se bo poskusilo poravnati spor in napravili konec nadnljnemu prelivanju krvi. Posredovalcu se je posrečilo doseči 28-dnevno premirje, katero pa ni popolno, kajti Židje in Arabci st1 med seboj olt-dolžujejo zaradi preloma obveznosti. Površnemu opazovalcu je izgledala v začetku vsa zadeva drugačna, danes pa je vsakomur dovolj jasno, da v Palestini ne gre samo za navadno borbo med Židi in Arabci, ampak za monopol petrolejskih vrelcev, katere bi radi izkoriščali angleški kakor tudi ameri-kanski velekapitalisti, in zato prvi podpirajo Arabce, drugi pa Žide. V mednarodni politiki, posebno pa proti novim evropskim demokratičnim državam Anglija in Severna America vedno nastopata enotno, medtem ko sedaj v palestinskem vprašanju vlečeta vsaka zase. Do resnega spora med Anglijo in Severno Ameriko pa ne bo prišlo in zadevo bodo rešili na tak način, da bodo posledice vse intrige nosili le Arabci in Židje. * ČEŠKOSLOVAŠKA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA Poslanska zbornica je enoglasno izvolila za novega predsednika republike dosedanjega prvega ministra Klementa Gottwalda. Na podlagi nove Ustave je Gottwald izvoljen za dobo'sedmih let. Praga je bila odeta v zastave, enaindvajset topovskih strelov in zvonovi so pozdravili novoizvoljenega predsednika, ki je istega dne že podal prisego. Mesto prvega ministra je bilo poverjeno Antonu Zapocky-ju, ki se je takoj podal na delo za sestavo nove vlade. * RUMUNIJA V Bukarešti se je pričel proces proti Skupini morildev,- ki so obdolženi, da so tekom vojne na razne načine umorili okrog 10.000 Židov. Med enaintridesetimi obtoženci je več višjih častnikov in tudi mladenič, ki je takrat imel komaj 15 let. Glavni obtoženec se zagovarja rekoč: “Ako sem umoril več sto Židov, sem to napravil samo zaradi tega, da ne padejo v roke Nemcem”. * NEMČIJA Po daljših pripravah je bil v Londonu podpisan pakt, na podlagi katerega bodo združili francosko, angleško in ame-rikansko cono v eno celoto, kateri se bo dovolilo, da si izbere svojo federalno vlado. Pakt so poleg omenjenih treh podpisale tudi Holandska, Luksenbur- ška in Belgija. Sovjetska Rusija se s tem ne strinja, zato pa tudi njena cona ostane izven omenjene vlade. ' * FRANCIJA Francozi in Nemci so si že od nekdaj nasprotniki, zato tudi sedanja pogodba za ustanovitev Nemške , vlade ni bila v Franciji nič kaj dobro sprejeta. Pri volitvah o tem vprašanju je Schuma-nova vlada dobila samo 8 glasov večine. Za je glasovalo 297 proti pa 289. * FAŠISTI NA SVOBODI Vlada De Gasperija je te dni pomilostila več fašističnih prvakov, od katerih so bili nekateri obsojeni celo na dosmrtno ječo. Pomiloščenje zadene Luigi Federzo-nija, predsednika fašističnega senata, Edmonda Rossinija, voditelja fašističnih sindikatov, minister Musolinijeve vlade, in sta sedaj že oba na svobodi. Na poti v Italijo je Giuseppe Bottai, ustvaritelj fašističnih in socialnih idej, kateri ie baje tudi omiloščen. Bottai si je v Afriki, ko je služil v francoski tujski legiji nakopal težko bolezen, a je sedaj že popolnoma okreval. Do sedaj je živel v Nemčiji, kateri del je pod francosko upravo. Drugi fašistični voditelj, ki je pravkar dospel v Rim, je Giacomo Acerbo, ki je svojčas zavzemal mesto poljedelskega ministra in ga tudi zadene amni-stija. Dovoljenje, da se sme vrniti, bo najbrž dobil te dni Dino Grandi, poslanik za časa Musolinijeve vlade v Londonu. Sedaj se nahaja še na Portugalskem. Renato Ricci, vodja fašistične mladine. in že nekaj drugih. Tako bo “demokratična” De Gaspe-rijeva vlada počasi izpustila in dala dovoljenje vsem fašistom, da se vrnejo v Italijo, kjer bodo namesto kazni dobili visoka mesta. AMERIKANCI ZA MIR Časopisje nam dnevno zatrjuje o velikem in požrtvovalnem delu raznih nmerikanskih magnatov, ki se neprestano trudijo za ohranitev miru. Istočasno pa glasujejo ogromne vsote v vojaške namene, ker hočejo ostati najmočnejša sila na svetu. Kot izgleda, imajo še precej dolarjev, toda ljudstva, pripravljenega za prelivanje krvi pa malo. Zato je senat odobril načrt, na podlagi katerega bodo ustanovili tujsko legijo, močno 25 tisoč mož. * ZMAGA TURINSKIH DELAVCEV Po nekaj dneh stavke se je vrnilo na delo 10.000 delavcev avtomobilske in. dustrije, kateri so s svojo odločnostjo dosegli 40-urni tedenski delovni čas. Vsi na proslavo argentinskega narodnega praznika t SAN MARTIN 8. inlifa 1948 (GLEJ OGLAS NA STR.7) AAAA/WW\AA/\AA/WVSA/WVWN> Dr. B E N E S Ko je dr. Benes odstopil od svojega visokega mesta kot predsednik Češkoslovaške Republike, je vse svetovno, časopisje, posebno ono, ki je naravnost v rokah velekapitalističnih podjetij, zagnalo velik krik, da je bil v to prisiljen in, da se mu je zaradi tega, kot dobremu demokratu, zgodila krivica. Hitro so iztaknili, da za tem stoji “nekdo drugi”, ki hoče češkoslovaški narod zasužnjiti in mu odvzeti svobodo. V vsakem koraku, katerega naredijo slovanski narodi, vidijo enake strahove. Vse kar slovanski narodi sami ustvarijo, brez njihovega odobrenja, je proti demokraciji in proti svetovnemu mirnožitju. Po njih mnenju bi morali slovanski narodi še vedno prositi za-padno demokracijo za nasvet in pomoč, če bi hoteli, da jim ista odobri. Samostojnost in neodvisnost slovanskih narodov pomeni za njih poraz in škodo, ki jo je težko pretrpeti. Saj je težko dobiti boljšega in vestnejšega delavca, kot je bil Slovan: vse je napravil za nekaj judeževih grošev. Najboljši trg za njihove izdelke so bile slovanske države, v katerih so oni potom svojih slug, janičarjev, vladali po svoji volji. Tako so torej tudi sedaj, ob odstopu dr. Beneša porabili priliko, da se nekoliko potožijo in da vidijo, ako imajo njihova pritoževanja kje kaj odmeva. Odmev je sedaj vedno isti. V slovanskih državah se na njih jezikovanje ponosno posmejejo in v drugih, kjer oni vladajo, jih pa pomilujejo. Da je bil dr. Beneš velik, med največjimi borci za svobodo svoje domovine in da je pripadal triperesni deteljici “Masarik, Beneš, Stefanik”, ki so bili ustanovitelji Češkoslovaške Republike, tega noben, ki količkaj pozna sodobno zgodovino, ne more zatajiti. Da je bil neutrudljiv za blagor svojega naroda, da je dal za to vse svoje sile in bi bil najsrečnejši človek, če bi se mu izpolnile njegove želje: videti ves svoj narod srečen. Tega pa ni dočakal, ker pot, po kateri je hotel to doseči, se je križala s potjo, katero je njegov narod ubral. Naivne oči starega borca niso o pravem času zagledale zarjo, ki prihaja iz vzhoda. Njegove oči so bile žalibog obrnjene proti zapadu, v Pariz in London, kjer je nekoč študiral. Bil je natančno prepričan, da se politika dogaja samo tam, in da se oporo za vsako lokalno politiko dobi le od tam. Gledal je z očmi slepca, ki nič ne vidi. Med tem ko so mu iz zapada šepetali, naj poglobi prijateljstvo z njimi, se je v njegovem lastnem ljudstvu porodila želja po bratstvu z vzhodom, po prijateljstvu z brati, ki so iste krvi, z brati, ki poznajo samo resnico in delajo samo za blagor vsega sveta. Češkoslovaško ljudstvo hoče za svojega prijatelja in zaščitnika Rusijo, ki se je že tolikokrat izkazala najboljša “mati in zaščitnica” malih narodov. Spoznalo je tudi, da se ne more ponoviti “Municli”, ako bo na njeni strani Rusija, da jo bo branila in pomagala do politične in gospodarske svobode. Vse to pa je ostalo dr. Benešu prikrito, ali pa ni hotel o tem ničesar vedeti. Resnica je le ta, da ga je čas prehitel. Čas, ki je tako neizprosen, kot je bil vedno. Dr. Beneš ni korakal z duhom časa, zato mu je češkoslovaško ljudstvo odpovedalo zaupanje, ker na tako visoko mesto, kot je predsednik najnaprednejše srednjeevropske republike, mora priti mož, ki bo vodil svoje ljudstvo po poti, katero mu je ono samo zase začrtalo: pot bratstva, mir- | nožitja, in napredka z vsemi narodi, po- , sebno pa s slovanskimi, katerim na čelu stoji “matjuška Rusija”. Ker vse to vidijo in občutijo, so za-padne demokracije zagnale tak “živžav”, in njim ni toliko za izgubo enega prijatelja, kot za “tistega, ki pride”, ki bo prav gotovo obrnil hrbet starim izkoriščevalnim sistemom in bo češkoslovaško državo uredil na enakopravnosti in bratstvu, ker to zahteva od njega ljudstvo, kateremu bo vladal. ANDREJ ŠKRBEC. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Da bi se pospešila izgraditev Federativne Narodne Republike Jugoslavije, je bilo razpisano narodno posojilo v višini treh in pol milijarde dinarjev. Posojilo se vrne postopoma v štirih letih, počenši z letom 1949. Letne obresti znašajo 10 odstotkov. * Na avtomobilsko cesto “Bratstvo— Edinstvo”, ki bo spajala Beograd z Zagrebom, je dospela skupina omladin-cev iz Libana. * Vlada Narodne Republike Hrvatske je priznala 53 hrvaškim umetnikom nagrade v skupnem znesku 840.000 dinarjev za najboljše književna in umetniška dela. Italijanska obmejna straža je pri Gorici aretirala in izročila sodišču 11 italijanskih delavcev, ki so zaradi brezposelnosti v Italiji poskušali priti v Jugoslavijo v svrho zaposlitve. • Angleški biolog Julian Harley, generalni ravnatelj organizacije UNESCU, je dospel v Beograd. Minister za zunanje zadeve FNRJ, Stanoje Simič, je v njegovo čast priredil kosilo. • Novi poslanik FNRJ v Češkoslovaški Republiki, Marijan Stilinovič, je odpotoval v Prago. Po vsej državi se navdušeno pozdravlja razpis posojila in objavlja tekmovanje za uspeh podpisov narodnega posojila. Angleški profesor Julian Huxley je na tiskovni konferenci povdaril, da je delavna aktivnost in navdušenje naroda v Jugoslaviji, federativna oblika države kakor tudi velik napor na polju znanosti in kulture napravil globok ut is. V južnih krajih države se je žetev že pričela. Čez 10 do 15 dni se bo žetev pričela v vsej državi. • V Ljubljani so otvorili pionirsko progo v prisotnosti okoli 20.000 ljudi in preko 1.000 pionirjev. Pri izgradnji zadružnih domov sodeluje preko 17.300 omladincev. V drugi izmenjavi bo 7.500 beograjskih omladincev šlo na redno akcijo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb, proge Kucevo—Brodice in Novega Beograda. • V Zagrebu je bil dokončan novi fiz-kulturni stadion, ki lahko sprejme 30 tisoč gledalcev in ki je do sedaj največji v Jugoslaviji. JUGOSLAVIJA IN ITALIJANSKE 1 KOLONIJE V AFRIKI Jugoslovanska vlada je dne 8. junija 1948 preko Jugoslovanskega poslaništva v Londonu poslala generalnemu tajniku Ministrskega sveta za zunanje zadeve noto, v kateri je prikazala svoje stališče glede na bivše italijanske kolonije v Afriki: Libiji Somaliji in Eritreji. Ta nota med drugim ugotavlja sledeče: “Jugoslovanska vlada je mnenja, da je treba z ozirom na interese utrditve miru in splošne svetovne varnosti kakor tudi z ozirom na potrebe političnega, gospodarskega in socialnega napredka prebivalstva omenjenih teritorijev in njihovega čim hitrejšega razvoja v smeri samouprave in neodvisnosti, večji del teh teritorijev postaviti pod mednarodni sistem skrbstva v smislu točke 12 statuta Združenih Narodov, s tem, da se upravna oblast nad temi teritoriji poveri Italiji.” Jugoslovanska vlada razlaga svoje stališče v pogledu teritorijalnega skrbstva tako, da je treba posebno upoštevati dejstvo, da je italijansko gospodarstvo, poleg drugih razlogov ter zaradi prekinitve gospodarsko-trgovinskih zvez z deželami na afriškem kontinentu, s katerimi je tesno povezana, tako oslabljena, da to daje možnost nekaterim močnejšim gospodarskim silam, da vodijo italijansko gospodarstvo za svoje lastne interese in s tem ogrožajo gospodarsko in splošno narodno neodvisnost Italije. V zahtevi po skrbstvu, ki bi jo morala Italija po točki 79 statuta Združenih narodov predložiti Združenim Narodom, bi morale biti vnesene podrobne obveznosti Italije kot oskrbovalne dežele z ozirom na prebivalce teh teritorijev, kakor tudi rok trajanja skrbstva samega. Končno navaja Jugoslovanska vlada, da je pri