Dajte tudi drugim citati

PLES =

poučna knjižica

ZA MjAPE IN 5TARE

za prijatelje in sovražnike.

Spisal

JVflN TUL

duhovnik tržaško-koprske škofije.

III. natis

Založilo in izdalo upravništvo «Družinskega prijatelja«
v Trstu.

Št. 2555.

I \  o i

U «3' i O  J

OSool+pi  trs

V spisu «PLES» ni nič krščanski veri in morali
nasprotnega, pač pa mnogo poučnega zrnja; zato ga
odobrujemo in priporočamo.

Tržaško koprskoškofijski Ordinarijat.
TRST, dne 1. julija 1907.

f Frančišek Ksaverij

škof.

PREVZVIŠENEMU

IN

PREMILOSTLJIVEMU

GOSPODU

FRANČIŠKU KSAVERJU
Dr. NAGLU

ŠKOFU TRŽAŠKO-KOPRSKEMU
NJEG. VELIČ TAJNEMU SVETOVAVCU
ITD. ITD. ITD.

POKLANJA V ZNAK

ISKRENEGA SPOŠTOVANJA IN UDANOSTI
BIVŠI MU TAJNIK

IVAN TUL.





I.‘

Vzemi, mlado dekle,
še predno pojdeš na ples,
knjigo to-le v roke;
prepozno prišel bi kes

V mesecu juliju lanskega leta 1906 je
izšel prvi natis  te knjižice.

V mesecu novembru je bil potreben že
drugi natis.  Naenkrat sta bila oba natisa
brez posebnih oglasov in ponujanj popolnoma
razprodana.

Ugodne sodbe kat. listov, priznanja upliv-
nih oseb, mnogoštevilne naročbe ne le iz vseh
slovenskih pokrajin in drugih dežel avstro-
ogrske države, temveč tudi iz Nemškega, La-

škega, Aleksandrije in Amerike, prošnja, naj
se dovoli hrvatski prevod, — posebno pa že¬
lja, s tem ljudem koristiti, — vse to je pri¬
pomoglo do tretjega natisa.

Tudi k temu natisu naj Marija izprosi
obilno božjega blagoslova, posebno za našo
ljubo mladino.

11 .

.Kar sem spisal za vse,
mladenič beri še ti;
s tem ublažiš srce,
razum s tem Tvoj se zbistri.

Dosti ran ima človeška družba. Velike
rane na slovenskem narodu so:

1) pijančevanje, 2) ples in 3) slabo
berilo (časopisje in knjige).

Proti zasttufljenju  posameznikov in dru¬
žin po pijančevanju in po slabem časopisju
se je že začel hvalevreden boj.

Pijančevanje in ples sta si po svojih po¬
sledicah precej v sorodu, posebno za manj
izobražene, za bolj izobražene pa se pridruži
na veliko upropaščenje človeške časti še
slab tisk.

III.

Ko oglaša se klic,
dekleta plesat hite,
šopki svežih cvetlic
jim v belih nedrih dehte.

Kaj je ples?

Ples je prav za prav cela vrsta teles¬
nih gibanj, ki so urejena po gotovih pravi¬
lih in so spremljena s petjem ali z godbo,
ali z obema.

Ta gibanja so naravni izbruh veselosti
izraz radosti in sreče.

Ko bi bil ples le to in nič drugega, bi
se nihče ne spodtikal nad njem, ker bi ne
bil nevaren, ne škodljiv in ne pregrešen.

V tem smislu je umevati besede sv.
Pisma: Pride čas žalovanja (jokanja) in čas
plesanja (skakanja) x ), t. j. pride ura pri¬
dejo trenutki, ko žalujemo in zopet čas, ko
se radujemo.

4 ) Eccles. III. Est tempus plangendi et tempus
saltandi.

— 4 —


Tako je Jefteva hči pritekla plesaje na¬
sproti svojemu očetu, ki se je vračal zma- j
goslavno iz boja z Amoniti. *)

Tudi Davidu so prihitele, ko je prema- j
gal Golijata, mladenke in žene plesaje  in i
skakaje z raznimi godali nasproti. * 2 )

Mojzesova sestra prerokinja Marija se
je s svojimi tovarišicami radovala s plesom
in godenjem, ker so prišli Židje srečno skozi
rdeče morje po suhih tleh. 3 )

Da, David sam je poskakoval plesaje
pred skrinjo zaveze, ko se je ta bila vrnila
iz sovražnih krajev. 4 )

Sveti Paskal je v velikem veselju pri !
zamaknjenju tudi na zunajno pokazal svojo j
radost z glasnim petjem.

Ta način plesanja je čisto nekaj dru¬
gega, kot je ples, ki se vrši dandanes bo-

r) Jud. XI. 34. Occurrit ei unigenita filia sua
cum tympanis et choris.

2 ) I. Reg. XVIII, 16. Egressae sunt mulieres de
universis urbibus Israel cantantes chorosque ducentes.

3 ) Exod. XV. 20. Sumsit ergo Maria prophetissa,
soror Aaron, tympanum in manusua; egressaeque sunt
mulieres post eam cum tympanis et choris.

4 ) Reg, VII. 14. Et David saltabat totis viribus ante
Deu m.

o

diši na javnih plesiščih ali v gledališčih, v
bogatih sobanah ali v priprostih skednjih.

Gibanje starih Hebrejcev je bil izraz po¬
božne, navdušene, verske ali domovinske
veselosti, ob enem prisrčna zahvala za pre¬
jete dobrote ali pa javno priznanje za juna¬
ška dela.

Sicer pa so se vršila ta gibanja in ska¬
kanja v prvi vrsti le od posameznikov in
posameznic. Vsaka oseba je čisto prosta sa¬
ma za-se  spodobno poskakovala. V začetku
je bil ta način poskakovanja tudi v poganih.

Se-le v poznejšem času so se med po¬
gani začele ženske med seboj družiti za ples
tako, da so plesale prijemši se ena z drugo
in zopet s c, spustivši.

Za nekaj časa na to so jih posnemali
tudi moški in tako je nastal ples, v katerem
so se družili moški z moškimi in ženske z
ženskami.

*

&  *

Kako pa je ples dandanes ?

Sam za-se — pleše le kak «riorec», ka¬
teremu manjka «eno kolesce*. Sama za-se
— da ne pleše nobena ženska.

— 6  —

Da bi moški plesali le z moškimi —- in
ženske z ženskami je čisto redka stvar in
še takrat iz velike sile, ko ni drugospolncga
para. Pa tak plesje brez slasti, brez pomena.

Dandanašnji ples je navadno zmes mla¬
dih, živahnih , razburjenih, strastnih, izzi-
valno-zapeljivo oblečenih in okrašenih oseb
obojnega spola, ki se kakot pijani v divjem
diru mte krepko držeč se po plesišču. Več¬
krat jemlje plesavcem in plesavkam zavest
tudi prenapeta godba, bliščeča svetloba, pra
va pijanost, strastna razburjenost.

Nihče ne dvomi, kdor ljubi mladino, da
je ples, kakoršen je dandanes večinoma v
navadi, za njo zelo škodljiv  in vsestransko
nevaren  za plesavce in plesavke,  kakor tudi
za občinstvo,  ki, plesom prisostvuje le z gle¬
danjem.

Zato se krščanski stariši,  ki žele dobro
svojim otrokom tako protivijo plesu, ker so
prepričani, da je neizmerno pogubonosen, po¬
sebno pa največ za nravnost (dobro ime).

Toda ne le ples za se, temveč tudi vse
kar se vrši pred plesom in kar sledi plesu,
vse, vse je strupeno in okuženo.

... 7 —

Če ni še kdo o tem prepričan, naj bere
te črtice do konca in naj sodi stvar še le
potem.

Ples, žal, kakor se večinoma vrši, ne
odgovarja ne razumu, ne poštenosti  (spo¬
dobnosti) in ne krščanskemu značaju.

Da bi se pa ples priredilo tako, da bi
odgovarjal razumu, nravnosti in krščanske¬
mu značaju, bi ne imel več tistega strast¬
nega mika,  bi ne nudil več tistega tv ar nega
značaja,  ki je skrit v plesu, kakoršnega si
žele plesavci — razuzdanci — in plesavke
-— razuzdanke.


IV.

Fantov, mož in deklet
plešišče polno je že,
žene, plesni še cvet,
z otroci tam že stoje.

Ples, kakoršnega imajo ljudje dandanes,
ni posnemanje nabožnega in spodobnega po¬
skakovanja Hebrejcev (Židov) temveč, kakor

8

pravi sv. Auguštin ‘), poganska razvada, ka¬
tera je bila združena z divjo razuzdanostjo
in nenravnostjo.

Nekateri francoski kralji krščanski so res
prepovedali ples, kot pogansko razvado. 2 )

Pri poganih je bil ples plašč, pod kate¬
rim so se skrivale najgrše pregrehe, v mi¬
slih, željah, besedah in dejanjih. Obleke in
kretnje na plesu so bile nalašč take, da se
je vzbujala, netila in nasičevala poželjivost.

Plesi sedanjih dni so otroci poganskih
nespodobnih in razuzdanih plesov: Kdor se
sedaj udeležuje nevarnega plesa, kaže, da
je bolj pogan, nego kristijan, ker posnema
pogansko razuzdanost.

Ni torej nič čudnega, če se plesom upi¬
rajo krščanski stariši,  imenitni učenjaki,  od¬
lični govorniki,  slavni zgodovinarji,  da cela
vrsta še celo poganskih vrlih fesnikov.

Da mnogo nevernikov, brezvercev in brez-
božcev je tudi v najnovejšem času, ki sma-

*) Ipsa oonsuetudo ballandi de paganorum ob-
•servatione remansit.

a ) Has ipsas ballationes et saltationes et lusa
•diaboiica ne faciat populus nee in domibus, neque in
ullo loco, quia de paganorum consuetudine reman-
serunt.

— 9

trajo ples kot največjega sovražnika nedolž¬
nosti in poštenosti.

Sveto pismo,  ki je božji glas, resno svari
pred plesom, cerkveni zbori  ga strogo pre¬
povedujejo, cerkveni očetje in pisci  ga ozna-
čajo kot pravo kugo.

Če je tedaj tako, moramo tudi mi pre¬
sojati ples v njegovi pravi luči.

Pri vseh narodih starega veka je veljal
ples kot znak lahkomišljenosti, razuzdanosti,
čutnosti, mehkužnosti, poželjivosti in nag-
nenja do mesenosti. Bil je šola za najnevar¬
nejše strasti.

Najimenitnejši možje grške in rimske dr¬
žave so ples obsodili popolnoma vsega, ka-
koršen je bil, ali vsaj so ga slikali v taki
barvi, da se nihče, vsaj pameten človek ne,
ne zaljubi vanj, temveč, da se vsak, kdor
se ni skregal s pametjo, od njega odvrne s
pravim studom.

Aristotel, kralj grškega modroslovja, za¬
hteva, naj sodniki in oblasti mladini ples po¬
polnoma prepovedo.

Platon, svetovni mislec, je rajši hotel,
da pride v nemilost pred trinogom (okrutni-

10  —

kom, tiranom) Dionizijem, kakor da bi bil
vsprejel povabilo na ples.

Seneka pravi, da ples kvari in omehku-
žuje srce.

Demosten, največji govornik na Grškem,
je hotel Atencem s sramoto kralja macedon-
skega Filipa s tem očrniti, da mu je očital
udeležbo na plesu.  To očitanje je bilo v očeh
Atencev jako poniževalno za spremstvo kra¬
ljevo, katero so seveda potem malo cenili.

