Kuga prihaja. Lani se jo ustavila črna žena z morilno roko neposredno pred nanji. Hodila je že po Hrvaškem, Ogrskem ter pogledala tudi na DunaJ. Bila je to kolera. Potem je prišla zima, in kolera je v naši državi ustavila svoje obiske. Toda naSa srca se z grozo in trepetom povprašujejo, kaj bo, ko pride zppet gorka pomlad in vroče poletje. i\led tem naznanja najzlobnejSa sestra kolere, črna kuga, svoje velike žrtve v Aziji. Se nevarnejga nego kolera, je črna kuga, ki se kratkomalo imenuje kuga. Pojavi se najpozneje v petih dneh po okuženju, in okuženi človek že umrje v treh ali Stirihdneh. S kruto roko je zagospodarila ta kuga v Mandžuriji, kjer se je pred leti pdjgrala rusko-japonska vojska. Poročila, ki prihajajo od tamlcaj, so naravnost strašna. Iz Harbina pišejp, da leži na stotine mrtvecev po cestah. Psi prihajajo od vseh krajev in glodajo na rartvih truplih, krokarji se vsedajo trumoma na mrtva telesa in jih kljuvajo, in oboji zanesejo potemtakem kugo v druge kraje, NeStevilna trupla se pomečejo v reko Sungari, po kateri priplavajo v reko Amor, okužujoč povso-Lp! režje in pokrajiiio Z(.ravniki pa so brez pomoči. Ni se Se inašlo zdravilo, ki bi bilo uspešno orožje pfeti tej grozni morilki. Francoski zdravnik dr. Meunier se je pri preiskovanju na kugi oqoielega bolnika okužil in sam takoj spoznal, da je okužen. Naročil si je bolniški voz, da bi nikogar dalje ne okužil. Potem se je zavil vrjuho, namočono V razktfžilni tekoCini, in se peljal v barako ža pkužene, kjer' je svpjim tovariSem-zdravnikom naznanil, da pride Cez dva dni črna smrt ponj. Njegovo prerokovanje so je uresničilo, tovariSi ga niso mogli rešiti. ' Crna kuga je vsled tega tako strašna, ker jje okuženje izredno lahko. Dočim se pri koleri lahko okužiš le po odpadkih, se vrši okuženje pri črni kugi tudi po zraku. Z dihanjem in, dotikavanjem se okužiš. NajhujŠe je, ako se okdŽiS z dihanjem, ker se razvije kuga potem z velikp naglostjo na pljučih in te umori. Imenuje se črna kuga, ker postane človek 5rn, ko ga je umorila. Iz MandŽurije iie razširja kuga proti Šantungu in Ciliju, torej proti itigu. GlavnP mesto Kitajske, Pekin, je v veliki nevannosti pred kugp. Kitajska vlada je proti kugi brez vsake moči ter se je obrnila že na ovropske države, naj ii pomagajo v boju proti kugi. Nosilec kuge je neka mala žival, po imenu tarbagon, ki živi v mongolskih ravninah v neizmerpih množinah in Čegar kožubovina je zolo dragocena. Na tisoče lovcev lovi v teh stepah kljub vsemu pomanjkanju to žival, med katero se mnogokrat pojavi kuga, ki jo potem tudi nalezejo lovci. Ti lovci navadno prej vsled kuge tudi pomro, predno dospejo v obljudene kraje. Vsled tega je ostala kuga omejena doslej navadno le na Mongolsko. |Sedaj pa se je kuga silno razširila. Pomrli so celi nomadski rotlovi ia na stotine lovcev, tako, da beže nesrečni Kitajci v množicah v ruske pokrajine, ki so tako prenesli kugo v obljudene kraje. Ruska vlada je morala prepovedati izvoz tarbaganove kožuhovine, ker bi se po njei mogla razSiriti kuga ne sariio v Rusiji. temvefi po vsej Evropi. V notranjosti Kitajske se razširja kuga z grozno naglico.V enem tednu so naSteli 2800 mrtveeev.EvTopeici beže in zapuščajo okužena mesta. V Harbinu je umrlo v enem dnevu 40 oseb na kugi, 1225 jih je bilo sumljivih, da so okuženi. To so grozne vesti, zlasti, ako pomislimo, da tudi evropski zdravniki ne moreio ničesar trajnega in uspešnoga ukroniti proti kugi.