reševanju tega vprašanja treba upoštevati zahteve domačinov kakor tudi upravičene interese in zahteve obmejnih dežel, tako na primer Abesinije na dele Eritreje in njeno zahtevo, da na tem teritoriju dobi izhod na morje. Oni deli Jbivših italijanskih kolonij, pri katerih obstojajo ti razlogi, bi bili izvzeti iz italijanskega skrbstva. * OTVORITEV ZADRUŽNIH DOMOV 27. APRILA IN 1. MAJA “Ljudska Pravica” z dne 25. aprila poroča : Otvoritev Zadružnih Domov, ki bodo zgrajeni do 27. aprila, bo v vasi Trate (okraj Radgona), vasi Dobrnič (Trebnje), vasi Medana (Gorica), vasi Dol pri Litiji (Trbovlje), vasi Vrhovlje (Sežana); 1. maja pa bo otvoritev dograjenih zadružnih domov v naslednjih vaseh: Vrbje (Celje-okolica), Pesje (Mozirje), Bučka (Krško), Komenda (Kamnik), Spodnja Slivnica (Grosuplje), Kočevska reka (Kočevje), Nanco-vo (Jesenice), Dolenja vas (Postojna), Knježak (Ilirska Bistrica), Kobilje (Doljna Lendava), žepovci (Radgona), Ratffnjska vas (Poljčane) in Vuzenica (Dravograd). v Koroške vesti NE MRTVI KAMNI. AMPAK NEOD-STRANLJIVI MEJNIKI NAŠE KRVI Po vsej Slovenski Koroški se vrstijo spominske počastitve padlih koroških partizanskih borcev. Gorjanci so se zbrali v Vrbi, da se na grobu šestih partizanov, kjer je postavila Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške spominski mramornat kamen, poklonijo spominu junaških borcev. V poslednje slovo so zapeli škoflški pevci ubrane žalostinke, spregovorila sta tov. Jaka Reichmann, predsednik okrajnega odbora OF v Beljaku, in tov. dr. Franci Zwitter v imenu Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške. Značilno za naše razmere na Koroškem Je, da Je cer' kvena oblast prepovedala pristojnemu iv? niku blagoslovitev nagrobnega spomenik*- Ta korak Je vzbudil pri slovenskem k°r0' škem ljudstvu globoko razočaranje, gre za očiten dokaz preziranja tudi b stran cerkvene oblasti, pa tudi trdno odločnost. ob vsaki priliki izkazovati hvaležnost in zvestobo padlim partizanom. Kakor (I°r janci v Vrbi, tako so se zgrnili Rožani r St. Jakobu k počastitvi spomina padli!1 borcev. V Kotmari vesi je hvaležno 1JU^' stvo odkrilo na domačem pokopališču sP° minsko ploščo. V St. Rupertu pri Vellk°T cu je bila najprej spominska svečanost narodni šoli, nakar je šla množica na P° kopališče, kjer počiva v skupnem grobu 83 mogočnim partizanskim spomenikom padlih borcev. Tudi na pokopališču v Po^ ljubelju se je zbralo 9. maja ljudstvo pokopališču, kjer sc je ob poslednjem movanju padlih partizanov spominjalo odločno, neustrašeno borbo v težkih d°e nacističnega nasilja. Spomeniki, ki 3 postavlja koroško ljudstvo svojim JuD* komi niso le mrtvi nagrobni kamni, amP* vidni, neodstranljivi mejniki naše zeffl'Je in naše krvi. * DOKAZANA ZLORABA IMENA j« MOHORJEVE DRUŽBE Odbor Mohorjeve družbe v Celju spričo sanvolastnih, pismenih volitev vega odbora Mohorjeve družbe v Celov objavil izjavo, ki z dokaznimi navedba!" izpričuje zlorabo imena Mohorjeve dru?b(> zr obor vlo«a Ko- Celjska Mohorjeva družba ugotavlja z doščenjem, da je postala koroškim m janom povsem jasna protislovenska sedanje celovške Mohorjeve družbe. roški Slovenci dobro poznajo zgodovi® Mohorjeve družbe. Zaradi tega niti manj ne dvomijo, da obstoja že od 1852 za Slovence samo ena n®)' let# Mohorji* družba, in sicer ona, ki jo je ustanov^ Slomšek in ki deluje od leta 19IS da' v Celju. Pri volitvah celovškega odbof^ ki so bile izvedene po okrožnicah in P meno, so mnogi pismeno odklonili kan daturo. Odbor v Celovcu je zlorabljal Mohorjeve družbe z očitnim namen01^ pretrgati kulturne zveze koroških ®*°ve”0 cev z matično Mohorjevo družbo in z slovensko skupnostjo. Zaradi tega ma na Mohorjeva družba v Celju ne prizna *K 0" nobenih volitev posebnega oflbora za ^ roško. Koroški Slovenci hočemo olira° . tudi v naprej svojo zvestobo matični horjevi družbi v Celju. * KOROŠKI PARTIZANI ZAHTEVA*0 IZPUSTITEV PRUSNIKA f Savez bivših koroških partizaIj° zahteva v spomenici, naslovljeni na .-j gleškega visokega komisarja v Avstr. ■< da se Karlo Prusnik, tajnik P()^rfta|0. skega odbora Osvobodilne fronte J5 . venske Koroške, ki je bil od angl®®"^ vojaškega sodišča po krivici obsojen eno leto zapora, izpusti na svobodo- Na tiskovni konferenci predstav kov Osvobodilne fronte za Sloven Koroško je urednik lista “Slov®1 Vestnik”, dr. Franc Zvritter, P0.1 jo- sito rili da slovenske zadruge še sedaj n*s0 pobile povrnjeno svojo imovino in da rajo slovenske kulturne organi^8,^ vsako gledališko igro ali pesem PrC' 0. žiti v angleško cenzuro, kjer so 7j^(. sleni fašistični begunci iz Jugosl® v Koroški Slovenci vidijo edino .r® 0ju tega nemogočega stanja v prikljll(jp Slovenske Koroške k domovini •’ r slaviji. JEKšE EKTOR MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luia Belaustegui 4466 U. T. 67-3821 Str. 3 Primorske Vesti i?JENA počastitev 29 omina obešenih talcev ^eni5fcmaja ^ ^ila tretja obletnica mu-obesili enajstih talcev, ki so jih 1 Hnii I f. .Je'vci na Proseku pred šti-^stitv'1 .. jU(^stvo se je zbralo k podivjat;1 njj^tovega spomina, pa so pri-nim' P°lieisti na kamionu in z nasil-P>ei.ot^Pj d-om. I)rpI)re^ili to ljudsko v° p0>^eJanje. Neki policaj je suro-satna 1 ina t].a v^ovo talca, ki je hotela »loža m lesti venec na grob padlega Zavzel ,°V: Bandelja, ki se je turjf g.Za «no, so aretirali, prav tako »o (jV(i dr a Gerlanca, Lidijo Daneu in nili nnl tUg’ osebi. Ta napad podivja-ZtiaricP^a'|ev.!la Proseku na sorodnike, it.ovetra U! Prijatelje talcev je pričetek Iju^tv ero.rističnega vala nad našim niti to<>ln’ H' mu n’ ostalo prizaneseno tiru .r^očaranje nad anglo-ameriš-ki Je , nasiljem. Neka ženska, cije h e(‘ala brutalno pretepanje poli-slFovee„',e 013®svestila zaradi ogabnega da 8e ^ doživetja. Naj pripomnimo, SvetovnC ,ose^ Proslavil med drugo VaSj jj,- °. Vo.in° kot zavedna slovenska Prot; f v6 Pv™jev.a^a v junaški borbi Joni A_a81stičnim in nacističnim zloči- V 11 Offl' 41UU1- 2rtvam °men s svojimi krvavimi Uje j,1 Zil osvoboditev in lepše živi je-so uprizorili organi an-«edno | ® vojaške uprave pravo ob-stv0ttl S’an.ie nad prošeškim prebival-*Qinu ’ se je hotelo pokloniti spola PV0V°?lh najboljših sinov. Dogodki Se • vzbuJaj° ogorčenje vsega MoVaPuni0rsk^a ljudstva, vseh ju-tiene i °narodov in vse demokra-slal0 ,av.n?sti- Proseško ljudstvo je po-l>ar0idil na tla. V policij-U Ul{až n-1IU ^ bil° refieil°- da se Milič D)4** Hani l ustaviti in da so stre- »V° k> se ni h°tel ustaviti. Ljud- &rebu ,ok8V03° ogromno udeležbo na po-Jl'^rekovaZal°’ da se ne bo;,i P°liciiskih da Ul da se bo vztrajno borilo proti 2astr \86 ZOpet vrniIi Casi teroristič- ni ^Uds^ 6vSanla In zasužnjevanja na- lil V°Jašk0 Va V SVOji protestni resoluciji 1 °eorje ?aspdbeno upravo v Trstu ter- ,Judstvo’ da se enkrat za vse- °nec zločinskemu postopanju I policijskih organov proti domačemu delovnemu ljudstvu ter da se tako-j aretira I ln postavi pred sodišče zločinec, ki je I ustrelil zavednega slovenskega delavca ! Emila Miliča. I , . * ! TUDI TO SE DOGAJA: PARTIZANE MEČEJO NA CESTO V Trstu se lahko vse pripeti. Zgodilo se je žalostno dejstvo, da je morala Zveza primorskih partizanov, ki je Imela doslej svoj sedež na Korzu štev. 19, izprazniti | prostore in se izseliti. Mar bi mogli misliti, da bodo ostali borci, ki so se borili ! v prvih vrstah proti fašizmu, brez svojega sedeža v Trstu? žalostno, toda resnično. Dobio, prav dobro vemo, za katerim grmom tiči zajec! Zveza primorskih partizanov pripravlja kongres in zasedbena oblast meni, da bo v tem morebiti preprečila kongres. Toda kongres bo! Kakor so bili partizani vajeni premagovati najtežje ovire v narodno osvobodilni borbi, tako bodo umeli tudi sedaj odstraniti vse težave, ki jih ustvarja zasedbena oblast pri organizaciji kongresa primorskih partizanov. * KDAJ BO VZPOSTAVI JENO NORMALNO STANJE? Slovansko italijanska antifašistična unija za Trž,aško ozemlje je naslovila na Varnostni svet Organizacije združenih narodov spomenico, v kateri opozarja na sedanje nenormalno, obupno stanje v anslo ameriški coni tega ozemlja. Anglo ameriška zasedbena uprava ravna proti duhu mirovne pogodbe in favorizira iredentistične organizacije. Po drugi strani pa kaže ob vsaki priliki svojo sovražno stališče do demokratičnih organizacij. Slovansko Italijanska antifašistična unija kot predstavnica demokratičnega ljudstva ni zastopana v nobenem organu javne uprave kljub prizadevanjem ter želji po normalizaciji prilik na Tržaškem ozemlju, kar pa je mogoče doseči le z dosledno izvedbo določil mirovne pogodbe. Demokratično ljudstvo terja, da se Imenuje guverner, da zasedbena vojaška uprava spoštuje vse demokratične pravice, ki so zagotovljene z mirovno poogdbo, da se Izvedejo volitve v vse upravne organe ter da sodelujejo pri javni upravi predstavniki demokratičnih organizacij. * O TEM IN ONEM V Trstu so umrli 75-letna Valerija Me-deot; 72-letna kmetica Frančiška Marvin, vdova Nanut; 73-letna trgovka Evgenija Munih, 4 3-letna učiteljica Ema Žvanut. ! Slovenska strokovna šola v Gorici je imela lepo kulturno prireditev ob obisku dijakov italijanske umetniške šole. V Zgoniku smo pokopali tov. Maksa Grudna. Pokojnik je bil član domačega prosvetnega društva in dober sindikalist. Sina Tlorisa je žrtvoval v narodni osvobodilni Vojni. V Solkanu urejujejo mestno tržnico za prodajo sadja in zelenjave ter bodo zgradili v kratkem železniško postajališče. V Doberdob so napravile skupni Izlet slovenske žene iz Gorice, Pevme, Podgore, števerjana in Sovodenj. Vračale so se domov z zadovoljstvom in pesmijo. * i TRSTU DROBTINICE Poročali smo že, kako so angloame-riški oblastniki v Trstu priklenili gospodarstvo Tržaškega ozemlja, ki naj bi bilo samostojno, na odločitve sedanjega De Gasperijevega rtžima v Rimu. Izvozni in uvozni kontingenti, ki so bili nakazani Trstu v okviru mednarodnih trgovinskih pogodb in z odobritvijo anglo ameriške vojaške uprave, v_Trstu, so smešno nizki. Ne prekašajo niti 1 % celotne zamenjave med inozemstvom ter Italijo. Kako naj si v Trstu razlagamo to ravnanje drugače kakor tako, da so pač v Rimu slepi in gluhi za tržaške gospodarske potrebe ter da so določali kontingente čisto mehanično. Pri tem jih je očitno vodilo načelo, da bodo pri podpisovanju vsake pogodbe vrgli Trstu primerno drobtinico. Težko je namreč razumeti, da najdemo med uvoznimi kontingentinešteto takšnih industrijskih izdelkov ali polizdelkov, ki so z vidika tržaškega gospodarstva nepotrebni. Mar so volnene cunje, lovske puške, ■ športni opremili izdelki zares .tako nujni ter neogibno potrebni, uvozni predmeti? V Trstu pa se sedaj vprašujejno: Kdaj bodo na pr. poživili škedenjske visoke peči? Mar ne bi mogli dobiti iz Poljske premog, iz Jugoslavije pa železno rudo v zamenjavo za izdelke odnosno polizdelke tržaških industrijskih obratov? Tržaškemu gospodarstvu so nujno potrebne surovine ter zagotovitev stalnih odjemalcev iz zaledja. Vsa druga vprašanja so vzporedne važnosti. KAKOR V ČASIH FAŠIZMA Urednik “Soče” — obsojen Damir Peigel je urednik slovenskega demokratičnega lista “Soča” v Gorici. Pozna ga vse slovensko primorsko ljudstvo kot odličnega humorističnega pisatelja. V časih fašizma je imel mnogo opravka s fašističnimi oblastvi, ki so mu bila zmerom za petami in ga pre ganjala. Sedaj pa se je pokazalo, da je ostala “rimska pravica” prav,takšna, kakor je odsihdo'b bila: krivična, nasilna in Slovencem sovražna. Damir Feigel je moral namreč pred goriško sodišče, ker je “Soča” objavila izvleček o obravnavi proti vohunu Bitencu v Ljubljani. Predsednik goriške “Slovenske demokratske zveze” Sfiligoj je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku “Soče” Damirju Peiglu, ki pa zaradi improviziranega “nujnega postopka” sploh ni imel možnosti za zagovor ali dokaz resnice. Sodišče je obsodilo Peigla na 1 leto zapora, na