Rimsko ljudstvo je smatralo po izjavi
Emilija Proba, ples za hudodelstvo (vsaj za
sramotno napako).')

Sulastij, rimski zgodovinar popisuje pro¬
padlo ženo s tem, da navaja kot značilno
lastnost, ker pleše bolj prosto, nego se spo¬
dobi pošteni ženi. * 2 )

Horacij, znani pesnik, ki se sicer ne
zmeni preveč za nravnost, imenuje ples vir

*) Scimus saltare etiam in vitiis poni.

2 ) Haec mulier (Sempronia) genere atque forma,
viro, libcris satis formata, litteris graecis atque latinis
docta, psallere, saltare elegantius,  quam necesse
est probae.

— 11  —

nenravnosti in pokvarjonosti za Rimljane. ')
— Ovidij, je bil zelo svobodnega naziranja
glede mehkužnosti, vendar piše, da je ple¬
sišče kraj, kjer gineva sramežljivost, ples pa
seme za pokvarjenost.

Ciceron, največji modrijan  in govornik
poganskega Rima, najimenitnejši odvetnik  je
branil Lucija Moreno, kateremu so tožilci
očitali, da je plesal,  tako-le:
mož, katerega branim, ni bil še tako grozno
pokvarjen, da bi si dovolil tako razuzdano
naslado (kakor je ples).

Nikakor se ne sme imenovati zastopnika
rimskega naroda, da je plesavec, temveč po¬
prej je treba dokazati, kake hudobije in sra¬
motne napake ima na vesti, da bi bil potem
še-le sposoben za razuzdano plesanje.  Saj
nihče ne pleše, če ni pijan ali pa neumen.
Ne pleše ne na samem, skrivaj in ne pri
poštenih pojedinah. Le pri onih gostijah se
pleše, kjer se nezmerno  uživa pijačo in hrano,

*) Motus doceri gaudet Jonicos.

Matura virgo et fingitur artubus.
lam nune et incestos amores
De tenero meditatur ungui (Od. III, 6).

12

kjer se vstreza hkratu vsem nerednostim. Ni
mehkužnosti, ni mesenosti, ni predrznosti,
ni pokvarjenosti, katera bi ne poznala plesa,
ki je neizogibna senca, neizogiben spremlje-
vavec nečistovanja. *)

Že omenjeni Horacij izraža isto misel v
svoji satiri o nekem Miloniju, ko pravi: «Mi-
lonij začenja plesati, ko mu je vino že ne¬
koliko segrelo glavo, da vidi (Milonij) vse
po dvojno. 2 )

Ciceron torej, dragi čitatelj in čitateljica,
imenuje ples grdobo, ki spremlja neizogibno
nečistovanje.

Non debes temere consulem populi Romani
saltatorem vocare, sed conspicere. quibus praete-
rea vitiis affeclum esse necesse sit eum, cui vere
istud objici possit. Nemo enim fere saltat sohrius
nisi forte insanit: neque in solitudinc, neque in
convivio moderato atque honesto. Tempestivi convivii,
multarum deliciarum (amores in primis) comes est ex-
trema saltatio. Ommum vitiorum  necesse est esse
postremum. Illis relictis hoc vitium (saltatio) omnimo
esse con potest. Nullum turpe convivium, non amor,
non comissatio, non libido ostenditur (m Murena) et
quum ea non reperiantur (in eo), quae voluptatis no-
men habent, quaeque vitiosa sunt: in quo ipsam luxu-
riam reperire non potes, in eo te umbram luxuriae
reperturum putas? (§ 13).

2 ) Saltat Milonius ut semel icto — accessit fervor
capiti numeruspue lucernis (Sat. II. 1 — 24).

13

Rimski senat, (to so bili najrazumnejši
veljaki) je izgnal za časa cesarja Tiberija
vse plesavce in plesavke iz Rima.

Cesar Domicijan pa je vsakega senatorja
izključil iz zbora, če je doznal, da je plesal.

Apij Klaudij je zapodil vse godce iz
Rima, da bi ljudstvo prisilil pozabiti na ples.

Tako mišljenje je vladalo v poganskih ča¬
sih pri treznih možeh. In mi, krščanski ljudje
naj bi ples opravičevali, priporočali, dovolje¬
vali? Ne! Nikakor ne! Ce so že pogani ples
obsodili, ko so tičali v veliki zaslepljenosti
in pokvarjenosti, se moramo mi postaviti na
še strožje stališče.

Kadar prodrč vse krščanske družine pravo
naziranje glede plesa, in kedar se vsi zedi¬
nijo v boj proti njemu, tedaj bode človeška
družba gotovo imela vsestransko korist ma-
terijalno in moralno.

v.

Godci lepo godo
vabeč vse pare na ples,
bije vrisk na uho,
veselje to je zares.

Ravnokar smo doznali, kako mislijo o
plesu najmodernejši možje iz poganskega
sveta. Sedaj pa poslušajmo, kaj pravi o plesu
krščanstvo.

Najvažnejši glas je glas Sv. Duha «S ple-
savko se ne pečaj in ne poslušaj je, da te
njene spretnosti ne pogube . J )

Sv. Pismo nam pripoveduje v svarilen
vzgled, kako so se Izraelci spozabili in ob
pamet prišli, ko so začeli nezmerno jesti in
piti in pa plesati  okolo zlatega teleta. 2 )

*) Gum saltatrice ne sis assiduus, nec audias
iliam, ne forte pereas in efficacia illius. (Eccli IX. 4)1

s ) Sedit populus manducare et bibere, et surrexe-
runt ludere. (Era. XXII. 6.) (I. Cor. X 8.)

In zopet opominja Sv. Duh  grozeč Jeru¬
zalemskim plesavkam: ^Gospod bode osra¬
motil hcete Sijonske, ker predrzno ido na
ples, vrat po koncil držeč in poželjivo in za¬
peljivo  okolo gledajoč.»')

Nadalje sv. Duh svari pred nevarno družbo
drugega spola. In kje je bližja priložnost, ka¬
kor na plesu? * 2 )

Na plesu zbero plesavke in plesavci vse
možne umetnosti, da se prikupijo, da drug
drugemu dopadajo: obleka, lasje, obličje, okra¬
ski in kinči, vse deluje na to, da se navi¬
dezno poveča zapeljiva lepota, mreža pože-
ljivosti. 3 )

Kdor hoče pa poskusiti te nevarnosti, naj
pomni, da «kdor nevarnost ljubi, se v nji

*) Pro eo, quod elevatae sunt filiae Sion, ambula-
verunt extento collo et nutibus oculorum ibant et plaude-
bant et ambulabant pedibus suis, et composito gradu
incedebant: decalvabit verticem filiarum Sion (Is. Ul.
16 , 17).

2 ) In Medio mulierum noli commorari. De vesti-
mentis enim procedit et a muliere iniquitas viri (Eecl.
11, 12, 13).

3 ) Averte faciem tuam a muliere compta et ne cir-
cumspicias speciem alienam' Ex hac concupiscenlia
quasi ignis exardescit, ne torte declinet cor tuum in
iUam et iabaris in perditionem (Eccl. IX, 8, 9, 11, 12).

16

pogubi*. Pogubili so se tudi taki, ki so morda
bili bolj trdni v čednosti, kakor si ti.

Sveta Cerkev, katera je z materinsko
ljubeznijo skrbela, da ohrani v svojih otro¬
cih največji zaklad, sv. vero in pa krščan¬
sko nravnost, je vedno plese prepovedovala
in obsojala.

Izjavila je, da se vdeleženci plesa pre¬
glase zoper njen duh in njeno postavo.

Cahenski (Aachen) cerkveni zbor imenuje
ples naravnost sramotno dejanje;  nek afri-
kanski cerkveni zbor pa de o plesu da je
to zelo hudo dejanje.

Laodicenski (367) in Leridenski (524) cer¬
kveni zbor zabranjujeta ples tudi na žer.it-
ninah.

Carigraško cerkveno zborovanje izobčuje
plesavce in plesavke iz cerkve, *)

S. Karel Boromejski, milanski škof (1583)
ki je predsedoval raznim cerkvenim skup¬
ščinam, je vedno naglašal veliko nevarnost
plesov in predlagal, naj se jih popolnoma
prepove.

*) Volumus has publicas saltationes  de medic tolli
sub anathematis poena.

17

«Ples je nečisti vir najgrše pokvarjeno¬
sti », se glasi v nekem zborniku. 3 )

Važno je, kar stoji v priobčilih nekega
cerkvenega zborovanja, ki se je tudi vršilo
pod tem svetim škofom.

«Nikdar se ne pleše, ne da bi se Boga
hudo ne zalilo z nespodobnimi mislimi, ne¬
sramnimi besedami, z nečisto ljubeznijo , 5
strastnimi skušnjavami za mesena dela, ki
se ne dade ločiti od plesa. Ptešestvovanja
in nesramna dela nečistosti so večkrat po¬
sledice plesa».  * 2 )

Ta imenitni škof, ki se je v prvi mlado¬
sti sam vdeleževai plesov, je prišel po lastni
skušnji do spoznanja, kako nevaren je kraj,
kjer se pleše, kako nevaren je čas, ko se
pleše, in kako nevarne so osebe, s katerimi
se pleše. Toda ne samo, če kdo pleše, tem¬
več tudi, če le gleda ples, je v veliki ne¬
varnosti.

*) Choreas, saltationes  in urbibus, suburbiis, op-
pidis et vicis aut usquam omnino non agantur.

2 ) Ad choreas, tripudia, saltationes  numquam con-

veniri solet sine multis iisque gravis.simis Dei offen-
sionibus. ldque ob turpes cogitationes, obscoena dieta,
inhonestas actiones et perniciosas ad omnia opera car-
nis illecebras, illis perpetuo coniunctas.

18  ■ -

Pobožni škof je uvidel veliko potrebo, da
se ples kot vir nespodobnosti odpravi, in
zato je spisal sarn lepo knjigo proti plesu
in svojo duhovščino poživljal na boj proti
plesu. ')

Ni možno ni plesati, niti plesa gledati,
je dejal «ne da bi se omadeževali s smrt¬
nim grehom*

«Spominjam se», je pripovedoval, da smo
enkrat kot dijaki nekega učenjaka prisilili,
da se udeleži plesa. Nekaj časa je mož ples
dobro in natanko opazoval, potem pa je
vskliknil:

«Oh to je čudna iznajdba, da se nrav¬
nost in f ostenje mori.  2 )

Isto tako in enako so se izrazili cerkveni
zbori tudi v Parizu (121 2) v Bouen-u (1581),
v Tours-u, Aix-u, Rheims-u (1588). Avigno¬
nu (1594), Narbonne (1609), Bordeaux (1642),
Toledo (1588), Tournay, Micheln, Antverpen
itd. Vsi so v tem edini, daje plesišče pravo
kvarišče, šola poželjivosti in pohotnosti.

’) Ckoreas saltationes,  tripudia, a quibus morti-
ferae cupiditates excitantur, e suggestu graviter repre-
hendet et insectabitur.

a ) IUud esse invectum ad moreš depravandos sin-
gulare.

VI.

Roka roko drži,
srce na srcu sloni,
preč je teža nadlog,
ko vse vrti se okrog.

Sveti očetje (učeni sveti, uplivni od cer¬
kve kot pravoverni pripoznani in spoštovani
možje starejših dob) so še bolj strogo nasto¬
pali proti plesom, kot cerkveni zbori sami.
Toda pri vsem tem niso nikakor stvari pre¬
tiravali, kakor bi sodili kaki mehkužneži, ki
se čutijo prizadete.