plačilo 100.000 lir globe ter plačilo stroškov razprave in odškodnine tožitelju. Ta razprava proti slovenskemu listu je značilna za razmere v De Gasperijevi Italiji. Hkrati pa je vzbudila ogorčenje vsega slovenskega ljudstva v Italiji, ki je ob tem procesu spoznalo, da delijo “rimsko pravico” prav tisti ljudje, ki so jo že v Mussolinijevih časih, in da De Gasperijeva sodišča še v marsičem prekašajo fašistične prednike. Rimska “pravica” je pred vsem slovenskim ljudstvom v Italiji iznova razgaljena kakor stara, umazana in scefrana cunja. MED GORIŠKIMI SLOVENCI V ITALIJI števerjan je edina večja slovenska vas v goriški okolici, kjer živijo skoraj izključno koloni. Baronica Tacco, &i je pošiljala med vojno SS-ovce na slovenske kolone, odpoveduje sedaj svojim' kolonom službo. Njenemu zgledu sledi tudi plemkinja Fabris. Mar ne diši vse to po srednjem veku? V Rupi so gostovali igralci iz Podgore z igro ‘‘Kamela skozi uho šivanke”. Po igri so podgorski pevci zapeli več pesmi, med njimi tudi “Zdravljico”. Negateri obisko- Recreo “Ei iiiropa Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tijr* FCCA. do fle-crea in sientaji Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — 1. A. 749 - 589 Rio CarajiGchav STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calder6n 2779 U. T. 50-6655 valcl Italijanske narodnosti so skušali motiti predstavo, vendar so se spričo intervencije domačinov pomirili. V Podgori Imamo karabinjerskega ma-rešala, ki je prepovedal slovensko petje celo v gostilni na predvečer poroke nekega tovariša, ki se je poslavljal od svojih tovarišev. Prepoved je bila tem bolj neutemeljena in neupravičena, ker so fantje peli pri belem dnevu in ni bilo pri tem sploh nobenega razgrajanja. Na ljubo kakšnemu 1 karabinerju se ne bomo odrekli svojim pravicam ter običajem. Poročil se je bivši poročnik v partizanski vojski, Marij Ambrožič in tov. Vera Jarc. Bilo srečno! V prijazni vasici Peč so igralci domačega prosvetnega društva uprizorili veseloigro “Nedeljski ln divji lovci”. Igra se dogaja v hribovju na Ajdovščino. Ljudstvo je dvorano popolnoma napolnilo. Poleg igralcev so so postavili tudi pevci. LIJAK NE POPLAVLJA VEČ RODOVITNIH POLJ Priključitev Slovenskega Primorja k novi Jugoslaviji je bila v slavnostnem znamenju ogromnega zborovanja na šempaš-kem polju, na področju reguliranega hudournika Lijaka. Ukrotile so ga mladinske delovne brigade. Danes pa že povsod vidiš ln čutiš blagodejne vplive te pomembne regulacije in melioracije. Hudournik- Lijak s svojimi vodami ne poplavlja več rodovit-nh polj. Ob deževnih dneh ne stoji več voda preko polj ln trajnikov. Kmetje z veseljem- orjejo polja. Ni se jim treba več bati, da bi jim Lijak preplavil posevke. Najbolj živahno je na poljih državnega posestva v Ozeljanu. Traktorji brnijo, dekleta poljed%lsko-vrtnarske brigade sadijo povrtnino. Nasadile so na površini okoli 9 ha najrazličnejše zelenjave. V drevesnici v bližini Lijaka imajo vzgojenih 38.000 breskovih drevesc, IG.000 divjih rajskih jabolk (kaki), 12.000 češnjevih sadik, 5.000 kutin ln 4.000 cepljenih hrušk. Razen tega bodo iztrebili dobršen del gozda pod Panovcem. Zemljo bodo prekopali in uredili vinograde ter sadovnjake z južnim sadjem. Ljudstvo kaže povsod veselje spričo velikih koristi, ki se porajajo na tleh zreguliranega Lijaka. ODLIKOVANJE NA ZGREŠEN NASLOV Novi predsednik italijanske republike Luigi Einaudi je odlikoval Trst in Gorico z “zlato medaljo za vojaško hrabrost”. O tem je obvestil italijanski obrambni minister predsednika tržaške občine s posebno brzojavko. Značilno je pri vsem tem, da pošilja predsednik Italijanske republike najvišje vojaško odlikovanje svoje države za Gorico In Trst, ki je v "partizanski borbi dokazal koprnenje po pravici in svobodi”, na naslov prav tistih, ki ne le niso niti s prstom mignili za priboritev-pravice in svobode, ampak so ravno nasprotno služili zaporedoma fašizmu in nacizmu. Za pravico in svobodo se je v Trstu in v vsej Julijski Krajini borilo delovno ljudstvo, ki si je skupno s slavno IV. armado maršala Tita to pravico ln svobodo tudi priborilo. Za ta veliki cilj je padlo 42.600 borcev, kar je najmanj za 40.6000 samih žrtev več kakor je bilo vseh borcev iz teh krajev za Italijo. »CCICC MNre MAIPCCIN Apecijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 KROJAČNIČA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 DOMAČE VESTI Seznam Slovencev, ki so se vrnili v Domovino “Partizanka” je odpeljala v domovino 680 potnikov, med temi 550 iz Argentine. Slovenci, ki so se vrnili so: Bajt Ivan, lz Dola pri Gorici Begu£ Stanislav Iz Podmelca Birsa Ludvik lz Rlhemberka Birsa Alojzija roj. KerSevan is Rlhemberka Birsa Cella Dora Brčko Josip lz OBeka pri Gorici Brčko Tereza roj. Žabar iz Kala pri Kanalu Brčko NSllda, hčerka Cebron Rafael iz Rlhemberka Cebron Ljudmila roj. Rehar Iz Rlhemberka Oebron Rafael, sin Ceh Emil Iz Gorenja pri TrBtu Cej Ivan lz Trnovga Cej Kristina roj. Podgornik iz Trnovga Cervenič Ivan iz Kopra črmelj Franc iz Gojač pri Gorici, črmelj Vera iz Gojač čubelj Josip iz Solkana Dintijana Peter iz Siminčiči (Istra) Doplihar Marija iz Dornberga Dujanič Anton iz Novakov Fornazarič Rok iz Bilj pri Gorici Fuk Gabrijel iz Lokve Fuk Albina roj. Bočkar iz Vrhnike Fuk Bruno, sin Furlan Jožefa iz Rlhemberka Gulič Josip iz Ponikev , Guli? Angela roj. Ambrožič * Gulič Josip Marjo, sin GuStin Rudolf iz Repentabra GuStin Albina roj. Žigon iz Renč GuStin Susana, hčerka Hari Ivan iz Bogojne Hari Malija roj. Kepakter t Hari Krepakter Ivan, sin Hrvatin Josip iz Merečja pri Reki Janez Ivan iz Tolima, Janez Ivanka roj. Jarc Jelenič Matej, žapče (Tolmin) Koren Jožef, Kosec. Koren Janko, Kred (Kobarid), Kortm Jožef, Črniče Kovačič Josip iz Komna Krota Ivan lz Buzeta Krševan Ivan iz Rihemberka Krševan Valerija roj. Turk iz Rihemberka Krševan Ruben, sin Krševan Karlo iz Rlhemberka Krševan Marija roj. Rehar iz Branice Krševan Marta Marija, hčerka Kržeč Anton iz Ljubljane Kurinčič Franc iz Kobarida Kurinčič Lucija roj. Fratnik, soproga Kurinčič Zorka, hčerka Kirar Martin, iz Savlnek Kučič Ivan Iz Vrtojbe Latin Anton iz Lovrana pri Reki Lukežič Ivan iz Renč Madon Franc lz Vrtojbe Markič Anton lz Markič pri Gorici Mrkuža Albert lz Velikega Dola Markuža Josip iz Komna Marn Marija roj. Saksida iz Saksidov pri Gorici Marn Ciril iz Zejc Mljač Josip iz Lokvi Moskarda Serafin iz Galezana •Može Alojz iz štorij pri Sežani Nemanič Franc iz Businjavaca Orel Vinko iz Rihemberka Ošenk Jožef iz Zalibog (Kranj) Ošenk Ana, žena Pahor Ivan iz Komna Paladin Anton iz Istre Pečenko Ivanka iz Rihemberka Pečenko Josip iz Rihemberka Pečenko Avgusta, soproga, roj. Furlan Petelin Franc iz Tomaževice pri Komnu Petelin Pavla roj. Brlšček iz Orleka Petelin Anton Bruno, sin Petelin Horacio Fran, sin Pikeo Franc iz Velikih žabelj Pipan Anton iz Komna Planinšek Franc iz Pristave Podobnik Franc iz Velike Dobrave Poropat iz Pole Rebek Maks iz Batuj Rebek Albina roj. Pečenko, soproga Rebek Elsa, hčerka Rebek Marta, hčerka Rebek Marija, hčerka Rosanda Ana roj. Mikuvilovič Rutar .Franc iz Krna pri Gorici Rutar Marija, soproga, iz Volč Skvarč Franc iz šturij pri Ajdovščini Slavec Franc iz Tomaja Surina Ivan Surina Ivanka roj. Sabac, soproga Surina Ana, hčerka Šajn Ivan iz Reke Taučar Franc iz Brestovice Taučar Ljudmila iz Doline Tončič Vekoslav iz Istre Trstenjak Franc Vratnik Rudolf Iz Bilj Vratnik Domina roj. La Castro, soproga Vratnik Rudolf, sin Vratnik Graciela Tereza, hčerka Zalašček Alojzija iz Nemškega Ruta Zlvlč Anton iz Pole Zlovec Aleksander iz Krtnje Vasi Zbačnik Josip iz Travnika. POMAGAJO ŠOLSKIM OTROKOM V DOMOVINI Na pobudo tov. J. Mljač in J. Bažec 80 potom TJ. S. J. v La Plati nabirali med vaščani iz Lokev pri Divači prispevke, da pomagajo šolarčkom v svoji rojstni vasi. S tremi nabiralnimi polami, katere sta podpisala predsednik in tajnik, se je v teku 3 ur obiskalo okrog 30 družin in tako nabralo vsoto $ 213.-. Prispevali so: Po $ 20.— Božeglav A. por. Trebeč; po $ 10.— Božeglav Jožef, Stopar A. por. Klun, Mljač Ludvik, Ve-ver Pepca por. Bažec, Božeglav Jožef (Juretov), Prankovič Andrej, Mljač Jožefa, Mljač Rudolf, Gorane Ivan, Cerkvenik Ivan, Frankovič Franc; po $ 5.— Mljač Anton, Medved Marija, Mljač Franc, Skok Štefan, Pavlovič Ivan, Božeglav Rudolf, Mljač Miha, Rožanc Franc, Mljač Jožef, Pavlovič Franc, Skok Peter, Cok Anton, Skuk Franc, Može Igrane, Plocer Marij Rihter ; po 3.— Cerkvenik Ivan, Zorič Simon; po $ 2.— Mljač Ivanka p. Užaj. Za nabrano vsoto se je prejelo 38 dolarjev, katere se je izročilo tov. Jožefu Bernard Cibic Nepričakovano in hitro se je med nami razširila vest, da nas je za večno zapustil naš tovariš Bernard Cibič. Posebno je pa ta vest pretresla člane podružnice Slovenskega Ljudskega Doma v Saavedri, kajti neizprosna smrt ga je ugrabila naglo in nepričakovano. Doma v Laoredu, kajti neizprosna smrt Živel je v društvenih prostorih kot oskrbnik, kjer se je v četrtek zvečer, ■ ; 16. t. m. kot po navadi raztovarja) v krogu nekaterih članov. Slutil ni, da so štete njegove ure življenja, kakor tudi kaj takega niso slutili njegovi tovariši, gn zato v poznih urah pozdravili in odšli. Potožil se je le. da se čuti nekoliko utrujen in da vsled tetra ni tisti dan odšel na vsakdanje delo. Ker pa naslednje jutro ni ponovno dospel v delavnico, se je tov. Ivan Makuc, pri katerem je birzaposlen, namenil, da ga obišče. Vrata društvenih prostorov so bila odprta in v kuhinji je našel tov. Bernarda mrtvega. Ker je v kuhinji še gorela luč, se 1 uti, da ga je smrt doletela takoj, ko so v četrtek tovariši odšli. Po izjavi zdravnika ga je zadela srčna kap in mu tako pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil star 38 let, doma iz Pod Sabotnice pri Gorici. Dospel if Mljaču, ki je odpotoval 30. maja s ‘ ‘ Partizanko ’ ’, da jilfbo v Lokvah izročil šolski upravi. Vsem darovalcem kakor tudi odboru U. S. J. najlepša hvala! Mljač in Bažec. * PISMO IMAJO V našem uredništvu imajo pismo iz domovine: Fani K. poročena Mljač, ki ji piše Marija Mljač iz Rodik pri Divači. Mirko Cotič — calle Saavedra, ki mu piše sestra Milica. * POROKA Poročila sta se 29. maja Ana Viktorija Ličen-Podgornik in Viljem Frančeškin Vouk iz Bilj. Novoporočencenj želimo obilo sreče! * POSLANITVO FLR JUGOSLAVIJE BUENOS AIRESU poizveduje, kje se nahaja Sergej (Ar-segi) roj. Križanič iz Turgovišča (Ptuj) in se nahaja v Argentini od leta 1929. nezgoda Prejšnji petek se je ponesrečil pri rlelu naš rojak Leopold.Škrbec, baritonist, ki je znan po svojem delovanju v naših društvenih pevskih zborih. Zado-bil je notranje poškodbe, ki pa niso nevarne. Zdravi se v sanatoriju in mu želimo, da bi se čim prej zdrav vrnil k svoji družini. * NOV GROB V privatnem sanatoriju je v petek 18. 7. zaradi poroda umrla Štefanija Batič poročena Šuligoj. Ostalim naše sožalje! Argentino leta 1936. Po končani _tB( osvobodilni vojni je izvedel novico, da so mu očeta ubili Kakor vsi naši izseljenci, tako ® tudi on zaželel vrniti se v doiao kjer ga pričakuje mati in se odloči, odpotuje s “Partizanko” meseca m prih. leta. Nagla smrt pa je prepr njegove načrte. ^ Pokojni Cibič je kot mladenič v sužnjeni domovini stal zvest sv°J ^ narodu. Ljubil je svoj narod in J ^ je nad vse našo pesem. Ta 1 jube*® ■ je dovedla, da se je udeleževal za pevovodje in bil eden zvestih ^ cev znanega Bratuža v Gorici. bila sreča dana, da bi se tam izpop0^^ ker je takrat fašizem zatrl vse kulturno delovanje, zaplenil 'n7°|e( naše knjižnice in prepovedal naso Pesem Artfi Ko je dospel pokojni Cibič v J ^ tino, je takoj vstopil v obstoječe j, tvo [van Cankar v Saavedri, ■} ustanovil mešan pevski zbor in z ,ji nastopal na naših prireditvah. ”°ejt je tudi vodil mladinski zbor. ^e*°-r(viv trudil in vsako svojo prosto uro * ^ val, da bi povzdignil kulturni ni'*'® šega društva Ivan Cankar. L8*1 trdim, da je bil pokojnik glavni^ društva in njegova smrt je "luid za našo podružnico Slov. Ljuds*1 v Saavedri. v „ Njegovo truplo je bilo pologe® j mrtvaški oder v društvenih Pr°s «) in člani so se zelo potrudili, da ( pravijo čim lepši pogreb..Krasne ^ so poklonili pevski zbor iz ®8®e.