Sv. Klement aleksandrijski (217), krščan¬
ski modrijan, pravi, da so družbe, koder se
pleše, polne grehov in spolznosti. *)

*) Magna iniquitate pleni coetus et occasio con-
ventus causa turpitudinis.

20

Tertulijan (f 240 imenuje plesišče «tem-
pel Venere [boginje nečistosti] in kraj ne¬
sramnosti.*) 1 )

Sv. Ciprijan (f 258) piše: «ples pokvarja
nedolžnost, neti pregrehe, užiga nečisti pla¬
men in omadežuje vest.

Sv. Ciril jeruzalemski (f 368) se izraža
o plesišču: «Kjer se pleše, vlada zvijačnost
pregreh, pokvarjenost žensk, in časti se hu¬
dobnega duha*.

Sv. Ambrož (f 397) imenuje plesišče, zbi¬
rališče grehov, nevarni kraj za nedolžnost,
grob sramežljivosti. 2 )

Sv. Krizostom (f 407) pravi, da je ples
»javna šola najnesramnejših strasti, grda zlo¬
raba božjih darov, delo in razveseljevanje
hudičevo*. «Ko bi po noči zasvetilo na ne¬
besnem oboku toliko zvezdic, kolikor smrt¬
nih grehov se stori na plesu, bi bila noč
svetlejša kot beli dan».

*) Sacrarium Veneris. arx omnium turpitudi-

num.

2 ) Nequitiarum chorus. Quid enim verecundiae esse
potest, ubi saltatur?

21

Sv. Auguštin (f 430) nas uči, da je manj
grešno ob nedeljah na polju delati, orati, ko¬
pati, kot plesati. 1 )

Sv. Bernard (f 1153) je istega mnenja. 2 3 )

Sv. Auguštin uvršča ples med pregrehe
bogokletstva in nečistovanja. Plesišče ime¬
nuje ostudno jamo hudičevo, ples pa «hu-
dičevo igro*. s )

Sv. Efrern (f 379) eden izmed najslav¬
nejših puščavnikov ožigosa ples tako-le:

«Ne more služiti Bogu — kdor se vde-
ležuje plesa, ki je vir zapeljivosti in prilož¬
nost za greh, žalost za angelje, veselje in
zmaga za hudobnega duha. Kdor koli se ve¬
seli na tem svetu na plesu s hudobnim du¬
hom, se ne bo mogel veseliti z angelji v ne¬
besih*. 4 )

Sv. Hijeronim (f 420) je prav dobro po¬
znal posvetno veselje, a se je izrazil: «da

*) Melius est die dominica arare et fodere, quam
choros ducere,

2 ) Melius est diebus festis fodere vel alio modo
laborare, quam choreas ducere.

3 ) Turpissimam diaboli caveam, ludos daemoni-
orum.

*)  Neque enim licet et hic cum daemonibus de-
lectari, et ibi cum angelis psallere.

bi težko veroval plesavcu, ki bi trdil, da se
ni smrtno pregrešil na plesu*.

Sv. Peter Krizolog (f 420) pravi: «Na
plesih predseduje hudobni duh in le oni se
smejo tu prikazati, ki nimajo čistega srca.
Če se veseli na plesu hči prešestnice, ga ne
sme niti poznati poštena hči krščanska. 1 )

Sv. Anton Padovanski opominja (f 1231).
«Plesavci so sovražniki Boga samega, ker
greše proti njegovi postavi in proti sv. za¬
kramentom. Greše proti sv. krstu, ker de¬
lajo nasprotno svojim krstnim obljubam, ne
odpovejo se hudobnemu duhu, njegovim de¬
lom in njegovemu napuhu, kadarkoli plešejo*.

Proti sv. birmi, ker se upirajo Sv. Duhu
in onečaščajo neizbrisljivo znamenje, katero
so dobili pri sv. birmi.

Proti zakramentu sv. pokore, ker ne goje
duha spokornosti.

Proti sv. obhajilu, ker pode Jezusa iz
svojih src.

Proti zakramentu poslednjega olja, ker
zlorabijo roke, noge, oči, ušesa, ustnice, ki

Saltet, sed filia adulterae.

23  —

bodo enkrat bile maziljene na smrtni po¬
stelji.

(Proti zakramentu mašniškega posveče¬
nja, ker se mnogo dijakov na plesu izne¬
veri duhovskemu poklicu).

Proti zakramentu sv. zakona, ker, če je
kdo poročen, spravlja v nevarnost zakonsko
zvestobo, če pa ni poročen, se vsposablja.
za nezvestobo, ker se mu na plesu vname
ogenj nečiste ljubezni do raznih oseb, kate¬
rih ne pozabi tako hitro.

Sv. Antonin (f 1450) primerja plesavce
in plesavke s kobilicami. «Kakor kobilice
uničujejo kmetovo polje, tako opustošajo ple-
savci in plesavke lepo polje sv. cerkve, oro¬
pajo človeka vseh dobrih lastnosti in spo¬
sobnosti in zapeljujejo ga v grde grehe. Hu¬
dobni duh je izumil ples. Grde strasti se na
plesu vzbujajo in nasičajo. Plesavke so prišle,
kakor se zdi, ob pamet in drve okrog kot ne¬
umna živina. 1 )

') Mulieres chorisantes locustae sunt. — A daemo-
nibus suggeritur tale exercitium chorisandi. — Ortum
habent choreae ex concupiscentia et lascivia et cum
iis fiunt. — In lasciviam inclinant. — Rationem non
habent mulieres chorisantes; ut bruta animalia hinc
inde inordinate et cum levitate discurrunt.

— 24  —

Sv. Frančišek Šaleški (f 1622) je bil zelo
dobrega srca in je tolmačil vsako stvar tako
milo, kakor je le mogel. Zato pa zlorabljajo
nevedni ali pa zlobni ljudje tudi njegove na¬
uke, češ, kakor da bi on ples dovoljeval in'
odobraval. Temu pa ni tako. On sodi dru¬
gače, pravi namreč: «Tudi, ko bi bil kak
ples še tako spodoben in pošten, so vse okol-
ščine plesa take, da človeka v greh zape¬
ljujejo in da se duša nahaja v veliki nevar¬
nosti. Taka lahkomiseljna in šaljiva razve¬
seljevanja so prav nalašč zato, da vzbujajo
nečiste občutke in v človeku zapuščajo slabe
vtise. Tudi -«najboljši» (najpoštenejši) plesi
niso nič prida. Se celo navidezno nedolžni
plesi so v resnici zelo nevarni*.

Nadalje pravi ta sveti mož, ki je bil sama
milina, sama ljubeznivost in prijaznost'):
«Ta smešna razveseljevanja spravljajo dušo
pogostoma v največjo nevarnost in vzbujajo
v nji razne slabe občutke, tako, da se je
treba najresnejše oborožiti, če se ni možno
na noben način plesa izogniti, če smo k te-

Bil je tako izvrsten spovednik, da so se nje¬
govi lastni ljudje vsi pri njem spovedovali.

mu prav prisiljeni*. Toda, kdo naj nas sili
plesati? Nihče nima pravice. Kdo bi se ne
dal prepričati o nevarnosti plesa, če ti oseba,
katera te ljubi iz dna srca, prigovarja in te
opominja, naj se nikar ne vdeležuješ plesa.

Pa ko bi res bila (?) taka potreba, taka
sila, taka neizogibnost, ali slede res vsi pri¬
siljeni (?) plesavci in plesavke naukom sv.
Frančiška, ki pravi, da se je treba v tem
slučaju oborožiti na najresnejši način. Morda
ne stori tega niti eden od sto.

Laktancij (f 325) imenitni govornik in
zagovornik svete Cerkve, govori o plesih, da
goje in netijo slaba nagnenja in da dražijo
in zapeljujejo v nečistost. *)

Gerzon, slavni kancelar parižkega vse¬
učilišča, goreč in učen mož, nas uči, «da
se na plesu združujejo vse pregrehe*. «Člo¬
veška slabost je taka, da pa postaja ples
neizogibni vir neštevilnih grehov*. * 2 )

') Maxima irritamenta vitiorum et ad corrumpen-
das animas maxime valent.

2 ) In choreis omnia vitia chorisant.

V glavo dviga se kri
in lica močno zarde‘
ogenj vre iz oči —
strasti se porazbrzde.

Učeni Bellarmin je napisal o plesu te
velevažne besede:

„Ni možno, pa bi se v mislih in občut¬
kih ne pojavil nečisti plamen, kadarkoli mla¬
denič pleše z dekletom, kakor je nemočno,
da bi se ne užgala slama, ki jo vržeš v
ogenj.

Zakaj bi ples ne bil pregrešen, koje  pte-
šestvovanje in nečistovanje greh, saj tavno
ples odpha in pripravlja pot do vseh vrst
gidob in gločinov.

Tega ne nmevam, zakaj bi ples ne bil
pregrešen, pač pa je na plesu brezdvomno
velika množica hudobnih duhov, ki provzro-
čajo nečiste misli in netijo ogenj nesram¬
nosti.

Jakob Marschant, župnik in dekan Cou-
vinski (Belgija) piše v svojem učenem delu
«Hortus pastorum»:

«Ples je procesija v pekel in njen vodi¬
telj je sam hudobni duh »d)

Svetovno znana Sarbonne, zveza naj-
večjih učenjakov v Parizu, je odgovorila Sv.
Stolici, ki jo je vprašala za mnenje glede ta-
mošnjih plesov tako-le:

5 Veseloigre  (kakoršne so bile takrat v
navadi in so tu pa tam še nekje) — in enake
predstave so po vsej pravici prepovedane;
pregrešno je, udeležiti se jih. Ista sodba ve¬
lja o  plesih (bals). Vsi drugi načini plesa
pa so nevarni. * 2 )

Popolnoma v soglasju z navedenimi iz¬
reki cerkvenih zborov, svetih očetov in dru¬
gih pobožnih in učenih mož, so tudi nešte-
vilne odredbe imenitnih škofov. Navesti ho¬
čemo le nekatere:

*) Chorea est processio inferni, cuius choragus est
daemon.

2 ) Comoediae aliaque hujusmodi spectacula vetita
sunt iisque interesse peccatum est. Idem indicandum
de choreis, quae vulgo BALS vocantur; caetera vero
saitationum genera periculosa.

I. Ferdinand, škof Namurski (fl604)Via-
lars Herse, škof Chalons — sur — Marne
(f 1610), Triest, škof Gent-ski (f 1629), Al-
phons Berges, nadškof Mecheln-ski (f 1670).

Leta 1697 so izdali ti le škofje na svoje
vernike okrožnico  proti plesu:

Humbert Viljem (nadškof Mehelnski), F.
Raynald (škof Burmond-ski), Iv. Ferdinand
(škof Antverpenski), Viljem (škof Brugge-ški),
Filip Evrad (škof Gent-ski), Martin Steyart
(apostolski generalni vikar Hercogenbusch-
ški). —

Spovednikom  so prepovedovali dajati od¬
vezo trdovratnim grešnikom, ki se udeležu¬
jejo nevarnih plesov, ter so izjavili, da je
ples (ponajveč) smrtni greh. 1 )

Leta 1675. je nadškof Mechelnski izdal
proti plesom poseben pastirski list, v kate¬
rem nalaga svojim duhovnikom, naj na priž¬
nici in v spovednici pri vsaki priložnosti

‘) Pisec teh vrst je tega mnenja: Pro praxi: «ar-
gue et obsecra in omni doctrina et patientia, — sed
noti minari denegationem absolutionis, per quam au-
geres sacrilegia vel impedires frequentem confessionem;
— nam ul.rumque aedificat ad gehennam et fovet in-
directe saltationes.

— 29 —

ljudi pred plesom svare in opominjajo, po¬
sebno pa je priporočal starišem, da skrbno
pazijo, da se nedolžnost njihovih otrok na
plesu ne pokvari.

Take in enake pastirske liste so svojim
vernikom poslali in pošiljali tudi drugi škofje.

Leta 1604 je o plesu pisal škof Namiir-
ski, Frančišek Bisseret; — leta 1648. škof
Suttich-ški, princ Ferdinand; — i. 1652. škof
Rtiremond-ski, Andrej Criison; — 1. 1691
škof Gent-ški, Albert Horn; — 1736. škof
Vpern-ski, Viljem Delvanz; — 1. 1765. škof
Briigge-ški, Viljem Basserez; — 1. 1801.,
kardinal FVankenberg-ški, Ivan Hinko; —
L 1811. škof Gent-ški, Princ Mauricij de
Broglie.

V zadnjih letih je pisal nadškof Lyonski,
kardinal Bonald svojim vernikom list, iz ka¬
terega posnemamo to-le:

«Radi bi vprašali, ali se ne zahaja na
plese, da se vdeleži poganske veselice?

Zastonj iščemo spodobnosti in sramež¬
ljivosti. Naše oko ne more mirovati na iz¬
zivalnih pogledih, na zapeljivih oblekah, na
razgaljeninah, na nespodobnih kretnjah. Ne,

3

— 30  —

ne. To niso krščanske družbe. Ne smemo
naravnost izreči, kaj prav za prav je tako
zbiranje, tako veselje vanj e.

Ce bi kdo hotel, kaj opravičevati, tega
vprašamo, ni-li ples iznajdba (izum), da se
strasti zaslepljenih src razbrzde.

Zato smemo po vsej pravici reči, da' so
vsi hišni poglavarji nezvesti svojemu po¬
klicu na tem svetu, če se ne dvignejo proti
takim razvadam in če ne store vse, da svo¬
jim »podložnikom ples prepovedo*.

Parisis,  škof Atrasiški pravi: Ljubezen
do mladine zahteva, da se proti plesu ne¬
izprosno strogo postopa.

To velja o obojnem spolu.

Se nekaj:

V katerem katoliškem katekizmu se ne
imenuje ples kot nevarnost za nedolžnost,
kot bližnjo priložnost za greh?

Kdor hoče ples braniti, pleše morda sam
rad in potem je lahkoumevno, če brani strast,
katerej je vdan. Ce pa sam ne pleše in ven¬
dar opravičuje ples, je znamenje, da ga dovolj
ne pozna, ali pa da želi bližnjemu zlo. Več¬
krat je temu vzrok tudi dobičkarija.

— 31

Zastonj se stariši in vzgojitelji trudijo
ohraniti mladini najlepši biser, če se ne pri¬
zadevajo obvarovati jo pred pogubonosriim
plesom.

i

VIII.

Vstaja praha oblak,
plesavcem sili v oči,
in okuženi zrak
jim trudna pljuča mori.

Toda ne samo katoličani, temveč tudi
drugi še celo krivoverni kristjani obsojajo
ples.

Protestantski pridgarji in protestantski
cerkveni zbori so nastopili tudi že proti plesu
in so vdeležence plesa kaznovali z izobče¬
njem, ter jih smatrali za nevredne, da pri¬
sostvujejo cerkvenim shodom, molitvam in
drugim bogoslužnim opravilom.

Ciprijan Spangenberg piše : «Ples mla¬
dih ljudi ni nič drugega, kot razdražljivost
poželjivosti, mesenosti in nečistosti. Pri tej

— 32 —

priložnosti izgubljajo hčere in žene svoje
dobro ime in poštenje. Marsikaka mladenka
se je naučila na plesu stvari, ki bi ji za vedno
bile morale ostati tajne. Kdor ples odobruje,
je zlobnež in nepridiprav. Ne morem napi¬
sati vseh umazanih besed, ki se govore na
plesu in se ne upam pobliže omeniti grdih
dejanj, ki se ondi vrše».

Reformirane cerkve na Francoskem so
proglasile ta-le sklep:

«Plese je treba odstraniti, če bi pa kdo
hotel plesati ali na plesišču oči pasti, treba
ga je izobčiti iz cerkvene družbe, ko 'bi
ostal trdovraten na opominjevanje». *)

Neki protestant je napisal razpravo o
plesu. V tej povdarja, da se kristjanje ne
smejo vdeleževati plesov. Nadaljuje nekako:

«Plesi imajo vedno mnogo žalostnih po¬
sledic. Mnogo, mnogo smrtnih grehov se
godi pred in med plesom in pa po plesu.
Nezmernost, nespodobnost, neumne in ne¬
umestne šale, razposajeno veselje, razuzda¬
nost, nespodobno petje, grde pogovore, ne¬
čiste misli, želje, razne nedovoljene prosto-

') Cap. XIV. 27.

— 33  -

sti —-— — vse, vse dobiš na

plesu. Kraj, čas in osebno razpoloženje (za
vživanje) od obojnega spola, vse sili na greh.
Eden je drugemu v skušnjavo, v nevarnost
-— v propad.»

To še ni dovolj, da obsojajo ples le kri¬
stjani. idimo dalje.

Znano je, da se bojujejo proti njemu še
celo brezbožci in bogotajci, ki pravijo o
njem, da je nenraven.

Zloglasni Bayle (f 1706) se izraža o
plesu tako-le:

«Ples ne more biti za drugo, kot za
kvarjenje srca in najhujše orožje za uniče¬
nje nedolžnosti in čistosti ».

Brezbožni, pisatelji 18. stoletja enciklo¬
pedisti (možje, ki so skušali narod v vsem
splošno izobraziti, če tudi večkrat na krivem,
brezbožnem temelju) govore o plesu:

^Spričevala in dokazi, ki smo jih navedli
proti plesu, kažejo jasnejše kot beli dan, da
se k plesu združijo take okolščine, ki ga
delajo pregrešnega. Vse, kar se more o njem
povedati, je na kratko to-le:

— 34  —

«Ples bi ne bil prepovedan kot telo¬
vadba (samo za telo — in kot sredstvo po-
vspešujoče vsled telovadenja zdravje) (se¬
veda z locenjem spola). Ker pa se na plesu
združijo druge okolščine, se ga mora prepo¬
vedati. Okolščine pa so (razven mnogih dru¬
gih) te-le: Shod obeh spolov, najbližje dru¬
ženje obeh spolov, petje, godba, pijača, lišpa-
nje, vrtenje, večkrat prevelik blesk (dvorane),
večkrat pa mrak in tema, spremljanje ple-
savk v krčme, na samoto, na dom — —
-— — Vse te okoliščine so zelo ne¬
varne*.

*

* *

Naravnost imenitno je, kar piše o plesu
Sainte-Marthe (1697).

Ples je delo peklenskega napuha, delo
hudobnega duha, zanjka nečistega duha, past
peklenska za zapeljevanje ljudi; ogenj, ki
vžiga v mladeničih strastno pohotnost in po-
željivost, — največja nevarnost, da dušo po¬
gubimo. Mnogo mladenk je izgubilo na plesu
svoj najdražji zaklad. Nečista ljubezen vlada
tu. Mnogo predrznih mladeničev gre na ples
le iz tega namena, da druge osebe pogub-

35  —

ljajo s petjem nesramnih pesmi, z nespo¬
dobnimi pogovori, s poželjivimi in pohotnimi
pogledi z Judeževimi poljubi (ki izdajajo ne¬
dolžnost) — da še celo z nespodobnimi pro¬
stostmi in s predrzno zaupnostjo v de¬
janju.

Ko bi kdo ne imel oči, ko bi ne imel ušes,
ko bi ne imel krvi, ko bi ne imel srca, ko
bi mogel vse gledati, vse poslušati, vse ob¬
čutiti, kar se godi na plesu, ne da bi bil
sam na ta ali oni način omadeževan, smel
bi plesnim neumnostim prisostvovati, ko bi
imel tako odločnost volje, tako trdnost v
srcu, da bi neprestano mislil le na božjo
pričujočnost — tak bi — — — — morda

— — —- — — — (ko bi se sploh tak člo¬
vek dobil, da bi še rad šel na ples) — —

— smel za-se brez škode biti na plesu, a
bil bi za druge naravnost trn, spodtika —
in pohujšanje.

Toda tudi tak, bi moral iz ozira do svo¬
jega bližnjega izostati od plesa, ker bi tem
večje pohnjšanje dal s svojim vzgledom, da
se plesa sploh udeleži, če bi res imel vse
te lastnosti, katere smo našteli. Tak bi imel

— 36

pač poslušati opomine svojega skrbnega duš¬
nega voditelja.

«Plesi ne končujejo nikdar brez smrtnih
grehov*. En sam razuzdanec, ena sama raz¬
posajenka sta v stanu okužiti vse plesišče
in v vseh zbuditi nečiste misli in želje.

In v resnici po plesih se videvajo stvari,
katerih bi se ne smelo videti, se slišijo reči,
katerih bi se ne smelo slišati. Previdni in
goreči dušni pastirji se bojujejo proti plesu
z vso vnemo, ker plesišče je vedno kraj ne¬
varnosti, kraj pokvarjenosti, če tudi — bi
v teoriji bila tu pa tam kaka izjema.

Ne voda, ne ogenj nista življenju našega
telesa tako škodljiva, kot je škodljiv ples živ¬
ljenju naše duše.

Zato se mora vsak, ki le količkaj želi,
da se enkrat izveliča, izogibati plesa, ker
drugače je v nevarnosti, da bo moral iti ob
smrti s hudobnim duhom v pogubljenje, ker
je njemu posvetil čas takega razveseljeva¬
nja. Posluša naj glas svojega dušnega vo¬
ditelja, ne pa glas zapeljive kače.

Petrarka (Petrarca) f 1394, slavni laški
pesnik, piše sledeče:

— 37 —

«Na plesu se vrše prizori, ki ne morejo
biti všeč nedolžnim očem, prizori, ki niso
vredni pametnega človeka. Kretnje rok, gi¬
banje nog, razuzdani in pohotni pogledi, ne¬
spodobne besede in razne prostosti — so
jasne priče, da je v duši plesavca (plesavke)
velik nered. Taka igra — ko se ples šteje
nekako že med igranje — je vzrok mnogih

grdih del nespodobnosti*.*)

*

* *

V svojem nesmrtnem delu: Duh krščan¬
stva piše Chateaubriand o plesu, ko pri¬
merja krščanske praznike s poganskimi:

Če je cerkev odpravila ples iz svojih praz¬
nikov in bogoslužnih opravil, je to storila iz
prepričanja, ker ve, koliko strasti je skri¬
tih v tem navidezno nedolžnem vedrilu».*)

Ne, ne. To je res le videz. Take zabave
pač niso nedolžne.

*) Ex choreis nihil umqnam nisi libidinosum —
inane spectaculum, honestis invisum, oculis viro in-
dignum — veneris praeludium. — Hic iudus multo-
rum stuprorum causa fuit.

2 ) 4. Det. 1. B. 7 .  poglavje. Praznik Presvetega
Rešnjega Telesa.