| podružnica Slov. Ljudski Doin vidri, Centrala Slov. Ljudski Doin. ^ ba Humar in Makuc, kjer je bil ^ slen, tovariši delavci družbe, (^rll?J)jn: ni venci in še mnogo cvetja. ‘ ° ? ni bil priljubljen samo med to • člani, temveč spoštovan je bil^0^ tujcev v okolici, kjer je živel m V petek popoldne so njegove J ( ostanke prepeljali na pokopal18^ karito. Pogreba se je udeležilo število članstva podružnice S. v- [fi mnogo drugih prijateljev. Pri „ i ugju pujorajc. . -v, p<)! grobu se je od pokojnega Cibica vil predsednik podružnice, tov. •«* in v svojem govoru orisal njeb ,.(1 lovanje na našem kulturnem Pl^fi zasluge, ki si jih je pridobil v n®s v, ganizacijah. V imenu mladine je ^ rila mladenka Marica Suban in lepe besede v slovo so segle gl° srce vsem prisotnim. y. Pokojni Bernard Cibič zapuse®^’ movini mater in v Argentini Ostalim naše iskreno sožalje! S smrtjo pokojnega Cibiča s® bili že tretjega pevovodjo. N aznan i lo Z žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in ^ 6 cem, da je na svojem domu na Krajšnjim Vrhn ^ pri Metliki, v starosti 76 let, za vedno nas zapus preljubljeni oče Marko Golobic poCl Dragi oče, dolgo si živel, a vseeno si nas prezgodaj zapustil’ vaj v miru in naj ti bo lahka domača zemlja. žalujejo: v domovini v Argentini Jože in Franc, sinova v Loma Negra - Argentina Karolina in Ivanka, hčerki sin Marko. Zeti, snahi in vnuki. SiomsKi Glas l*ropletario: Socledari Yugoeslava “HOfJAR POPULAR ESLOVENO” CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: ESTANISLAO BATIČ ZASTOPNIKI: Cdrdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Ča Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzad* ** Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. a Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. . Za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 53 — Mar del Plata. Buenos Aires, 23 de Junio de 1948 No. 12 Prava pot V zadnji številki Slovenskega Glasa smo poročali o podpisani pogodbi ®*d P. L. R. Jugoslavijo in Republiko Argentino, kakor tudi objavili smo ®°besedno podpisano pogodbo. S tem sporazumom ni nobena izmed obeh ®zav pridobila nikakih prednosti v ekonomskih ozirih, kakor tudi ne v poli-% da bi se na kak način lahko medsebojno izkoriščale. Dva naroda že družena v prijateljsih odnošajih sta se sporazumela in sklenila še tesnejše P°vezati in utrditi trgovske stike v medsebojno korist. Pogodba, ki predvsem temelji na zamenjavi svojih proizvodov, katere obe *j?*avi potrebujeta za svoj ekonomski napredek, brezdvomno odgovarja resnič-potrebam obeh držav. Goveje kože, volna, laneno olje, itd. bodo ugodile Potrebam Jugoslavije, cement in les bo pa koristil pri gradnji v Republiki ^gentini. Tudi se s pogodbo okoristijo trgovska mornarica in zavarovalne jpflžbe obeh držav. Pogodba bo v veljavi do 31-. deoembra 1951 in po izjavi j^sega g, Ministra P. Pirca, bodo bodoči skupni interesi zagotavljali razvoj ^ okrepitev gospodarskih odnošajev med našima dvema narodoma. Ugovorne stranke so se obvezale, da bodo nudile za proizvode, ki se •j*edsebojno uvažajo, največje olajšave glede carin, taks, davkov in raznih ravnih pristojbin kakor tudi da zagotove spoštovanje izvora in kakovosti s °tovi h proizvodov. Nekaj dni preden je bila med FLR Jugoslavijo in Argentino podpisana Pogodba, je predsednik Narodnega Ekonomskega Sveta, g. Miranda, sklical r^ttikarje, katerim je na vprašanje pojasnil argentinske trgovske odnošaje z r?°zein8tvom. Miranda je med drugim tudi omenil pogodbe med FLR Jugo-‘avijo in Rep. Argentino, kar se smatra, da pomeni začetek trgovskih stikov Novimi demokracijami vzhodne Evrope. Pojasnil je, da se bodo argentinski Proizvodi zamenjali za oglje na Poljskem, petrolej v Romuniji, vozove za poduke železnice na Madžarskem itd. Glede pogodbe med Jugoslavijo in Argentino je eden izmed časnikarjev 'PraŠal: “Ali ni ta pogodba le zavesa dima?” G. Miranda je nato odgovoril: Anglija ne kupčuje z Rusijo? Mi se pogajamo in zamenjavamo z držaji ki nam preskrbijo proizvode, ki jih, potrebuje naša ekonomija. o t Umevno je torej, da mora Argentina kakor tudi ostale južno-ameriške jj*ave iskati izhoda za svojo zunanjo trgovino, ali pa pasti v kremplje Wall . reeta. Osamosvojiti se in ne biti odvisna od dolarja, pomeni pa iskati potre-kat ?osP°^arski izhod. Kot prvi korak so to trgovski stiki z državami, s . 'fcrimi lahko pošteno trguje, brez političnih cen, in katere ne trpijo najmanj-izkoriščanja s strani severoameriškega kapitalizma, na enakih temeljih, 80 v medsebojno korist. Podpisana pogodba med Jugoslavijo in Argentino pomeni nov korak rafFe^ka za svojo ekonomsko neodvisnost, proglašeno po predsedniku gene u Peronu, in si obe državi na ta način zagotavljata boljše življenje svojega iaroda. ^izvode, ki jih bo naša domovina Jugoslavija uvažala iz Argentine, so Pia ve^e važnosti, ker bodo pripomogli do uspešnejše izvršitve petletnega tta> s čimer bo vsem jugoslovanskim narodom zagotovljena boljša bodočnost. U. S. J. PODRUŽNICA PISEYRO V naši podružnici smo tudi praznovali argentinski narodni praznik 25. maja. V ta namen smo v društvenih prostorih, ulica Tuyuti 824, pripravili “vermuth”, katerega se je udeležilo prav veliko število naših članov in prijateljev društva. Izkoristili smo ta dan tudi priliko in otvorili društveno knjižnico. V knjižnici imamo sedaj lepo število zanimivih in lepih knjig, ki nam jih je podarila naša domovina P. L. R- Jugoslavija. Naši člani imajo sedaj na razpolago mnogo poduČnih knjig, katere upamo, da bodo z veseljem čitali. Knjižnica je odprta v četrtek in sobota zvečer od 19. do 21. ure. * (>(} “vermutha” 25. maja je bilo čistega izkupička $ 236.—, kateri znesek gre za nakup društvenega zemljišča. Kampanja za društveni dom je v teku in v ta namen so naši elani prispevali : Tov. Rok Peruška eno mizo iz umetnega marmorja. Tov. Ivan Ivanoff je pred odhodom v domovino podaril ra-dio-gramofon in večje število plošč. V denarju so prispevali s sledečimi vsotami : Po $ 100.: Liberat Tavčar, Prane Gustinčič, Martin Može, Andrej Kre-belj, Prane Lipce, Mirko Kreševič, Prane Frol, Marijo Armanim, Ivan Čendak, Josip Poropat, Prane Logar, Josip Grlj, Anton Novak( Rok Peruško, Anton Hrovatin, Prane Tomšič, Anton Štangelj, Josip Špigič. Po $ 50.—: Josip Štemberger, Pran jo Iličič, Stevo Kordič, Anton Česnik, Anton Šajn, Matija Samsa, Lidio Tomašič, Anton Mihalič, Ivan Slavec, Jo- sip Volk, Ciril Blažič, Miro Mandič, Peter Hauptman, Jakob Fatur, Nikola Matana, Mate Rudin, Ivan Nuncija, Josip Delost, Ivan Tomšič, Filip Šušteršič, Josip Vlačič. Po $ 25.—: Josip Tušar, Franc Kostanjevec, Jurij Kluežuk,, Milan Škr-j janc, Josip Slavec, Andrej Fatur, Fran Šatej. Po $ 20.—: Peter Keš, Ivan Šircelj. Po $ 10.—: Ivan Kerševan. Za nakup društvenega zemljišča je nabranih $ 3.075.—. Ponovno se odbor obrača na ostale člane, ki niso še prispevali k tej vsoti, da po možnosti kaj prispevajo, da si čim prej postavimo lasten društveni dom, ki bo nam vsem v ponos in ki bo služil za boljši napredek naše organizacije v Pineyru. Za odbor: A. Hrvatin IZ RO S ARI A Jugoslovanski izseljenci smo v našem društvu Triglav proslavili argentinski narodni praznik 25. maja. Pripravili smo “asado”, katerega se je udeležilo lepo število naših rojakov. Naši pridni “asadorji” so meso prav dobro spekli in pogostili udeležence. Med udeleženci se je nahajal tudi naš konzul Branko Rubeša, ki je na željo prisotnih spregovoril o pomenu praznika 25. maja, kakor tudi o naši novi FLR Jugoslaviji. Njegov govor so prisotni z zanimanjem poslušali in ga ob koncu odobrili z burnimi aplavzi. Obiskali so nas ta teden tudi nekateri tovariši iz Buenos Airesa, s katerimi smo se ob tej priliki pogovorili o našem društvenem delovanju. Aleksander Kastelic tajnik društva “Triglav” Do 30. junija je cas to&h- ®1?ven°i iz Primorja in Hrvati iz Istre, ki so po zadnji mirovni po-Van i Popadli v meje F. L. R. Jugoslavije, prijavijo za pridobitev jugoslo-skega državljanstva. Vsakovrstna pojasnila se lahko obrnite na naša društva kakor tudi r za Jug. Primorje ali na Posla ništvo FLR Jugoslavije . calle Charcas ■ Buenos Aires. P-0jakom iz notranjosti dostavimo prijavnico po pošti. Odbor za Jug. Primorje v Argentini Calle C. R). Listi 5158 - Bs. As. UNION ISTRIANA REALIZA SU 2cabo un curso aparte especial para ninos que no hayan cursado toda-via el sexto grado de las escuelas pri-marias. Este curso comenzara todos los jueves a las 18,30 hs. por lo que se ruega sobre todo a los padres, tomen debida nota del cambio efectuado y en-vien a sus liijos con la anticipacion debida. Es sabido que habra dificultades sobre todo con el trafico, pero de este manera se evitara que los ninos perma-nezcan hasta tirde fuera de sus easas. Finanzas Se recuerda a las Comisiones Juveni-les de las filiales, que deberan abonar el sello que les ha sido entregado por la Central, cuyo importe es de m$n 4.-, que esperamos nos sera enviado a la brevedad. RETIRAMOS LO DICHO, COMPA-SEROS! En oportunidad del te que se sirvio el mes pasado, por intermedio de “Mladinski Glas” se ha criticado en forma severa la poca, o mejor dicho ninguna colaboracion que prestaron nuestras companeras al mismo. Lo que se expre-so en la oportunidad mencionada, todos lo sabemos, pero la forma en que nuestras companeras demostraron que estuvimos equivocados en esa oportunidad,.no la conoccn todos. A las chicas del Slovenski Ljudski Dom nuestra mas sincera felicitacion por la forma excelente en que fue ser-vido el ultimo lunch, con lo cual han dado un rotundo mentis a lo que nos-otrds dijeramos primeramente. A ellas nuestras disculpas, y en adelante a tra-bajar como en este ultimo lunch! PRIMER GRAN CAMPEONATO INTERNO DE BASKET-BALL Sera llevado a cabo por la sub-co-mision deportiva de la Central y se realizarž. en la sede de Cnel. Ramon Lista 5158 el dia 9 de julio proximo, realizandose el primer encuentro a las 8,30 hs. El campeonato sera relainpago y se efectuara por eliminacion, tratandose de concluirlo el mismo dia nueve de julio. La inscripcion es individual y čada joven que participe debera abonar en el acto de inscribirse la suma de $ 1.