Ce se pa ples vrši ob nedeljah in praznikih (kar
J e  skoraj vedno) ali pa ob sobotah in predvečerih praz-

o<

Gorje mu, kdor se sam sebe slepari in
smatra za nedolžno to, kar uničuje nedolž¬
nost.

Stariši pozor! Duhovniki pozor! Pridi¬
garji in spovedniki pozor! Mladeniči in de¬
kleta pozor 1 Možje in žene pozor! Vsi de¬
lujmo na to, da ples izgine s svojimi po¬
gubami.

nikov (da se drugi dan zamudi sv. mašo), ali pa r
svetih in resnih časih (adventa in posta) — je seveda
temvečja zloba, temvečja krivda.

Ce se zraven navadnih nevarnosti pomnožuje pre¬
drznost in poželjivosl z izzivalno obleko, ali pa s pre-
pičlo obleko (nuditeto) — ali s pustnimi šemami, ko
se zakrivajo obličja, da raste pohotnost, ker ni treba
javno zardeti in imeti človeških ozirov (glede svobod-
nosti) je to okoliščina, ki greh poveča, ker je večja
nevarnost za lastno in tujo nesrečo.

IX.

Hesavca glava boli,
bole roke in noge,
toda vedno drvi
naprej, doklčr se ne stre.

Francoz Baline Frezol 1 ) označa ples ta-
ko-le:

Pfes diši po mehkužnosti in lahkomišlje-
nosti. Pozorno oko opazi pri mladi plesavki
drama (igro, predstavo) z namenom, z na¬
črtom in s sredstvi. Kaj hoče ona reči ? Kaj
hoče ona povedati (dati razumeti)? Ali bolje,.

’) De 1’instruction de femmes Pariš 1866. (Pouk
ženam). — Hudič prireja s posebno slastjo po svojih
pomagačih plese tudi ob najsvetejših priložnostih. Ne
vstraši se Svetega božičnega večera, ne vstraši 6e ve¬
likonočne nedelje, dneva Presv. Resnega Telesa — Ma¬
rijinih praznikov. Prikrade se na božja pota. Vtihotap¬
lja se s plesom med ljudi na dan sv. krsta, sv. birme,
prvega sv. obhajila, poroke, nove maše, pogreba.

— 40  —

recimo, kaj še ostane, kar bi se ne bala ra¬
zodeti ?

Ni jasnejšega govora ni jezika, ki bi
jasnejše povedal to, kat pove to umetno ure¬
jeno gibanje njenik nog, to valovito zvija¬
nje njenega telesa, te raznovrstne kretnje nje¬
nih rok in ramen, to okusno držanje in
nežno nagibanje njene glave, ta njen po¬
gled, ki se obrača sedaj na desno, sedaj na
levo, kmalu navzgor in zopet umetno po¬
nižno navzdol, to oko, ki zre sedaj resno ,
sedaj smehljajoče, sedaj ognjevito in zopet
otožno milo, kmalu predrzno in nagajivo in
pa znova smelo in poželjivo  — in vendar
nagloma zopet tako ponižno; skromrto, ne¬
dolžno, zaupljivo  — in skrivnostno  —- vse
pa se godi v najlepšem soglasju v namen ,
— da doseže zmago, da napravi utis, da
vzbudi dopadljivost, da zadosti neki skriv¬
nostni strasti, katera vstaja v njej in v
onem, ki jo opazuje.

Ta je narava, ta je moč, ta je značaj plesa,
ta je mik, ta je zanimivost in namen plesa-

Mnogo ljudi pa je (tudi priprostih), ki vse
to občutijo in strastno plešejo, vendar pa se

— 41

opravičujejo, saj ples ni nič slabega, je le
nedolžno vedrilo. Zaslepljeni so — in vesele
se, da imajo dosti drugih, ki so istega mne¬
nja. Sreča zanje je ta, da jim vsled javnega
(četudi napačnega) naziranja ples dovoli to,
kat bi brez plesa ne bilo spodobno.

Zraven tega prihajajo še druge okoliščine
v poštev, okoliščine, ki nevarnost plesa po¬
večajo. Dandanes mislijo ljudje, da je na
plesu dovoljena vsaka prostost, vsaka čutna
in rhesena zaupljivost, — vsaka robatost in
surovost. — Plesavke so večinoma brez sra¬
mežljivosti in se v kretnjah in gibanjih ob¬
našajo tako, kakor poganske bahantinje.
Brezobzirno se vedejo tako, da moškim do-
padajo in one strasti vzbujajo, radi katerih
so drugemu spola ravno najbolj všeč.

Isto velja o plesavcih. Brez srca, brez
ozira grabijo svoje žrtve in jih v divjem vr¬
tenju mučijo slepo slede povelju brezčutne
godbe. Plesi današnjih dni diše po mehkuž-
nosti, mesenosti, čutnosti, spolznosti — so
Priložnost za zlorabe, ki omadežujejo čast
deviških deklet in poštenih žen.

— 42  —

Ples je sam na sebi zelo nevaren, in še
nevarnejši radi okoliščin.

Pleše se navadno po noči, pri bliščeči
svetlobi umetnih luči, plešejo osebe obo¬
jega spola, pleše se v mični večkrat zape¬
ljivi obleki, pleše v umetnem lepotičju, v pri¬
jetnem vonju (parfum), pleše se sploh tako,
da bi se tudi manj poštena gospa drugje ne
upala pokazati niti pred svojimi posli tako,
kakor se kaže na plesu.

In najbolj žalostno je, da se vse to sma¬
tra kot stvar, ki se spodobi (ki se šika), kot
stvar, ki je naravnost potrebna (ker moda
tako zahteva).

Ni možno tako lahko umeti, kako se
upajo poštene osebe iti na ples in se izpo¬
stavljati takim nevarnostim. Ni možno umeti,
kako more biti krščanska mati tako nepre¬
vidna, da pomaga svoje nedolžne hčerke
kvariti na plesu, da jim ples dovoljuje, da
jim ga odobruje, priporoča, da — še celo sili.

Nek mož, ki se je bil navžil vseh po¬
svetnih naslad, katere pa ga niso mogle
•osrečiti, je zapustil svet, postal vzoren du¬
hovnik — in napisal o plesu to-le:

— 43  —

«Na plesu se teka, dirja, vrti — in v
tem brezmejnem in nerednem gibanju, v tem
divjem diru, v tem nespametnem vrtenju —
stiska plesavec plesavko strastno na svoje
prsi, v svoje naročje. Nočem pobliže govo¬
riti, ker ne maram omadeževati domišljije z
nesrečnimi spomini na vse to, kar sem v
svojem poprejšnem življenju žalibog doživel
na slabih plesih. Kako je to možno ?

Družine se trudijo 16—17 let da skrbno
vzgoje svoje nežne hčerke v lepi nedolžnosti
>n v pravi krščanski nravnosti. Tako vestno
gledajo in pazijo, da bi se čistost njihove ljub¬
ljenke, ne omadeževala, da bi se niti ne skalila.
Skrbe vsi, da ostane telo, srce in duša čista
>n nedolžna. Kakor nežno cvetko jo branijo
Pred strupeno roso. S sv. vero, z nravnostjo,
s  poukom — s vsem jo podpirajo, da je
nobena skrita sapica ne okuži. Za nobeno
Ce no bi ne hoteli videti na nji niti najmanj¬
šega madeža, niti sence grdega greha. Le
ena neumestna besedica ji spravi rdečico v
lice, le ena tudi malenkostna prostost jo
spravi v zadrego, v nemir. — Kratko skrbi
se  zanjo kot za cvetlice v cvetličnjaku

— 44  —

(Glashaus). Vsi se boje, da bi se ji kaj ne
pripetilo

Ko pa je prišel čas, da se hčerko uvede
v javnost, v družbo, tedaj se ji odvzame
na mah vse ščite, vse obrambe, vse pod¬
pore, vse zaslombe, vse zagrinjala, vse, kar
jo je dosedaj branilo.

In sedaj se jo uvaja v svet, če le možno
pogostoma,  in sicer v največji blesk, na
vse veselice, zabavne večere — in plese —
k čaši polni zemskih naslad, ne glede na
umestnost in spodobnost. Poprej je revica J )
zardela pri navzočnosti tudi poštenega mla¬
deniča, poprej, ko jo je zmedla in spravila
v zadrego vsaka sumljiva in dvoumljiva be¬
sedica — poprej je bila v zavetju očeta in
matere na svojem domu — sedaj pa se jo
vrže v naročje vsakemu razuzdancu, ki slu¬
čajno želi z njo -plesati. Da kaj pravim ene¬
mu?  Morda dvanajst  pokvarjenih mla-
daničev jo le na en večer mučijo na plesu
— njo nežno, nedolžno deklico. In večkrat

‘) ki je pred par leti bila pri prvem Sv. Obhajilu
v angeljski nedolžnosti. Morda ima še isto obleko za
na ples?

— 45 —

se dogaja, da je med plesavci in plesavkami
toliko pokvarjenosti, kolikor se komaj da po¬
misliti. Ni čudno. En sam pogled srce vžge.
En sam večer (da niti celega ni treba) —
pokvari nedolžnost, ki je občutljiva, kakor
steklena posoda, katero se sicer lahko leta
in leta ohrani celo, katera pa na mah gre
na kose, če z njo zadenemo ob trdo. Ve¬
čina ljudi išče na plesu le meseno zadošče¬
nje. V divjih strasteh se objemljejo, stiskajo,
vlačijo, derejo in metajo okolo, kakor da bi
bili zaslepljeni, očarani, sploh izven sebe. S
Pogledi si vlivajo v srce ogenj nečistosti,
kateri vničuje nedolžno in deviško ljubezen,
ali vsaj jo omadežuje in otemnuje. 1 )

Isti pisec pravi o plesih na kmetih (na
deželi), da so najizdatnejša sredstva za po¬
hujšanje. Pozor in nadzorovanje starišev je
Pod ničlo, da večkrat izključeno, ker otroci
nočejo plesati pod nadzorstvom svojih (morda
revnih) mater in očetov. Greh, ki se je za¬
čel na plesu, se dokonča, ko se plesavke v
družbi plesavcev vračajo domov po samot-

*) Bautin. La chretienne de nos jours. Pariš 1861.
(Kristijanka naših dni).

4

— 46  —

nih krajih v nočni temi. — V mestih so še
drugi nevarni kraji plesavcem in plesavkam
na razpolago : n. pr. kavarne itd. itd. Več¬
krat se pripeti, da pride sluškinja prepozno
domov zvečer, ko je vse zaprto. Boji se go¬
spodo buditi in ostali čas do jutra daruje
satanu.