—. Čada partido tendra una dura-cion de treinta minutos,. divididos en dos tiempos de quince minutos čada uno. De entre los niejores jugadores que se inscriban, la sub-comision deportiva escogera el capitan de čada equipo, siendo los demas integrantes (lesigna-dos por sorteo. Esto se efectua con el fin de dar paridad de fuerzas a čada equipo. La inscripcion para este campeonato se encuentra abierta para todos los jovenes socios del S. L. Dom o de cual-quier otra sociedad u organizacion Yu-goeslava de la capital y alrededores. Sera cerrado el dia treinta del mes de junio corriente y el sorteo sera efec-tuado el dia tres de julio proximo a las 17 hs. pudiendo concurrir todo aquel que lo desee. A los jovenes que no asistan se les eomunicard por carta 1 la hora en que deberdn presentarse y el equipo en que intervendr&n. Premios: Al equipo campe6n 5 (cin-co) medallas y una fotografia. Los premios serdn entregados a los j ganadores el mismo dia 9 de julio en ! un vino de honor que ser& servido al ; finalizar el campeonato, esto es por la ; tarde. Al mediodia se realizara un asado I Criollo en el que podran reponer fuer- j zas todos los deporti»tas y los que no lo son. En easo de mal tiempo se suspende | para el domingo 11 de julio la mišma hora. LA CULTURA FISICA, DUESA DE TU MENTE Un espiritu sano en un cuerpo sano es lo mas perfeeto que puedes ofreeer. Aprendiste a leer y a eseribir; apren-de tambien lo que se refiere al cuidado racional de tu cuerpo. Desde la anti-giiedad, los pueblos de alta cultura tc-nian un supremo ideal: UN CUERPO SANO Y BELLO. Estatuas maravillo-sas, en su lenguaje nudo, nos dicen de los antiguos griegos. Ellos cuidaban con igual esmero el espiritu y el cucr-po. Y -hoy ? De que se preocupa el so-berano de la tierra, el hombre? De un traje cortado por un maestro en su arte, para eneubrir una constitucion' fi-sica deficiente, que solo se sostiene en pie con pildoras y drogas. La nueva era, la del deporte, ha despartado a los pueblos civilizados. Millones de perso-nas practican toda clase de deportes y, sin embargo, estan lejos de poseer un fisico ideal. La razon? El cuerpo humano es sano y bello, si todos los miis-eulos exteriores e interiores, ostentan un desarrollo proporcionado. Tal desa-rrollo se consigue sobreponiendose a todas las eventualidades de las inape-tencias morales, de los que esta dotado todo ser humano. Dicha proporcion se consigue, no solo con deportes que exi-gen lin rudo desgaste, (como ser fut-bol etc.) sino a base de una cultura fi-sica, metodizada y sobrellevada a base de voluntad ferrea. PRACTICAR CULTURA FISICA ES SOBREVIVIR, ES REJUVENECERSE. Primera gran e/posicioi1 de la vida, trabajo y desarrollo de nuestra juventud en la Rep. Argentina y Vugoslavia Tendra lugar en el local de SIMBRON 5148, cap. los 0 de 18 a 22 hs. y en ella seran exhibidas las fotografias re-cientemente llegadas de Yu-goslavia demostrativas de la vida y trabajo de la juventud Yngoslava. - Asimismo sera preparada la historia grafi«8 de la Juventud Yugoslava y de esa jirogenie, residente en la Republica Argentina. La entrada es libre y no se suspende por mal tiempo! Jose A. BERGOČ. NUESTRA FUTURA LABOR Nuestras organizaciones juveniles se form ar on al calor del movimiento ayu-dista de la colectividad a nuestro pue-blo. Aunque nuestros jovenes participa-ron activamente en las campanas de ayuda, piulose notar en ellos el deseo Gran asado criollo Se realizara el dia 9 de julio proximo a las 13 hs. en Cnel. Ramon Lista 5158 de esta capital, en la sede central del “Slovenski Ljudski Dom M organizado por la juventud de la sociedad. Todo aquel que desea participar puede ir retirando su tarjeta con tiempo. Se recomienda traer cubiertos. En caso de mal tiempo se suspende para el domingo 11 en el mismo lugar. de ir cambiando la forma de prganj_ eion, de simplemente ayudista a cU ral y deportivo. En las filiales de A. Y. L. y otras sociedades que hoy seen elementos de distracci6n, c() amplifieadores para baile, mesa® ping pong, pistas de baile, escenai1^ para representaciones teatrales, fue^a los jovenes los (pie dieron la iniciati _ y los que planteaban con mas su adqnisicion o eonstruceion. En esas condiciones, en la que el trabajo, todos los fondos, se des^ naban a la ayuda a nuestro pueblo, era dificil a los jovenes y los may°^ impulsar la ‘organizacion por' los ^ rriles culturales y deportivos. IIoy ^ las campanas de ayuda a nuestro P’ . blo han cesado, por la injusta Pr(’ s bicion impuesta por las autorida nacionales a la COMISION COOK1', NADORA DE AYUDA A TUGOS^ VIA, a seguir recolectando fondos P^j(| ese fin y por el heeho de que el Plie y yugoslavo, a diferencia de otroS’aj. merced a su Plan Quinquenal l'a canzado ya el nivel de vida de la V. guerra, no necesitando casi la exterior, las condiciones para el d rrollo de la cultura y el deporte se ^ creando de tal manera, que ya d-eja o, ser una aspiracion meramente 3uVfiad para transformarse en una necesi para toda la colectividad. El problema de la casa propia, ^e cursos de capacitacion, de los cUopl. de idioma, las conferencias y las f peticiones deportivas torna el PrJtr0j piano en las discusiones de nues asociados. Ante esta nueva situacion, se P^9, tea con mas fuerza que nunca, la "r e8) formacion de nuestras organizaci°^r_ de nuestros locales y de nuestras mas de trabajo. Quien debe ser el motor de esa i formacion V Quien debe tomar la delantera 611 actividad 1 , a ton>s Quien estš, en condiciones de la delantera y ser el motor? LA JUVENTUD, CON SUS C0' , SIONES JUVENILES AL FREJV ANTONIO MARTINOV*0 Secretario de Organizacij’ de la Federacion Juv. Yug° Aparecio la revista del Primer Congreso Juvenil Ya tenemos en nuestro poder la Revista del Primer Congreso Juvenil Yugoslavo que se realizara el ano ppdo., esto es »n ano de su realizaeion. Todos los que desecn adqui-rirla pueden hacerlo en cual- > quier eomision Juvenil o bien en la Fed. -Inv. Yugoslava -Av. SANTA FE 2944, - Cap. Naša mladina proslavlja NAŠE PESNIKE Kakor opazimo, se je mladina Slov. yudskega Doma resno oprijela dela. Ustanovili so tečaj za slovenski jezik, j&terega obiskuje prav lepo število a?ih malčkov in mladine in podučuje tovariš Vlado Krmac. Tudi je kulturni odsek v nedeljo 13. Junija proslavil našega pesnika Simona rregorčiča. Kljub slabemu vremenu se I® proslave udeležilo veliko število na-rojakov. Najprvo so nas mladenke eP° postregle z okusnim domačim pe-cjv°a jn “čokolado”. Ni dolgo, ko smo jih nekoliko kritizirali, da ne znajo kujati čaja, zato so si v nedeljo v odgovor Pfidno “podvihale” rokave, same ku-in stregle. , Ko so vse navzoče postregli, je tajnik ^turnega odseka R. Benčič pozdravil ®avzoče in povedal, da bo mladinski °.“sek tudi v bodoče delal, da se pro-‘&vi spomin naših pesnikov. Deklamira' nam je nato .Hermini j a .Bevčič Gre; gorčičevo pesem “Soči”. Deklami- ra j« prav iep0 in žela velike aplavze, učitelj Vlado Krmol je na kratko r1. ^po orisal Gregorčičevo življenje in “Jegova pesniška dela. Povdariti mo-da je prav naša mladina pazljivo Poslušala predavatelja. Tudi pevski bor .Slov. .Ljudskega Doma nam je ;*0(* vodstvom tov. Samca in Jekšeta nekaj Gregorčičevih pesmi. .. Pričakujemo, da nam bo naša mladij13' tudi v bodoče pogostoma pripra-a Podobne proslave. KRMAC: * Pran Levstik je že. telesno in duševno strt in dolgo ni užival miru, kajti smrt mu je pretrgala leta 1887. dne 16. novembra nit življenja v najpopolnejšem delovanju na polju slovenske književnosti. Levstik je pisal lirske in epske pesmi, ki se odlikujejo z zdravim realizmom, in gojil literarno in politično satiro, v zadnjih letih se js posvetil otroški pesmi. Izmed pripovednih spisov je najbolj znamenit njegov “Martin Krpan”. Kdo ne pozna njegove kobilice in “kresilne gobe”, ki jih je prenašal iz Trsta na Notranjsko; kako ga je sam cesar povabil na Dunaj, da konča z krvoločnim Brdavsom, ki mu razen Martina nobeden ni bil kos. Velik vpliv so imeli slovstveno in jezikovno kritični spisi, zlasti “Napake slovenskega pisanja” in “Popotovanje od Litije do Čateža”. Levstikovo slovstveno delo sloni na načelu, da piši slovenski pisatelj iz ljudstva za ljudstvo. Uspel je, ko je to načelo sam uveljavil v svojih delih in ko je pokazal pot mladi generaciji, zlasti Josipu Jurčiču. Kot neustrašljivi borec za demokratično in pošteno politiko sicer ni docela uspel proti reakciji in se je zrušil pod udarci samozvanih “prvakov”, toda njegove ideje so ostale v slovenskem narodu do danes in se uresničile v Osvobodilni fronti, ki nam je prinesla zaželjeno svobodo vseh ljudskih narodov nove Jugoslavije. Ena izmed njegovih lepih pesmi se glasi: Domotožje Slovenska zemlja, v tvojo sredo blago, na hribe tvoje srce mi želi, kjer pustil družbo sem tovar’šev drago, kjer v zemlji pokopan moj rod leži. Tam cvetje zlate mladosti moje, tam prvič mi gorelo je srce; tam veselil sem se vrh zemlje svoje, domača tla so kapale solze. 1816 - 9 DE JULIO - <948 Proslavljajoč novo obletnico Deklaracije Neodvisnosti Argentine Kulturno in Glasbeno Društvo “lilPfl” s sodelovanjem SLOVENS^KEGA LJUDSKEGA DOMA in Podružnic Patemal in San Martin, organizira dne 8 JULIJA ob 20.30 uri VELIKO PRIREDITEV Z UMETNIŠKIM SPOREDOM IN PLESOM ki se bo vršila v prostorih Centro Cultural Israelita y SAN MARTINU v ulici San Lorenzo štev. 189 (3 kvadre od Plaza San Martin) S P C C E o : Otvoritev in pozdrav. 1. ARGENTINSKA NARODNA HIMNA, izvaja zbor Slov. Ljud. Doma pod vodstvom pevovodjo .losi pa Samca. PROŠNJA ZA MIR, deklamira O&rtnen Marija Mučič od 8.L.I). . -Podružnica San Martin. GLASEBENI KOMADI, izvaja na glasovirju Jelisava ILaUsič od Jugosl. društva “LIPA". 2. )j..;e^ski pisatelj, literarni kritik, po-jcni delavec in jezikoslovec je bil ®.len 28. septembra 1831. leta v Spod-jv Ketjah Pri Velikih Laščah. ,'Jimnazijo je končal v Ljubljani, to- • Maturo je zaradi bolezni odložil in ^v.fl^-ueje nikoli ni napravil. Na vse-„ 1 'šče ni mogel, zato je stopil v bo-0vje v Olomucu na Moravskem. Ko takrat, leta 1854, izdal svoje pesmi, Ra ovadili, češ da so pohujšljive. tri°'r jih Levstik ni hotel preklicati, je ~ tve normalnih gospodarskih odnoša-Jev Tržaškega ozemlja s prav tem zaledjem, predvsem z Jugoslavijo. Stvarnost nam kaže, da je zasedbena vojaška uprava po sklenitvi gospodarskih dogovorov z Italijo, ki "spravljajo tržaško gospodarstvo v odvisnost od rimskega režima, skrčila trgovinski promet med "Jugoslavijo in Trstom na pičla dva miJ hjona lir letnega blagovnega prometa. ^ Pa je še odvisen od drobtinic, ki jih Je pripravljena milostno vreči rimska vlada Tržaškemu ozemlju. Tržaške in- j dustrijske in splošne gospodarske krize ,le bo mogoče rešiti s trdovratnim vključevanjem tržaškega gospodarstva v zapadno kapitalistično nadprodukei- še manj pa z namernim preziranjem naravnih izhodišč tržaških industrijskih proizvodov. .* O TEM IN ONEM V škednju so te dni odprli čitalnico, in slcer v tistih prostorih, kjer je imela svoj-ias svoj sedež Slovenska čitalnica, predno 80 jo fašistični oblastniki razpustili. 25-letnico gledališkega umetniškega Ustvarjanja Ijo proslavil v kratkem v okviru Uprizoritve Molierovega “Skopuha” *nani domači igralec Modest Sancin. prano bevk: •30 civilnih policajev je vdrlo pod pretvezo preiskave zaradi vtihotapljenega blago na jugoslovansko ladjo Topusko, ki Je prepeljala razno blago, namenjeno za češkoslovaško. Preiskava je trajala nad dve uri. Policaji so zaplenili 1.900 cigaret in naložili mornarjem 70.000 lir globe. Razen tega so hoteli proti vsem mednarodnim predpisom izvesti tudi preiskavo med prtljago p otnikov, ki so se pa temu odločno uprli, ker potujejo,preko Trsta le tranzitno. Podlonjersko prosvetno društvo ‘'Zvezda” je slovesno praznovalo 50-letnlco svo-j » ga obstoja. Hkrati so Podlonjerci proslavili “likof” svojega novega prosvetnega doma. V Zgoniku smo pokopali znanega proti-fašista tov. Ivana (Ukmarja. Pokojnik je užival veliko spoštovanje v domači, pa tudi v vseh sosednih vaseh. Slava njegovemu spominu! V Lonjerju smo prisostvovali 13. junija festivalu slovenskih tržaških narodnih noš. Nedvomno je bil to velik praznik tržaških Slovencev. V Plavjah je skočila v v odnjak s s vojo šestletno hčerko posestnikova hči Barbara Canciani. S svojim malce slaboumnim možem, očetom in tremi hčerkami je živela v nekem ovčjem hlevu. Hodila je od časa do časa v Trst, da si je kaj prislužila. V Repentabru je padel z balkona v globino šestih metrov civilni policaj Ernest Keller, ki se je na balkonu sončil. Keller ima prebito lobanjo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. V Trstu bo umrli 85-letni Miklavž Jurše, 81-letna Josipina Trampuš, 34-letni Franc Pizen, 24-letna Silva Colja, 50-letnl Josip Ulčigavaj, 64-letna Ivana Hrovatin in 11-letna Lidija žubin. * ZAVEDNI KOROŠCI O tem sta se lahko prepričala tujca, očitna provokatorja, ki sta se izdala za ameriška poročevalca in ki sta se iznenada pojavila v Železni Kapli. Navezala sta razgovor s članoma občinskega odbora tov. Francem Prusnikom .in Joškom Urbanom ter jima stavila vprašanja, na katera sta pa