Na kmetih so javni plesi pravo pohujše-
vanje nedolžne mladine. Le malo deklet je>
ki se obvarujejo pred pogubonosnim plesom.
Ko so pa mladenke tako nesrečne, da so
prvikrat šle na ples, se kar čez noč na-
gloma popolnoma izpremene. Omotica čut¬
nih naslad jim kmalu izbriše iz srca vtise
krščanske vzgoje. Na mah izginejo sadovi
prvega sv. obhajila in sadovi dolgoletnega
lepega krščanskega življenja. Naenkrat izgube
smisel za krščanske dolžnosti. Težek jarem
jim je vse, kar jim je bilo poprej podpora
in obramba. Ne ljubi se jim več ne pridiga,
ne krščanski nauk, ne sv. maša, ne sv. spo¬
ved, ne shodi bratovščin, ne Marijine družbe,
ne dobro berilo — in tako postaja propad
vedno večji — in padec vedno gotovejši.
— Kako bridko je dušnemu pastirju, ko vidi,

— 47  - -

kako mu volk plesa trga ovčice, ne da bi
jih mogel braniti, ker nočejo, da bi jih kedo
branil. Ce tudi pridiga, opominja in svari
pred plesom — njegove besede so večkrat
(vsaj za nekatere) bob ob steno, ker marsi¬
kdo posluša rajši glas zapeljivega sveta in
svoje slabo nagnenje kot glas dušnega vo¬
ditelja. Ko se ti trudijo, da ples odpravijo, se
zamerjajo vsaj mladini, ki hoče plesati, vsem
krčmarjem, ki hočejo bogateti, vsem proda-
javcem, ki hočejo ob priložnosti plesa narod
izkoristiti, vsem mnogoštevilnim godcem, ki
ne marajo za drugo delo, vsem mestnim iz¬
letnikom, ki gredo ob gospodovih dneh na
vasi za plesno in drugo vživanje (mesto
k službi božji, pridigi, svčtim zakramen¬
tom itd.)

Tako uničuje (deloma) s plesom hudobni
duh popoldne, zvečer in po noči, kar je dušni
Pastir vsejal v jutru z besedo božjo. Na vsak
način je mnogo pohujšanja, mnogo slabih
vz gledov vsled plesa.

Zares žive vere je treba mnogo, mnogo,
da duhovniki vstrajajo pri svojem delovanju

— 48  —

za rešitev duš, ko mu hudobni duh in nje^
govi pomagavci delajo toliko zaprek in ovir
posebno s plesom.

Godba vtihne, — odmor
nastane, — trudni ljudje
pevat stopijo v zbor —
želeč, da — ples spet začne.

Poslušajte, kaj pravi fosvetnjak in dvor¬
jan grof Bussy Rabiitin,  kateri je dovolj
okusil posvetnega veselja in posvetne raz¬
košnosti. Nekega dne ga je prašal škof au-
tun-ski, La Raquette, kako sodi o plesu, in
za odgovor je dobil to-le:

»Jaz sem ples smatral vedno za nevar¬
nega.  V tem sem se prepričal ne samo po
treznem premišljevanju, temveč tudi po svoji

— 50  —

lastni skušnji. Sicer imajo besede in nazi-
ranja svetih cerkvenih očetov jako veliko
veljavo in moč, vendar mislim, da je moje
mnenje o plesu, katero dajem jaz kot člo¬
vek, ki sem vedno na dvoru, še bolj močno
in še važnejše. 1 ) Vem prav dobro, daje ples
za nekatere ljudi nevarnejši kot za druge,
toda znano mi je, da po plesih padajo in se
kvarijo tudi najmočnejši, jekleni značaji. Kdor
je tako mrzel in neobčutljiv, da bi ga ples
ne pohujšal, tak ne prihaja sploh na ples.
Tu pa se zbirajo navadno ljudje, ki se še v
samoti sami teško premagujejo v skušnja¬
vah. Koliko težavnejše jim je tedaj prema¬
gati se in ostati neomadeževani na plesu,
kjer vse deluje na to, da vzbuja strasti. (Lepi
predmeti, bliščeče svetilke, gosli [godala], dir¬
janje brez konca in kraja razna gibanja in
premikanja.... itd. itd., vse to bi razburilo
tudi svetega puščavnika).

Mladi ljudje ne morejo iti na ples, ne ds
bi se izpostavljali hudim skušnjavam in ne¬
varnostim. Zato sem tega mnenja, naj bi
kristjani ne zahajali na plese, in dušni vo-

*) za nekatere.

— 51

ditelji imajo sveto dolžnost, stanovsko dolž¬
nost, da prepovedujejo ples vsakemu, čigar
vest vodijo*.

*

* *

Važno je tudi, kar piše podgrof. Brieux
Saint  — Maurent  v knjižici: * Nekaj besed
o jlesih sedanjega časa*.  V tej knjižici, ka¬
tero je posvetil krščanskim starišem in du¬
hovščini, je brezobzirno ples opisal tako, ka-
koršen je v resnici. 1 )

«Povedati moram*, piše, da ogromna ve¬
čina plesavcev so slabi kristjani — in brez
vsakega poštenja. Ko sem se učil pravnih
naukov (ius), sem bil povabljen večkrat na
zabavne večere. Kdo me je povabil? To so
bile uplivne osebe, visoke osebe, izobražene
osebe, radodarne osebe, — osebe, ki so —
bile po naziranju tedanjega sveta,  vzorno

*) Ouelaues mots sur le danses modernes. Pariš
a. 1868.

To zlata-vredno knjižico priporočamo posebno ča¬
stiti duhovščini in vsem izobraženim starišem, ker je
v  nji popisanega mnogo, mnogo tega, kar se godi na
plesu. Nekatere reči so naravnost gorostasne — in ne
moremo jih tu napisati, ker bi bile za mladino preveč
Pohujšljive, a so — resnične. Take stvari pa so možne
j e  tam, kjer je sramežljivost — popolnoma izginila t.
J. na plesu.

— 52 —

katoliške osebe. Tam sem sem se naučil
slabo, tam sem se pokvaril. Seveda to so
bile družbe — po sadovih jih poznam sedaj,
le po imenu katoliške, v resnici pa — po¬
ganske. Pravi katoličani ne ljubijo plesa».

Nadalje pojasnjuje, zakaj je rabil nedo¬
stojne izraze za ples, na katerih so se ne¬
kateri pohujševali.

«Če že en sam pogled ima na sebi krivdo
prešestvovanja, kakor beremo v evangelju, *)
ne umevam, zakaj bi ne imenovali s pra¬
vim imenom  tiste mladenke in žene, ki se
na plesu ne pregreše, le s pogledi (mislimi,
željami, seveda tudi), temveč tudi z objemi
raznih in tudi več razuzdancev, s katerimi
le en večer strastno plešejo v tesnem objemu,
v zaupnem naročju. Take osebe zaslužijo po
pravici tista imena, katerih se tu ne upam
zapisati, četudi se navidezno drže pobožne
— ali vsaj ne še tako pokvarjene.

Ples, kakor mora biti po okusu seda¬
njega časa — je predhišje zloglasnih krajev.

') Mat. V. 29.

— 53  —

To so trde besede, pa bodimo odkrito¬
srčni in nikar se sami sebe ne slepimo. 1 )

Naj se nihče ne pohujša nad takim pi¬
sanjem, ki je še prelepo glede stvari, ki se
v resnici gode. Če se pa plesavec ali ple-
savka nad tem pohujšuje, je to pohujšanje
hinavsko (farizejsko). Splošno priznana res¬
nica je ta, da se najbolj zamerimo ljudem,
če jim očitamo one napake, katere res imajo.
Vsak brani svojo strast, — ker je po nji za¬
slepljen.

*

* *

Protestantska gospa, pisateljica Stael
(t 1831), ki je poznavala svet do dobra in
ga tudi vživala, je opazila glede plesa:

«Če prisostvujem nekaterim vaškim ple¬
som, mi nehote prihaja na misel, da nimam
pred seboj razumnih ljudi, temveč živali, ki
slede slepo svojemu naravnemu nagonu brez
vsakega ozira, brez vsake sramežljivosti. Saj
na takem plesu ni možno biti sramežljivim.
In nekatere vrste, nekateri načini plesanja

‘) Kaj je ples za Marijine hčere in sestre, naj jim
Povedo njih voditelji.

— 54  —

— — niso drugo kot prostovoljno in sra¬
motno žrtvovanje sramežljivosti*. — Tako
govori žena — posvetna, zakopana v po¬
svetne naslade. Da je pa temu res tako,
uvidiš lahko iz tega, ker je Sveti Ambrož
istega mnenja. 1 )

*

* *

Neka druga slavna pisateljica, gospa
Genlis (f 1831) govoreč o plesu se obrača
do starišev tako-le:

Možje, očetje, kako morete dovoliti, da
se vaše soproge (žene), da se vaše hčere,
tako spozabijo, da se spuščajo v divje dir¬
janje in vrtenje slepo in nespametno sledeč
pisku in šumu godbe? Kako zamorete do¬
voljevati ples, ki mori poštenje in nedolZ'
nost? In ko bi žene in hčere ostale res ne¬
dolžne, kako se upate dati jih v naročje pk'
savcev — razuzdancev (kajti na plesu o*
možno tako lahko odreči plesa tudi manij
vrednemu, manj poštenemu plesavcu). OI>
ko bi se žene in hčere skrile v kak kot, ds*
bi jih nihče ne videl, kako bi vstrepetale 5

4 ) Quid ibi verecundiae esse potest, ubi saltatur

— 55  —

studom nad pogovori, katere imajo — oni,
s katerimi zaupno na prsih sloneč plešejo.
Izogibale bi se jih kot gadov, kot strupenih
modrasov. Edino, če so že pokvarjene, ume¬
vam, zakaj s takimi rade plešejo. Možje,
očetje pozor. 1 )

*

* *

Znani romanopisec Balzac je najstrožje
obsodil ples. Slikal ga je v takih barvah, da
so vsi kar obstali. Povedal je, kako neva¬
ren je, kako nespodoben za vsakega, po¬
sebno pa še za mladino. Vsega ne moremo
napisati tu, vendar hočemo omeniti le ko-
nec njegovega pisma. Na koncu resno opo¬
minja :

»Matere, ki puščate, da Vaše nedolžne
hčerke plešejo (posebno nekatere vrste ple-
San ja), možje, ki dovoljujete, da Vaše mlade,
' e Pe, občutljive žene plešejo na tak način,

prosim Vas, — roko na srce — povejte
m ’> ali se vam ni zmešalo?* O da, ob pa-

') En pogled, en poljub, en izraz na plesu lahko
nam ah uniči ne samo mir vesti dotičnih oseb, temveč
tu di mir, dobro ime in srečo v celih družinah.

— 56  —

met je vsak, kdor pleše in kdor dovoljuje
ples.

*

* *

«Oh, le senca resnice je to, kar sem
slišal, v pridigi o plesu in kar sem bral o
njem», pripoveduje nek strastni plesavec, ki
se je še o pravem času spreobrnil napravo
pot. «Oh, vse je le senca one resnice, ka¬
tero sem sam, žal doživel, slišal, videl, oku¬
sil, izkusil — — — — Mnogo sem sam

plesal — —-plesal leta in leta... Oh,

bil sem zraven posod — — — — — pri
tem — •— — pri onem. — —- — — Videl

sem mnogo —-Bil sem večkrat

priča, očividec —-večkrat krivec —

-sokrivec — — — Oh, da bi se po¬
topile one noči, ko sem plesal, v globočino
morja! Oh, ko bi bile pozabljene za vselej

— —-. Kako bo na sodnji dan, ko se

objavijo vsi grehi teh noči (za časa plesa)

— — — Strah in groza bo obšla marsika-
kega plesavca, ko bo videl na sodnji dan
(on in hkratu ves svet) velikansko število
grdih misli —• — —- nespodobnih besed —
-— nečistih želj — nesramnih pogle-

— 57  —

dov — — — Judeževih poljubov in obje¬
mov in prostosti — --— —, vse, kar

se je zgodilo na plesu le v enem večeru, v
eni noči — — — — in pri vsem se ni

nihče spodtikal nad tem —-Vsi

so bili zaslepljeni, vsi so mislili (in tudi on),
da je to spodobno — — dovoljeno, pošteno
itd. Oh-Oh!-

Nihče se ni spodtikal. Vsi so mislili, da
se to sme, da se to mora dovoliti.

Kako bodo osupnili krčmarji,  ki so pri¬
rejali plese radi dobičkarije, ki so fante na¬
govarjali, naj se ne dado strašiti od žup¬
nika ! Koliko grehov se je storilo na tleh, v
hiši krčmarjev! — Kako se bodo zavzeli
županje in vaški svetovavci,  ki bi bili ples
lahko zabranili — pa ga niso iz ozira do
ljudi, iz strahu, iz hudobije itd. — Kako se
bodo prestrašili stariši in gospodarji,  ko
bodo morali dajati odgovor za vse grehe,
katere so storili vsled njihove nemarnosti in
popustljivosti — sinovi in hlapci plesavci,
hčere in dekle plesavke. Tedaj bodo spo¬
znali očetje in matere,  da so imeli predobro
mnenje o čednostih in krepostih svojih otrok,

— 58  —

katerim so vse dovolili, češ, saj je pameten, [
■saj se spodobno vede povsod. Resnica sodbe
bo govorila drugače. Pokazala bo dejanske
grehe, ki so se vršili po plesih — ne da bi
se kdo na njih spodtikal. Tudi moji stariši, I
Bog jim odpusti grehe, so bili predobri —
in so me imeli preveč za dobrega, pošte- j
nega, spodobnega, ker sem se vedel navi- |
dez in na zunaj drugod sicer spodobno.

Toda misli in želje, ki sem jih imel na
plesu, me preganjajo noč in dan. Vse, kar
•sem videl, slišal, doživel — na plesu, vse
mi je bilo vedno tako živo pred očmi, ka¬
kor da bi se še vedno godilo — in ponav¬
ljalo. In to se je vršilo — od plesa do plesa
— celih dvanajst let. — O moj Bog, kdo bo
preštel vse moje grehe 1 ) — in vsi so me
imeli za poštenega mladeniča.

*) Pri sv. spovedi pa le malokdo omeni, da je bil
(a) na plesu, in če že pove, da je plesal-(a), misli, da
je s tem povedano že vse — in tudi popravljeno. Ni
res. Moti se hudo. Ples je priložnost, ob kateri in po
kateri se je zgodilo nebroj grehov. Povedal si prilož¬
nost, zamolčal si grehe. Na vesti imaš božji rop. Po¬
pravi ga.

— 59  —

Izkušnja me je izučila. Zapomnil si jo
bom. Nikomur ne želim take lastne skušnje,

ki mi vznemirja vest — — — vedno-

in povsod.

Svojim otrokom ne bodem nikdar do¬
volil, da bi šli na plesišče, — v to jamo
razbojnikov.

In ko bi ne mogel zabraniti, šel bom
pred uhod plesišča in dam se prej od svo¬
jih otrok pohoditi, kakor, da bi jim dovolil
plesanje».

Tako govori mož, ki je bil svoje dni stra¬
sten plesavec. Veruj dragi čitatelj in ljuba
čitateljica vsaj njemu.

Ples na novo začne,
spet par na par se vrti,
le brezparni stoje
ob strani solznih oči.

Da se še bolj prepričamo o vrednosti
plesa, poglejmo, kaj pravijo še druge važne
osebe o njem.

Ni dolgo od tega, odkar je nek imeniten
pisatelj šel gledat ples v dve vasi z name¬
nom, da bi poznal običaje naroda. Ko se
je teh plesov dovolj nagledal, so ga vpra¬
šali, kako mnenje da ima o plesu. Mož je
na to odgovoril: «Prosim Vas lepo, nikar

me ne silite za odgovor glede tega.. Ne mo¬
rem povedati, kak utis je napravil name ples
in teško mi je, da ga označim s pravimi be-

— 61

sedami. Preveč bi imel povedati, preveč bi
moral govoriti. Prosim pomislite le to, da na
plesu še celo prav mlade in male deklice
popevajo, skačejo in oči pasejo po mo¬
ških, kot stare pokvarjenke. Ni-li s tem
dovolj povedanega? Jaz vem in poznam za
ples le en sam izraz, le eno samo ime, a

sramujem se ga izreči*.

*

* *

«Ali je greh iti na ples?* je prašala
neka mlada gospa že osivelega župnika. Ta
ji je kratko odgovoril: «Gospa, to bi prav

za prav jaz moral  Vas vprašati-».  Gospa
je na to povesila oči in zardela, odgovorila
pa ni ničesar. S tem, da jo je oblila rde¬
čica, — je povedala dovolj, kaj je ples.

*

* *

Nek oče (krščanski) je šel gledat ples le
iz radovednosti. Ko se je pa vrnil domov,
mi je rekel to-le:

«Oh, premalo, vse premalo se proti plesu
govori in piše. Ne da se povedati, kar se
v se sliši, vidi in občuti na plesu. To je po¬
gansko sramotno dele. Nikdar ne bom do¬
volil svojim otrokom, da ido na ples.

O

— 62  —

Oče neke imenitne in visoke družine

je šel na ples prav po sili. Njegovi tovariši
so ga na to premotili, češ, saj bo na plesu
samo izbrana družba, pošteni ljudje, le
olikane osebe. To je veljalo. Sel je. Pozno
po noči je prišel domov. V jutru so ga prišle
pozdravit tri nežne in nedolžne hčerke. Prve
besede, katere jim je spregovoril so bile te:
«Ljubi moji otroci, to noč sem bil na plesu
in sicer na plesu, katerega so se udeležili
le visoki ljudje, ki veljajo za poštene in, ki
branijo poštenje. Toda poprej Vam vsem po¬
lomim noge, kot da bi Vam dovolil, da se
udeležite sploh kakega plesa. Tudi taki ljudje,
ki so to noč bili na plesu, ne poznajo, če
so na plesu, ni sramežljivosti, ni spoštljivo¬
sti, katero smo drug drugemu dolžni; pre¬
drzni in robati so bili tako, da me je sram
povedati*.

Tako se je izrazil poštenjak iz visoke
družbe. Bil je izjema, da je tako govoril, a
povedal je resnico. In ta resnica ostane vedno,
četudi jo pobijajo drugi njegovi sovrstniki,
ki so vsled plesa že zaslepljeni in slepijo
tudi druge «poštene»  ljudi: «češ, na takih

63  —

plesih ni nič hudega, nič nespodobnega, kar
bi moglo žaliti nedolžno oko ali nepokvar¬
jeno uho*. Da, da, — zastonj se opravičuje
tudi take plese. Tudi taki plesi imajo v sebi
tiste lastnosti, ki ga delajo zanimivega in in¬
teresantnega. O ta zanimivost — je zado-
ščevanje nižjih strasti. Pri tem pa imajo za¬
slepljenci še večjo — prostost, ker ■— se
nihče na plesu ne spodtika in pohujšuje!?
Kako sladko je storiti to, kar se sploh ne
sme, — če se kedaj (na plesu) sme! ? Pride
morda prepozno spoznanje in obžalovanje, da
se marsikaj tudi na plesu ni smelo storiti, (če¬
tudi seje to splošno odobravalo), kar seje sto¬
rilo. Večkrat se ravno na takih salonskih ple¬
sih gre še dalje čez meje nravnosti, kakor
po vaških plesih. Izobraženci so tudi iz krvi
>n mesa, kot navadni ljudje, a večkrat vedo
še manj o sv. veri in krščanski nravnosti
kot reveži. Skušnjave pa imajo mnogokrat še
v ečje olikanci kot priprosti. J )

*) Seveda imajo tudi milosti, toda vprašanje je,
& vedo, kaj je milost in če jo pridno rabijo ter z njo
sodelujejo. Nekateri izobraženci si večkrat mislijo, da
vsaj toliko vedo kot pridigarji in zato si domnevajo,
da jih ne potrebujejo. Posledica temu je — nevera.

64  —

Da je temu res tako, nam pričajo osebe
iz teh visokih družb, osebe, ki so se do grla
nasitile vseh posvetnih naslad in tudi ple¬
sov — a so prišle do pravega spoznanja,
četudi so drugače mislile, dokler so bile |
plesu strastno vdane. Ne, ne. Stvar ni pre-
tiravana. Pretiravati je ne morejo tisti, ki
imajo lastno, večletno skušnjo o plesu. (Važno
je, kar je gori povedal kardinal Bonald).

*

*  *

Nek soprog iz višjih krogov se je za¬
upno pogovarjal z menoj pred nekaj leti o
tem in onem. Prišla je beseda tudi na ples.
Kaj je sodil ta olikanec o plesu? Zapisati
hočem le njegove besede:

«Poročen sem že deset let. V teh dese¬
tih letih sem dobil mnogo, mnogo povabil
na zabavne večere, veselice in posebno n» :
plese, (saj vse zabave končujejo navadno s
plesom), a nikdar nisem povabila sprejel.
Zakaj ne? Imam krščansko, pobožno in po¬
šteno ženo in bojim se, da bi ona izgubila
vse lepe čednosti, ko bi šla na ples.  Satu
pa tudi ne grem, ker ljubim svojo ženo it 1

— 65  —

ne maram zahajati v tiste nevarnosti, ki bi
bile pogubonosne tudi zame.

*

* *

Umiral je starček sivolašček. Klicali so
duhovnika. Bolnik je prejel sv. zakramente
z veliko pobožnostjo. Duhovnik se je že ho¬
tel odaljiti, a umirajoči mož je prosil s tre¬
sočim glasom še za eno besedo.

Kaj je bilo? «Prosim gospod župnik. Vi
govorite večkrat proti plesu, prav imate.
Toda oprostite, da Vam nekaj rečem: Vi
ne poznate niti polovico grehov, ki se gode
na plesu. Ko bi jih poznali, bi proti plesu
mnogo strožje postopali*.

*

* *

Moške in ženske raznih stanov, razne
naobrazbe. raznega mišljenja lahko vpra¬
šamo, kako sodijo o plesu, če vemo, da so
se ga v mladih letih strastno vdeleževale.
Vse nam dado isti odgovor:

«Plesi so nevarni. Škodili so nam. Nihče
se jih ne more vdeleževati, ne da bi si ne
omadeževal svoje vesti, ne da bi se ne iz¬
postavil nevarnosti greha. Zal nam je, da

— 66  —

smo hodili na ples. Ko bi le bili bolj podu¬
čeni, ko bi nas bili stariši obvarovali pred
plesom. Oh, — zakaj so nam ga dovolili?
Nikdar bi ne bili občutili groznih posledic.
Naši otroci ne bodo smeli nikdar na ples,
dokler smo mi živi, ker' vemo, da bi se na
plesu tako lahko izpridili, da bi izgubili ne¬
dolžnost, poštenje, pobožnost, čednost.

Iz raznih ust — isti odgovor. Tak od¬
govor mora biti resničen.

Nekdo je rekel: «Ni možno, da bi ple-
savka ne občutila hudih skušnjav in da bi
takih ne povzročila v plesavcu*.

«Neznosen je pogled na ples za nedolžno
oko*. Tega mnenja so zanesljive osebe, ki
so od daleč gledale ples (bodisi vaški ali pa
salonski, gledališki).