prejela iz ust obeh preprostih,toda zavednih koroških Slovencev takšen odgovor, da jima je kar sapo zaprlo. Izvedela sta lahko, da koroški Slovenci ne bodo spremenili svojega stališča, dokler ne bodo priključeni k Ljudski republiki Sloveniji. Na vprašanje obeh izzivalcev, če bi se koroški Slovenci v primeru lastne avtonomije odrekli svojemu sedanjemu stališču, sta Prušnik in Urban krepko odgovorila, da ni bila koroškim Slovencem izpolnjena nobena obljuba in bi ostala avtonomija samo prazna fraza. Na nadaljnje vprašanje obeh domnevnih ameriških poročevalcev, če bi vztrajali koroški Slovenci na priključitvi k Jugoslaviji tudi na primer, če bi se tja povrnil kralj Peter, sta zavedna Slovenca odvrnila, da je na to vprašanje odgovor nepotreben, ker se bivši kralj Peter nikdar ne bo več vrnil v Jugoslavijo. Ta dogodek v Železni Kapli odkriva* nemoralne metode, ki se jih poslužujejo agenti zapad-nega imperializma, ko gre za to, kako bi preprečili pravično rešitev vprašanja Slovenske Koroške. Naše zavedno koroško ljudstvo pa je politično prezre- lo, da bi se dalo begati po tujih izzivalnih in da bi se dalo ugnati v kozji rog. Osramočena provokatorja sta jo ucvrla v gluho noč. obtožbe potrebnih zbiralcev podpisov za neko stvar, ki nima nobene realne osnove. Pesem o “nedeljeni Koroški" je že davno izpeta in ji ne more verjeti noben pameten Slovenec na Koroškem. “'JCaplan ofllacKa Gedecmac” (Nadaljevanje) Zopet se je umaknila vase in za ne-*aj trenutkov zaprla oči. Nato so ji besede počasi, kakor kaplja za kapljo, Prjsle čez ustnice. , "Ti že veš, kaj moraš storiti,” je rekla skoraj tiho. “St6ri, kakor veš, da J« Bogu všeč. Ne maraj za drugo! Kar Je Bogu všeč... ” Pripognil se je, da bi ji poljubil ro-~°; le dvakrat v življenju ga je obšla *aka želja, ko je bil najgloblje prevzet, umaknila mu jo je... Verjel je, da se ^ že do konca odločil, da ve, kaj bo storil , Bib je že pozno, ko sta se Čedermac Katina v nagli hoji znojna in utrujena vrnila v Vrsnik. Svetilko sta bila jasnila že pred vasjo, ki je ležala tiha ln mirna; hiše so spale, nikjer glasu, j^oben pes ju ni oblajal. Le iz zadnje ..ajte pod cerkvijo je bilo slišati trkanje zibeli po podu in dremavo, polglasno uspavanko. v temi sta dosegla kaplanijo. Čeder-,c je odklenil, Katina je prižgala luč v izbi. “Zdaj pojdi spat”, ji je rekel. “Saj moraš biti trudna”. (|ln ti?” ‘Ne! Mene le pusti! Ne skrbi!” ®ilbi rad sam s seboj, v tihoti; ko ni usat.i nobenega glasu v hiši. Ob odho- 11 iz Krnice je bil že do konca odločen, a po poti so ga začele trapiti drugačne misli. Bila je ena sama pot, tega se je dobro zavedal; toda vedno huje so ga obhajali strahovi, iskal je še drugih izhodov. Kamor je pogledal, so. zijali sami prepadi, nič kot prepadi... V večernih urah, ob svitu petrolejke, mu je bila izba zmeraj posebno ljuba. Predmeti so oživeli; njihove senee so rahlo trepetale na stenah. Kadar koli ga je zažejalo po popolni samoti, se je rad zatekel vanjo. Zatopljen v kako knjigo ali v svoje misli, je v kratkih poletnih nočeh kdaj pa kdaj pričakal zarje. To noč mu ni bilo do knjige. V teh trenutkih se ni mogel vdajati duševnim užitkom. “Stori, kakor je Bogu všeč...” Besede, ki so ga spremljale vso pot in so mu zdaj potrojeno šumele v ušesih. Grenko se je nasmehnil. Mati ni vsega slutila. In prav je bilo, da ni vsega slutila; le še huje bi ji obtežilo srce. Odločiti se je moral do maše. Vedel je, da bi ne mogel zaspati, četudi bi legel. Telo mu je bilo izmučeno, strahotno izčrpano, da bi se bil najrajši zgrudil in obležal, toda duh mu je bil bolestno buden. Od nespečih ur prejšnje noči ga je ščemelo in žgalo v očeh. “O!” Sesedel se je in zatisnil veke, kakor da hoče zbrati misli, podoživeti občutke HOČEJO NEDELJENO KOROŠKO Razni dvomljivi ljudje hodijo v večernih in nočnih urah od hiše do hiše ter pobirajo podpise za — “nedeljeno Koroško”. Ljudje, ki zatrjujejo o sebi, da so “domovini zvesti Korošci”, so se pojavili v Slov. Plajberku, v Ločah ob Baškem jezeru in drugod. Pripetilo se je celo, da so ti možakarji grozili onim slovenskim družinam, ki niso hotele podpisati. Toda zavedni slovenski ljudje se niso ustrašili groženj bivših nacistov in SS-oveev, ampak so drznim izzivalcem pokazali vrata. Slovensko koroško ljudstvo je preživelo vihar, ko so bivši nacisti izdajali “Koroško domovino” ter jQ s Hitlerjem in njegovimi hlapčiči vred pomagali teptati ter , uničevati. Preživelo bo tudi nadlegovanja, poslednje grožnje sumljivih in zadnjih dveh dni. Misli ga niso ubogale; izmikale so se mu, kakor da ga moti zlodej, ki noce, da pride na jasno. Občutil je vročico in se zdrznil. Kaj je z njim? Dvignil se je in stopil do okna. Da bi si ohladil vroče čelo, ga je pritisnil na šipo. To mu je dobro delo. Pogled mu je splaval v temo. Z napetim zanimanjem, kakor da se ho(;e s tem pomiriti, je opazoval noč. Listje latnika, tenke veje dreves — kakor iz črnega papirja izrezljana senčnata podoba, prilepljena na sivo ozadje. Skozi zelenje se je kot skozi mrežo svetilo zvezdnato nebo. In vse je bilo tako zelo tiho, tako zelo mirno. Tu pa tam se je zganil le kak list, slikal je tiktakanje ure v žepu. Obrisi streh, motna podoba poletne noči, čelo na hladni šipi... Za trenutek mu je bilo, kakor da plava v praznini brez vsake misli, brez slednjega grenkega občutka. Tiho, narahlo, dobrotno so se mu duše dotikala leta, ki jih je preživel v tem bregu. . . Čas, ko je bil po treh letih kaplano-vanja pri fari zaprosil za službo v Vrsniku. Bilo mu je toplo ob srcu, a obenem ga je plašila samostojnost. Vrsničane je poznal, saj jim je bil sosed; nekam trdi. vase zaprti; ponosni ljudje, ki jim zlepa ne storiš kaj po volji. Prejšnji kaplan, starec, jim je vlival spoštovanje s svojimi sivimi lasmi, sklučeno postavo in življenjsko izkušenostjo. Da, saj je bil ves goreč kot plamen, a še tako zelen, tako neizkušen, ki mu bodo merili vsako kretnjo, tehtali vsako besedo. Ni ga plašilo, da je bila duhovnija majhna in uboga, na to NEVZDRŽLJIVE RAZMER® Težko si bodo mogli pravicoljubni ljudje predočiti, kako se godi danes na Koroškem žrtvam nasilnega nacizma in hrabrim slovenskim partizanom. Oglejmo si nezaslišani primer tov. Matije Urbančiča iz Bele pri Železni Kapli. V septembru 1943 se je pridružil partizanskim borcem. Urbančičeva družina, ki je živela pod strašnim terorjem, se je morala umakniti v gozd in prepustiti nacističnim razbojnikom vse živilske zaloge, pohištvo in 35 repov domače živine. Roparska nacistična svojat je Urbančičevo domačijo popolnoma izropala. Po zlomu fašizma se je Urbančič vrnil domov. Dom je bil žalostna podrtija. Bil je sam, od njegovih se ni nikdo več vrnil iz zaporov in koncentracijskih taborišč. Zaman so bile neštete Urbančičeve prošnje ter intervencije za popravo vojne škode. Brez podpore, z lastnimi silami si je Urbančič zopet ustvaril novo domačijo. Pa kljub temu še nima miru. Stalno se oglašajo pri njem oblastni organi z izsiljevalnimi zahtevami. Sočasno pa uživajo eksponirani nacisti potuho in podporo oblastva. Primer Matije Urbančiča kriči po pravici in zadoščenju. Dovolj je preočitno krivičnega ravnanja s slovenskimi partizani in nesrečnimi žrtvami fašizma na Koroškem. Takšni in podobni primeri izpodbujajo koroško ljudstvo k vztrajni borbi za pravico in priključitev k matični državi, novi Jugoslaviji. TA PRAVLJICA JE STARA ŽE NAD TISOČ LET. . Ob teh besedah se spominjamo Ivana Cankarja. Naše ljudstvo dobro pozna to pravljico. Kruta je in cinična. Poznamo jo iz fašističnih časov. Ponovili so nam jo po drugi svetovni vojni ob še mislil ni; tudi ga ni bilo strah raztresenih, oddaljenih kmetij pod Mijo... Kakor v mnogih stvareh, v katerih so ga mučili dvomi, je tudi tedaj odločila mati. Naj zaprosi, mu je rekla. Blizu mu bo; vsako nedeljo pride v Vrsnik k maši. Bojazni se mu niso uresničile. Poznal je hribovce, kakor je poznal sebe, znal je ravnati z njimi. Prodrl jim je v duše; njihova slaba nagnjenja so mu bila kot na dlani, poznal je njihove radosti in bridkosti. Ob nedeljah se je njegova izba spremenila v javno pisarno. Bral je pisanja, ki so jim prihajala od oblasti, odgovarjal po laško, sestavljal prošnje, dajal nasvete. Njih srca si je pridobil s pesmijo; cerkvi je kupil orgle, stare pesmi, nedeljo za nedeljo. enake, so se umaknile novemu, ubranemu petju. -Ne, ne, vsa ta leta tudi niso bila popolnoma brez bridkosti. Zadevale so ga drobne nevšečnosti, neuspehi, ki so mu pogosto težili občutljivo srce. Saj si nikoli ni domišljal, da je pridobil vse ljudi. Marsikateremu izmed njih je gorela v očeh tiha upornost, ki se ni upa'a v besede; po vojni pa jim je legla tudi v duše, beseda je postala drzna, ni se. plašila odkritega nasprotovanja. Kovač Vane Rakar je vsako nedeljo stal za cerkvenimi vrati, na ustnicah mu je igral tih posmeh. Ni bila samo njegova bolestna domišljija, razločno mu je bral v očeh : “Le govori, le nateguj besedo, kdo ti še verjame, ki si blagoslavljal topove!” Saj jih ni; Bog mu je za pričo; preklinjal jih je. Jezus, saj je vedel že brez tega, da je siro- anglo-ameriški zasedbi. Lan ipolcti smo doživljali divjanje norih fašistov. In sedaj zopet pričenjajo s to pravljico: vrstijo se nova nasilja. Skvadristi so bili na kolesarskih dirkah v Vidmu, pa so se vračali z avtobusom v Trst preko Sesljana, kjer so se ustavili. Nekateri od 35 kričačev so pričeli izzivati mirne vaščan ter jih napadati in psovati s “ščavi”. Vdirali so v slovenska stanovanja, terorizirali žene in otroke ter jim zagrozili, da se bodo vrnili v S-'-sljan in ga požgali. Čim so se vračali kmetje z dela na polju, so jo razgrajači ter izzivalci, ki so pokazali svojo korajžo le v borbi z ženskami ter otroci, urnih krač .odkurili nazaj proti Trstu. Če ne bo policija prijela izzivajočih škvadristov, ki so dobro znani, potein bo ljudstvo samo napravilo red. DELOVANJE LJUBLJANSKE OSVOBODILNE FRONTE Komisija za ocenjevanje uspehov, doseženih s povezanjein mest z deželo, je na konferenfii v Beogradu pohvalila ljubljansko osvobodilno fronto. Ljubljana se je prav posebno izkazala pri izgradbah zadružnih domov. Dala ja 30 tisoč delovnih ur in okrog 2.500 ur strokovnega dela. Poleg tega je ljubljanska fronta nabavila znatne količine gradbenega materiala za zgradbo zadružnih domov na deželi. ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-14X1 a a Sopcic e fviio HORMIGON ARMADO Coronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MA DE RO Ljubljanski zdravniki so posetili tudi oddaljenejše kraje. V zadnjih dveh mesecih so posetili štirikrat Ajdovščino in pregledali 407 oseb. V Ponikvah pri Dobrem polju so obiskali otroško okrevališče in pregledali 74 otrok. Imeli so tudi več poučnih predavanj, namenjenih posebno za podeželsko prebivalstvo. Osvobodilna fronta Ljubljana je stopila v zvezo z deželo tudi na kulturno-prosvetnem polju. V ljubljanski okolici je .gostovalo 46 pevskih zborov s 1197 pevci. Gledališki igralci so imeli 17 prireditev, harmonični orkestri 5 in še več drugih glasbenih nastopov. Na deželi je ljubljanska osvobodilni! fronta oddržala tekom dveh mesecev 158 predavanj političnega, kmetijskega in poučnega značaja. Ljubljanska osvobodilna fronta je po mnenju ocenjevalne komisije ena najaktivnejših izmed velikih mest. FOTOGRAFIČNI ALBUM JUGOSLAVIJE Opozarjamo naše izseljence, da si preskrbijo ta dragocen album, ki vsebuje nad 180 krasnih slik mest, vasi, staro in novo življenje Jugoslavije. Za razprodajo imamo na razpolago še prav malo izvodov in zato podvizajte, da ne ostanete brez tega fotografičnega albuma. Naroči se ga lahko pri upravi Slovenskega Glasa. Cena tega je $ 6.— (po pošti 50 cts. več., Krojačnica ‘"Gorica99 Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aire« Naproti postaje La Paternal T. A. BO - 9357 ITALIJA De Gasperi-Einaudijeva vlada se ne čuti dovolj močna pri reševanju domačih problemov. Nezadovoljstvo industrijskih in kmetskih delavcev narašča. stavke se širijo. De Gasperi se boji, da si bo delavstvo z orožjem iz-vojevalo pravice, zato pa skuša upe-ljati zakon o razorožitvi civilnega ljudstva ter s tem ohraniti “demokratično vlado”. . TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-01SS MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX l ' ’ I A vda. Riestra 1115 U. T. 61-065* INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Jožef Škodnik I Anasco 2G52 U. T. 59-8995 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Eat. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 HERRERIA DE OBRAS - BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires Zobozdrav ni k a Dra. Samoiloviž Dr. Feliks Falieov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatiamo y sala de Cirugia Ati »ned: Lun as - Mi6reoles y Vierne* Pedir kora por telftfono Deiensa 1153 U. T. 34-5319 Dr. Francisco Jose Cespa DENTI8TA CIKtTJANO Consultas de 15 a 20 hs. Coronel K. Lista 509« T. A. 50 - 5783 maštva nič koliko in da se je nagrmadila cela gora krivic, se nateklo celo morje ponižanja. Sam je to okusil več kot enkrat in težko mu bo pozabiti. Čemu se tedaj obračajo zoper njega? Kdo naj to do konca razume? On ne more. Vedel je, da tega ne ozdravi nobena, še tako modra beseda. Nobena! Vsak napor bi bil udarec v vodo., Let trpljenja in ponižanja, ki so vtisnila pečat telesom in dušam, ni mogoče izbrisati. Ne, ne! Čas neizmerne tišine, ko se je upon zopet umaknil v duše in v oči. Trpka misel je plaha in zastraho-vana tičala v zasedi. Ni umrla, misel ne more umreti, le potuhnila se je in čaka svoje ure... Morda on tega ne bo več doživel; in si je tudi želel, da bi ne doživel. Hotelo se mu je miru, ne boja... Za cerkvijo je stal nagrobnik, ki je počrnel, s pobledelimi črkami gledal gledal proti vzhodu. Pod vzravnano zemljo, pod gladko, steptano rušo so ležali zemski ostariki njegovega prednika, ki je do zadnjega diha služil Gospodu. Le malo, pa bi bil izdihnil pred oltarjem. Poleg njega bo nekega dne stal nov kamen z napisom: “Tukaj počiva Martin Čedermac... Pokoj njegovi duši!” Pokoj njegovi duši. .. Za vrtom je zavpil skovir in mu pretrgal misli. Sklenil je roke na hrbtu in z naglimi koraki stopil po izbi, dolga senca se je lomila pod stropom. Misli so se mu znova vračale, a se mu niso mudile pri spominih; mučile so se s sedanjostjo in ga polnile z bridkostjo. Bile so vse zmedene in zbegane, poizkusil jih je urediti. Le počasi jih je nizal v smisel. Preglednost in urejenost no- tranjosti ga je pomirjala in mu vlivala novih sil. .. S kakšno mirno odločnostjo je bil odklonil podpis. Kakor da bi rekel vsiljivemu Krošnjarju: “Ne, ne kupim te-gom!” In se ni kesal, tudi ta trenutek bi ne mogel storiti drugače. “Vi se upirate novi oblasti ? ’ ’ Orožniški poročnik se ni zavedal, kako dobro je bil merjen ta stavek, sicer bi bil še nadalje brenkal na isto struno. Pa je bilo nekaj drugega, s čimer oblasti ne računajo, močnejše kot besede. In vendar vendar — to si je ta trenutek odkrito in mirno priznal — ga je stalo obilo notranjega boja. Upornik? Da, prvič v življenju, ako je to mogoče imenovati upor. Bil je mirne nravi, vsaka prevratnost mu je bila tuja, celo zoprna; nikoli, niti v mislih se ni upiral oblasti. V domači hiši je kraljeva podoba visela na častnem mestu; njegova mladost je bila prenasičena junaških zgodb iz bojev za osvobojenje Italije, navduševal se je za Garibaldija. Leta šolske v zgoje in me-y seci vojaške službe. V poznejših letih je preko tega legla marsikatera senca, a je vendar zmeraj dajal cesarju, kar je cesarjevega. Čemu tedaj cesar zahteva, kar je božje? Stal je sredi izbe in stiskal pesti, kakor da se prepira s svojo senco na steni; nehote mu je kletev ušla čez ustnice. . . Zavedel se je in se zmedel, kakor da se je preplašil glasu, in se v strahu ozrl okoli sebe. Pogled se mu je uprl v Križanega v kotu, po čigar starinskem lesu se je razlival trepetajoč sij svetlobe. Priklonil se je kakor iz globoke skrušenosti in se prekrižal. “Gospod, moj Bog!” mu je prišlo iz dna duše. In še dvakrat: “Gospod, moj Bog! Gospod, moj Bog!” Sedel je. V zvoniku je odbilo tretjo uro. Koliko časa je tako sedel? Morda le nekaj minut, morda dlje! Nepremič-nostnost, v kateri je bil pozabil celo na tobačnico, ga je znova pomirila. Čemu si toliko trapi dušo? In vendar mu še zmeraj ni dalo miru, duh mu je neumorno grebel v nove globine. Iskal je novih ugovorov; takih, ki b i ne potekali zgolj iz njegovega verskega čustvovanja. Ni jih bilo težko najti. Čustva, ki bi jih ne znal jasno izraziti; javno izpovedati bi jih tako nikoli ne smel. Vsa leta jih je nosil v sebi in ji hskri-val, kakor dekle plaho in sramežljivo skriva svojo ljubezen. Kako bi že to imenoval? Zavest narodne posebnosti, ponos rodu, ki je v stoletjih pobledel, a nikoli popolnoma ugasnil. Ustno izročilo, bajke in pesmi; vse, kar se kot sladka melodija dotika srca in duše. V svoji mladosti je bogato črpal iz tega globokega vira. Nepozabni zimski večeri, ko je čepel ob ognjišču, na katerem so tleli kostanjevi in hrastovi panji. Z drhtečim srcem, z odprtimi usti je poslušal zgodbe, ki so se vse nanašale na preteklost te ozke, uboge zemlje. Veličastna podoba burnih, na videz svobodnih dni, ko so njihovi pradedje stali na mejah in branili beneško republiko. Pesmi, ki jih je pela mati, in so se kot nevidna roka iz davnine rahlo, božajoče dotikale duše. Zavedal se je. da je Slovenec. Iti da je ta uboga, ozka zemlja Slovenija. In za Matajurjem in za Kolovratom ? Tam Avstrijci in Kranjci. Ah!! Tako je wJ' slil in čutil kot deček; tako mislijo in čutijo vsi od kraja, tudi njegova mati-Nocoj ta večer je bila zadeta tudi v tisto nedopovedljivo, kar je nosila v srcu in o čemer nikoli ni govorila. Ob tej misli, ki ga je objela kot vonj poletne noči, se je nasmehnil... Nje-govi občutki niso bili več občutki pet' najstletnega dečka. Dnevi, ko je zace spoznavati tudi kulturo in se mu je čela porajati zavest lastnega uboštva in manjvrednosti. To mu je zagrenn0 marsikatero minuto; drobna bolečin9 mu je trpinčila srce. Takrat sta bili \e dve drobni slovenski knjigi, ki ju imel; neka ljudska povest in moliti' nik v starem tisku. Tretja knjiga, PrC' šernove Poezije, mu je bila svetlo ra' zodetje. Prebiral je pesem za pcsmU0, prodiral v njihovo lepoto; kopnel i®) je občutek uboštva in manjvrednosti; “Največ sveta otrokom sliši Slave. ■ • Pojem Slovenije se mu je razširil; nov bogastvo je kot skopuh zaklepal vase r saj bi ga tudi ne smel razdajati, draga Italija, preljubi moj dom.--Bil je razdvojen v svojih čustvih; življenje se je zaman trudil, da bi J’ spravil v sklad. Tega še nikoli ni tali< živo občutil kot v tem trenutku. V zvoniku je odbilo četrto uro-• • Zdrznil se je, dvignil glavo in pog\e(% v okno. Nad grebeni Kolovrata se je^ prikazovala prva zarja. Stara gora kmalu zagorela na zlatem ozadju- (Nadaljevanje) ^ (Ste*.) 158 — 23. JnidJa 104« SLOVENSKI O li A 8 Str. 11 PISMO TOV. FRANCA ŠTOKA Kotovo Je ostal nagim izseljencem v spo-!Wn,> tov. p. fttoka, saj je mnogo let de-^>Tal v naSih organizacijah. Leta 1932. e bil izgnan iz Argentine in izročen v ro-6 italijanskemu faSizmu. Po vež letih inflacije, zapora in mučenja je tudi on iakal svobodo za katero se je toliko let In skoraj žrtvoval življenje. 0 uničenju nacifaSizma je imel odgo- ^fnn Mesto pri Osvobodilnem Svetu v Tr- Pozneje v Ajdovščini in danes se Got foke v okrožnem Komiteju v Istri. ovo mu je po naključju prispel v a naS ‘‘SLOVENSKI GLAS", zvedel za naslov in pisal sledeče pismo: UREDNIŠTVU “81,0venskega GLASA”! ‘lavno bi moral pisati na Vaš list in ^ **> njega poslati borbene pozdrave 8Ploh starini znancem Južne Amerike ^ -i Poslati bi moral že (lavno pozdrave mladim tovarišem in vsemu naše-^ ‘Jndstvu. '»i bo oproščeno to, da nisem si do J odtrgal kako uro in Vam jo posve-Pri .ll^ani tega, da se Vam oddolžim. V na-,,■* ^m pošiljal na Vaše uredništvo vse .Mb pišein za naše časopise in *el ko Je nacifašizem izvršil zlo-n'l(\ tržaškimi talci. 51 tovarišev, 0]jp zan°v ki*0 umorjenih v ulici ^ dan sem prišel v Trst in til a P° tolikih letih v Trstu je znana veža v ulici Ghega. lrnovskih gozdov sem se pred par Da ,l napotil po nalogu na novo delo, ^tio l *° v Trst. mano 11 > bilo še niti „ož.et°. Partizanščine, bataljon, kraško Ni in Tržič so bile moje izkušnje. ^acif1'- 0 te^^° napotiti se v gnezdo pjlrt-asizma, v naš Trst, ker tudi mpje iiil0 ^nsko, sicer kratko življenje, je '°8v0bVe-C*nO V teritor^u- ki še ni bil ?aj); Ponosni so bili lahko parti-|°r. so krvaveli za svoj narod na «atep m v naših gozdovih. Občutek, ti 'J'rs^a sfm itn el, ko sem korakal pro-tiejj kislim, da je le zavidanja vre-pr0|j l)n>agati tovarišem, voditi borbe je t0 nacifašizmu v njegovem gnezdu, tlen K ^0Se^)na naloga, katere se zavedi ff* mora čutiti ponosen. Drav 0 sicer prijetno korakati v Trst »etn ()tlef?a nesrečnega dne, ali večkrat sPomn-,P°Znej.e V liaJhujših momentih «e Oh"„to':ariŠRV in prijateljev iz uli- ^r,1r»i 1?a,’ katerim so sledili še mnogi me je še bolj navdušilo za ;en boj proti nacifašističnim len občutek sem moral imeti «1 ^Pros k :° bol P°»jp, ,l uui-.uieK sem moral imeti v U ,1?a siiko v ulici Ghega, se lah- razu™e> ko sem imel pri sebi n neka-i tovarišev, ki so ravno *Hed fr dnevi bili aretirani in bili že Ma'U^lmLta^i' Treba je bilo raču-^ je v ,?an^®.° četo. Dobro, parola na-l^kf, „n° bila na mesto enega deset, 0 tudi začeli in izvedli našo na- TRg°VINA ČEVLJEV BELTRAM V*» .po domače postreže. rWite, pa se boste prepričali 1 » Se priporoča * ® r t Beltram DONATO ALVAREZ 2288 ■------ Buenos Aires logo ter maščevali naše tovariše talce. Ni bilo prijetno kretati se po tržačkih ulicah, ko so prihajale dnervno novice: v prvem sektorju trije aretirani, dvajset odpeljanih v Nemčijo — začela je delovati tudi nesrečna Rižarna v Skednju. Mnogo je bilo brezbrižnih ljudi, kateri so izkoriščali vojno situacijo v svoje osebne koristi, treba je bilo boriti se, gledati smrti v obraz, poznati strahote via Bellosguardo in nesrečni dim Rižarne, ki nam je bil vedno v opomin. Treba je bilo dvojnih sil, napeti vse živce, znati živeti v takem brlogu, ne samo živeti, ampak treba je bilo uživ-ljati, ukrepljati in razmnožiti vsestransko delo naših organizacij, in to ni bilo lahko. V našem ljudstvu je bila ona zavest, da bo borba trajala do konca in ta konec bo samo naša zmaga. Zato ni bilo v kolikor težko nemogoče vzbuditi željo po borbi imed našim slovenskim življem v Trstu. V Trstu ni bilo Slovenca ali Hrvata, ki bi na lastni koži več ali manj ne poskusil zlobe fašizma, prej in sedaj bi ne čutil s svojim ljudstvom, katero je umiralo, se borilo in bilo tudi gospodarsko uničeno po naci-fašističnih tolpah, ki so požigale, morile in uničevale naše ljudstvo. Srd proti nacifašizmu je tlel tudi v delavskih množicah italijanskega porekla v Trstu. Treba je bilo samo podžgati. Treba je bilo prinesti v Trst, v proletarski Trst, partizanski duh. Tudi v tem boju ni bilo težko razvneti srd proti zločinu fašizma, proti raznim tolpam novega fašizma in njihovim pomagačem. Kvestor Kocjani, tržaški župan Pag-nini sta bila kot sodelovalea z okupatorjem smrtno zasovražena pri tržaškem antifašističnem ljudstvu. Ideje osvobodilne fronte niso ostale po zaslugi tržaških organizacij OP-a v ozkem slovenskem ambientu. Tisoče je bilo italijanskega prebivalstva, kateri so materialno podpirali naše organizacijo, mnogo italijanskih delavcev je tudi aktivno s puško v roki že sodelovalo za našo stvar. Bratstvo med našim ljudstvom, ljudstvom Trsta, z vsemi slovenskimi množicami je bilo že use-jano. Treba je bilo samo eno, dati konkretno organizacijo, katera bi bila izraz v strukturi in programu tem težnjam tržaških delavskih mas. Z nekim občutkom posebnega zadovoljstva sem začel zadano mi nalogo, da skupno z ostalimi tovariši po sporazumu Slovencev in Italijanov, v širokem programu OP-a, da se organizira v Trstu organizacija delavnih množic Trsta, katera naj bi zajela v svoje vrste1 vse aktivne borce proti fašizmu DELAVSKA ENOTNOST je bila ona organizacija, katera je v kratkih mesecih svojega obstoja, to je od maja 1944, do oktobra istega leta štela že tisoče organiziranih pristašev po vseh tovarnah. Ustvarili so se tudi poulični odbori, ki so zajeli v svoje vrste ne samo delavce, ampak tudi srednje meščanske sloje, kakor tudi v tovarnah, tehnike in inženirje ter uradništvo je tudi bilo organizirano v borbi zoper sovražnika. Treba bi bilo ob tej priliki pisati mnogo o padlih tovariših, zidali so oni, delali smo mi na že njihovem izročenem delu, treba bi bilo pisati mnogo o teh junakih, ki so bili voditelji naših organizacij, ki so znali umreti in ne izdati >Naš Matevž, Boro, Maksim, Kolarič, nasa Mara, Zdenka, Jurij in še mnogo TRGOVINA JESTVIN PETER čUCIč ExceIsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pefta ostalih, katerih imena so bila Rado, To- 1 ne, Blaž, Miha itd., vsem bi ae moralo postaviti velike spomenike, spomenike dela, spomenike molčečnosti. Mnogo več bi sovražnik žel v naših vrstah, ako bi bili šibki ljudje med nami. Bodi v tem trenutku tudi časten spomin našim mladim kurirkam, Milki in toliko njim, od katerih smo mi aktivisti bili odvisni. Tudi one mlade in neizkušene, so znale molčati kot grob in umreti, ako je bilo potreba, a ne izdati. Velika in drzna je bila naša mladina, kakor je nosila legendarna ilegalna imena, tako je bila tudi velika na svojem delu. Ni se ustrašila smrti, ne težkih naporov. Trnovski gozd, peš korakanje skozi nemške fašistične in belogardistične postojanke, je bila nagrada našim aktivistom v Trstu. Vsakdo je čutil potrebo prebiti par dni med partizani, si tako ojačiti živce in priti na delo spet v Trst z novim borbenejšim duhom. Mladina in vsi aktivisti Trsta so pričakovali in z veseljem sprejeli vsako nalogo, ki je bila v zvezi z osvobajanjem ozemlja in najsrečnejšega se je čutil oni, kateremu je bila dana naloga, da lahko potuje, peš do Črnomlja. Eno izmed častnih nalog je izvrševala v Trstu naša kolportaža. Treba je bilo dnevno prinesti v Trst in po Trstu razdeliti tisoče letakov in časopisov, brošur in raznega študijskega materiala, ki je bil dnevno razdeljen po vsem mestu. V bližini najjačjih postojank nacistov smo imeli skladišče za literaturo. Da je bilo te dovolj in za vsako rabo, je skrbela naša tehnika “MORJE”, ki je prenašala svoj sedež od Barkovelj, Sv. Ivana in Skednja do bunkerjev Marije Magdalene. Kaj bi vse ne vedela povedati ulica Kostalunga v Trstu. Lahko rečemo, da je ta bila živa žila, ki je dajala vedno novih sil našemu Trstu. Ena točka posebej, je.bila vedno na Kostalungi rudeča hišica in v njej stanujoča dobra tetka, dobra petdesetletna ženica, pravi partizanski temperament, katera se ni ustrašila imeti v svoji hiši radio oddajno postajo. V pristnem tolminskem narečju je samo vprašala: “Fantje^ kako vam gre, al bodo kaj kimal nasi partizani prišli,” in večkrat je delila zadnjo krompirjevo juho z našimi radiotelegrafisti v bunkerju. Borba proti fašizmu, nacizmu, mobilizacija antifašističnih množic Trsta, utrjevati bratstvo med slovenskimi in italijanskimi množicami v tovarnah, ustvariti sabotažo, bunkerje za tisk, za tehniko in za hrano, bunkerje za orožje, one bunkerje, ki so skozi leto dni sprejemali orožje in municijo vseh vrst in vseh kalibrov v Trstu, kakor v zasmeh vsemogočnemu okupatorju. Vse to smo pripravili in še nekaj več, stotine partizanov obeh narodnosti so se pridružile našim borcem v gozdovih Krasa in Trnovskem gozdu. Treba je bilo n e sami o njim, ampak desettisočem partizanov in civilnim prebivalcem svo- Prevozno Podjetje ” G O R I C A ** Lojh Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URŠIČ Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Aires bodnega teritorija, hrane in potrebščin. Zato so skrbele naše nabiralne akcije in v veliki množini naše diversant-nc skupine, katere so “napadale” ka-mijone, cele konvoje blaga, ki so, bodisi redni trgovci ali črnoborzijanci prevažali po takozvanih sigurnih poteh. Treba je bilo cele kamijone blaga prenašati iz Trsta na hrbtu. Za to so skrbele naše mlekarice iz Opčin, Trebč, Bazovice, Kontovela in drugod. Naši kmetje niso nikdar toliko gnoja prevozili proti Repentabru, kateri pa je bil jako dragocen. Bila je sol, sladkor in medicine. Vse je bilo mobilizirano, vse organizirano zato, da bomo zmagali. Tako oboroženi, idejno, pravilno ustrojeni in usmerjeni, smo kovali bratstvo italijansko-slovenskega ljudstva z borbo tudi na tržaških ulicah. Vedno manj sigurnega se je čutil okupator v mestu samem. Znan je nemški kvartir okrog tržaškega sodišča. Z bunkerji so se ogradili in mislili, da bodo gospodarji sveta. Mnogo je bilo teh zastopnikov Ilerrenvolka, ki so dvigali roke v vis pred našimi vozovci in ga-pisti. Gorele so garaže in kulotijeva banda se je prevažala po Trstu v oklopnih avtomobilih. Lonjer, naš Lo-njer je bil za njih nedostopen. Ni bila borba, oborožena samo proti naci-fašizmu, treba je bilo tudi brisati ostanke in sledove fašizma med našim slovenskim ljudstvom, treba je bilo vzgajati nove ljudi in začeti pri naših malčkih. V Trstu in v sami tržaški okolici smo organizirali naše šole, vzgajali smo naše malčke v borbi za bratstvo med tu živečim ljudstvom. Naši pionirčki so bili ponos našemu prerojajo-čemu se delavcu in kmetu in intelektualcu, kateri je videl, da vstaja v krvavi borbi nov narod; novo ljudstvo v najboljši nadi za gotovo in boljšo bodočnost. Ko vzbujamo po tolikem času te spomine, se vprašamo, ali je res mogoče, da bo še kdo moral takrat, ko mi ne bomo hoteli, nas zavladat in zasužnjit? Odkrito lahko rečemo: ne. Naše izkušnje za časa narodno osvobodilne borbe so ustvarile vse pogoje, da bodemo mi gospodarji na naši zemlji. Ko smo se trdo borili, ko so naši domovi bili izropani in požgani v toku krsta krvi, se je ustvarilo n elcaj novega: bratstvo ita-lijansko-slovenskega ljudstva. Sila in zavest naše zmožnosti. To smo mi dokazali vsem onim šovinistom, redkim, zelo redkim v vrstah slovenskega ljudstva, ter da na našem ozemlju in našem Irstu 'moremo samo v bratstvu z italijanskim naprednim ljudstvom izvoje-vat.i našo svobodo. Za dobe krvave bor-be,^ težkih žrtev, ki jih je doprinašalo naše ljudstvo, smo segali v roke onim, kateri so hoteli viti zastopniki antifašističnih ljudskih množic Trsta. ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Airea JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POLJAK Ituzaingo 4267 MUNRO Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 LA VOZ ESLOVENA KHITADO POR L,A 80CIKDAI) rUGOESI-AVA “HOGAR POPUIiAR ESLOVENO” ■ti: Drag je bil naš čas. Dragi so nam bili naši aktivisti, ampak treba je bilo enega in drugega, žrtvovati je bilo treba časa v dolgotrajnih in neskončnih pogovarjanjih z onimi, ki niso hoteli borbe, ampak so bili le navadni čvekači, ker so se samo pripravljali na bodoče komandne stolčke v Trstu. Nismo dosegli mnogo na tem polju, nismo mnogo pričakovali od raznih strganih dohtorčkov, katerih delo in obstoj sloni samo na laži šovinistične propagande in kateri služijo vsakemu, bodisi kdor koli, samo da ščitijo svoje osebne interese. Tak je bil tržaški OLN in njegovi pajdaši. Mirno sožitje z okupatorji, priprave prehoda oblasti od pravih fašistov v roke laži-demokratov, pol-fašistov. Treba je bilo končno tudi tem napovedati vojno in borba se je res zaključila tako, da sta bila samo dva tabora: fašisti, belogardisti in CLN-ovci y enem taboru poraženi in na drugem pa tržaško ljudstvo, ki je praznovalo po 25 letih svoj nov prvi maj. . . . F. Štoka KROJACNICA "LA TRIESTINA” / n 1 : • ; f: fj • ! . \ i,- j ’ Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3088 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 Reinaldo Wmm»erman MEDICO V. Na/ca 2381 U. T. 50-2815 TRGOVINA JESTI TN “TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 U. Ti 72-4957 TRGO,VINA JESTVD, "PRI ČEI1MCU " C. Ram6n Lista 5651 - U. T. 64-1509 RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 TISKARNA Rudolf tivec SARMIENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santos Lugaie«) 1101 .■.V.V.VAV.VV/.VAV/A-.VA^VVV.V.V/.V.V.V.-VV.V/.VAVVAVA; \ Direccion - Proyeccion- Construccii v v Roberto F. hevpusceH Luis Stok TECNICOS CONSTRUCTORES CALOULOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y IIORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS — TRAMITES — FIRMA ESCRITORIO : T. A. 50 - 8037 CALDERON 3062 Buenos Aires J* Dri A. Kirschbaunt Dra. Marta Kirschbdu0 ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEČA 3271 T. A. 50-78** Stavbinska Kovača G. STA VAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA Slovenska Cvetličarna “LOS ALP^S ttosiar Anior U. T. 51-®732 Triunvirato 4223 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y dem&s idiomas europeos. Estracciones de partidaa para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previ8i6n Social. SAN LORENZO 937 R O S A E I O (STA, FE) EDINA SLOVENSKA ESTAVBENKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ In SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 - O. T. 70*6112 j! NOVO STAVBENO PODJETJE jj R. Strehar - J. Lisjak Calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. 64 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrijite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 Krojačnlca LEOPOLD 17 SAJ Avda. FRANCISCO BEERO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO 141 Restavracija A. BENTTIiie & KRBSEVIO i * Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA JLJHlm,... . -—irm PIV ARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnea 2113 La Paternal MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PET^R JONKE Lastnik: S« izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela FASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA RUDOLF KLARIČ / INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ JOSE BONIFAaO 663 BUENOS AIRES SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Trcnnitacije Urardns ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A 35 - 8243 Buenos Air*« RESTAVRACIJA IN BAR B I L L A R — Vsakovrstna domača prehrana. — LASTNIK: Pete£ BdlČiČ INDEPENDENCIA 4202 rogal MARMOL BUENOS AIRES SLOVENSKA BABICA Filomena Beneš de LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Alr<’ Queseria y Fiambreria "LA IBERICA de Cuervo y Ferndnde* Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 . 856» F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Baznreo 3425 U. T. 50-8*1’ RAZPRODAJA KRUH* TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredla 477 U. T. 51-*16* Foto - Arte MAR.C®^ Najpopularnejia na Dock Sudn Facundo Quiroga 1385 U. T. O 2 .tsif UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polknu FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-518 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, reviJ-slaičic ter raznovrstnega mošket* ln Jenskega perila. VLADIMIR BENKO Avd*. Francisco Beir6 5700 VIULA DEVOTO - BUENOS AlB®f, "SPLOŠNO STAVBENO MIZABST^ ANTON FORNAZARIČ f Espafia 558 — J. Ingenieros — F. C-U. T. 757 - Santos Lugares - 271 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. VUGA ALFONS KONTHATIST ST A VBIN SKlH CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodji!* in stopniščih Se priporoča rojakom E8PINOSA 2576 — T. A. 5» - 677 Buenos Aires _ RESTAVRACIJA IVANČIČ HUDOLF Afis*«0 Talleres Grafieos “CORDOBA Gutenberg 3360 - 23. VI. 1948 -