Godba, ki spremlja ples, se ne zmeni za
krščansko nravnost. Iz dobičkarije se gode,
kakor najbolj ugaja plesavcem in plesavkam-
Če je to prav ali ne, tega ne vpraša nihče.
Nasprotno. Z veseljem in z navideznim opra¬
vičenjem se plesavci in plesavke izgovar¬
jajo :

67  —

«Jaz sem pri tem nedolžen«, jaz mo¬
ram plesati tako, kakor zahteva godba, in
zato, ker zahteva godba tako, smem in mo¬
ram tako plesati ne meneč se, če je tako
plesanje združljivo z krščansko vestjo. Ža¬
lostno je to, a vse se bo maščevalo.

Ni tedaj čudno, če se bojujejo proti ple¬
som krščanski pridigarji. Sv. Pismo, krščan¬
sko ustno sporočilo, pa tudi posvetni ljudje, •
ki poznajo ples iz lastne skušnje.

*

* *

Slavni francoski propovednik (pridigar)
Bourdaloue, ki ima veliko veljavo kot go¬
vornik in bogoslovec, pravi o plesu

«Da je ples pregrešen, to je nauk sve¬
tih cerkvenih očetov, prvih veleumov sveta,
n auk, ki velja za vse čase in kraje, za vse
stanove in značaje, za vsak razum, za vsako
srce. Ples je že po svoji naravi, so povdar-
jali, pogubljiv in radi tega se ga moramo
izogibati, ker že njegov značaj zadostuje, da
se pogubimo. Nobeno razveseljevanje, naj
si bo še tako mikavno, ni vredno, da bi z

— 68  —

njim svojo lastno in edino dušo pogubili na
veke. ’)

Pobožni Segneri (f 1694), eden izmed
najimenitnejših misijonarjev Italije piše:

«Ni plesa, pri katerem bi se Boga ne ža¬
lilo s smrtnimi grehi. Sramežljivost in či¬
stost sta v veliki nevarnosti^ 1 2 )

Mnogo poznan duhovnik Felix iz družbe
Jezusove opaža: «Kako je možno, da očetje
in matere iz ozira do ljudi, svoje nedolžne
otroke na ples pošiljajo, kjer spravljajo v ne¬
varnost njihovo nedolžnost. Položaj telesa,
zbliževanje, dotikanje, objemanje, drvenje in
vrtenje, vse se godi tako, kakor žele razuz¬
dani ljudje, ki tavajo v blatu».

Svet mož, župnik Ars-ki, Vianney, je
rekel nekega dne:

«Glejte ljudje, ki gredo na ples, puščajo
svoje angelje varuhe zunaj pred vrati. Na

1 ) Pridiga o posvetnih razveseljevanjih tretjo ne¬
deljo po veliki noči.

2 ) Saltationes sine crimine non peraguntur. Pudor
et castimonia in aperto discrimine versantur (Christia-
nus instructus).

— 69  —

mesto angelja varuha pristopa na plesišču
toliko hudobnih duhov, kolikor ljudi, ki ple¬
šejo in plesu sploh prisostvujejo».

Tam izbrane jedi,
pijače, fin še tobak —
v razpolago stoji, —
bogat saj danes je vsak.

Nismo še končali. Vsega nismo, še da¬
leč ne povedali. Tu pa moramo navesti po¬
vedko, zanimivo povedko, v kateri ima že
omenjeni Vianney zelo važno, da glavno
ulogo. V knjigi « Pobožno berilo za družine
in zavode* 1 ) 4. letnik štev. 17, str. 136 na¬
hajamo to povedko tako, kakor jo prinašamo
tu (v prevodu). Citatelji in čitateljice, naj
vsak za-se stvar presodi.

*) La bonne lecture pour les familles et les pen-
sionats. II. Casterman, Tournai.

— 71

Izdajatelj knjige «Pobožno berilo* navaja,
razna sredstva, s katerimi si ohranjamo či¬
stost in nedolžnost. Dogodek pa, ki ga tu
beremo, je še marsikomu nepoznan.

Oseba, na katero se nanaša dogodek je
postala redovnica.

Predno je mladenka N. N. vstopila v sa¬
mostan, je šla k pobožnemu Vianney-u, da.
bi pri njem opravila vesoljno spoved. Pri
sveti spovedi jo je, kakor je sama pravila,,
spovednik med drugim vprašal:

«Hči moja, ali se še spominjaš nekega
plesa, katerega si se udeležila še pred malo
časa? Nisi-li videla na plesu nekega mla¬
deniča, katerega ni poznal nihče. Ta mla¬
denič pa je bil tako lep, tako krasan, takcr
imenitno se je obnašal, da je bil skoraj prva
oseba, prvi junak plesa?*

«Da, tako je, oče duhovni*, mu je od¬
govorila gospodična.

«Nisi-li Ti želela plesati z njim, in nisi
— bila nevošljiva in jezna, ko je rajši druga
dekle klical plesat in Tebe pustil na stran?«

«Res je, oče duhovni*.

— 72  —

«Se-li še spominjaš, kako so se poka¬
zala pod njegovimi nogami dva modra ognjena
plamena, — in Tebi se je zdelo, kakor da se
motiš in varaš — in da so te prikazni krive
le Tvoje oči, ki so bile vse zmešane, vse
zmešane vsled svetlobe in terne?*

«Prav tako je, oče duhovni*.

«Glej, hčerka moja, ta mladenič je bil
— sam hudobni duh. Osebe, s katerimi je
plesal, so že nekatere pogubljene, druge pa
so na potu v pogubljenje. In zakaj neki ni
hotel plesati s Teboj? — Vedi: Imela si na
sebi škapulir, ki si ga nosila iz pobožnosti
do Marije, kot ščit in obrambo*.

Marijini otroci! Ni treba, da Vam po¬
vem, kako je to razodetje vplivalo na spo-
vedanko — spokornico — plesavko. Vedite
pa, kako se mora čisto srce in nedolžno
oko varovati vseh nevarnih priložnosti in
posebno še prepovedanih razveseljevanj in
slabih shodov. Vedite, kako koristno je ča¬
stiti Marijo, kdor hoče ohraniti lepo-belo
■obleko nedolžnosti!

X-

* *

— 73 —

Učeni, cerkveni dostojanstvenik, De-
champs, nadškof Mechelnski je napisal dve
krasni knjižici, v katerih biča ples. (»Salon¬
sko mrmranje* in »Nasladno življenje*).

*

* *

Bogoslovec učenjak Gury, ki je sicer na¬
vadno zelo mil tolmač, potrja vendar-le to,
kar smo povedali o plesu. Piše namreč:

«Bali in plesi, kakoršni so dandanes
splošno v navadi, so zelo nevarni in po-
hujšljivi, ter mnogo duš spravljajo v zanjke
hudobnega duha. V obče se mora ples med
obema spoloma, kolikor možno odpraviti, ker
ples je, kakor se vrši, skoraj vedno zelo ne¬
varen. Dušni pastirji naj svoje ovčice in spo-
vedanke z vsemi močmi od plesa odvra¬
čajo*.

*

* *

La Croix *) učen in pobožen mož, pravi,
da je ples bližnja priložnost za greh, po¬
sebno, če se vrši po noči med mladimi
raznega spola, ker vzbuja nečiste misli, že¬
lje, kretnje, povzroča grde besede in nespo¬
dobna dejanja.

‘) Zv. V. št. 282.

74  —

Po nauku važnih in vplivnih bogoslov¬
cev, ki niso niti najmanj na glasu, da so
strogi, je ples, kakor se vrši dandanes, sko¬
raj vedno nevaren. Zato imajo prestojniki
dolžnost, da ga svojim podložnikom, kolikor
le morejo, zabranijo in prepovedo. (Cerkvene
■odredbe božjih in cerkvenih postav. Iv.).*)

Slavni dominikanec P. Aleksander (f 1724)
navaja v svoji knjigi (verskih resnic in nrav¬
nosti) pravila za obrambo nedolžnosti in či¬
stosti.

Osmo pravilo se glasi:

«Plesi so nevarni čistosti in krščanski
nedolžnosti. Zato se jih morajo verniki iz¬
ogibati. Niti ena dobra knjiga o nravnosti
se ne nahaja, kjer bi pisatelj ne omenjal in
obsojal plesov, ter pred njimi svarila.

Vemo sedaj prav dobro, kako sodijo o
plesu posvetnjaki, veljaki, učenjaki, vemo,
kako sodijo svetniki. Vsi so edini: Ples je
priložnost k nečistemu grehu, preteča nevar¬
nost, poguba nedolžnosti, poguba zakonske

') Dčcisions theologiques T. I. Lyon.

— 75

zvestobe itd.  — Vsi morajo proti plesu na¬
stopati, posebno poglavarji, statiši,  duhov¬
niki, vzgojitelji itd.

Toda, če komu ni to dovolj, navajamo
še glas učenega zdravnika francoskega, Du-
paskuier-a. (Ta je bil ud pariškega vseuči¬
lišča za zdravilstvo). Mož priporoča starišem,
naj pazijo, da njihove mlade hčerke ne či-
tajo slabih romanov. Potem, pa pravi:

«Ista velja o plesih. Mene ne briga nič,
da me bo svet imel za prestrogega rigori-
sta. Na plesu se kršijo postave zdravstve-
nosti, in se zelo zmaja nravnost. Posebno
se to dogaja pri onih mladih osebah, ki ne
umevajo še prav ceniti (trezno soditi, pre¬
zirati.) laskavih poklonov in strastnih pogle¬
dov. Kar naenkrat je «srce ranjeno in pre¬
valjeno*, ljubezen je prinesla kali bolezni.

Če kdo misli, da pretiravamo, vedi, da
je to zanj (ubožni list) dokaz, da opazuje
stvari le površno in plitvo. l )

*) L’Arni de 1’home ou le Medecin. P. 72. Prija¬
telj človeka ali zdravnik.

— 76  —

S tem naziranjem soglaša nebroj, veliko
število drugih ravno tako vplivnih, učenih
in poštenih zdravnikov. Zato je smešen vsa¬
kdo, ki misli, da je ples za zdravje potrebno
vedrilo. Ni res. Motiš se prijatelj, — ali pa
si hudoben.

Resnica bode sicer v oči, oči kolje, a je
vendar le resnica, ki ima trajno veljavo, tudi
če je vsi ne priznavajo. Vsaka šola nekaj
stane. Če pa hoče kdo vse sam poskusiti,
vse sam doživeti ali pa poskuse delati s
svojimi lastnimi otroci, — se bo zakasnil,
predno bo srečen.

Im

4

mn

XIII.

Prezgovorni so vsi —
kadš, jedo in pijo,
prosto — lahko živi
na plesu pa se lepo.

Se celo poganski Rimljani so zelo či¬
slali in nad vse spoštovali deviško-nedolžne
Vestalke. Če se je kaka zopei' to čednost
Pregrešila, so jo živo pokopali,  zapeljivca pa
so bičali do smrti.

Sveto pismo povišuje «čisti rod» in ga
odlikuje na posebne načine.«Cisti rod bo hodil
z a Jagnjetom in prepeval pesmi, katerih
drugi ne bodo umevali*.

Kdo more dovolj opevati, popisati, nari-
Sa ti, dopovedati lepoto, milino, vzvišenost in
ffloč Preciste Device Marije!  Katero srce

6

— 78  --

ostaja še brezčutno ob nebeško-divnih šmar-
ničnih pobožnostih !

Vsakdo ve, katero čednost Marijino se
najbolj časti v lepem belem, cvetnem maj-
niku.

Ozrimo se še na narodne pesmi (in one,
ki so ponarodele). Kje je več poezije kakor
v opevanju nedolžnosti. Tu navedemo le ne¬
kaj kitic:

«0 mila nedolžnost,
kak’ sladko živiš,
pri rož’ cah minljivih
se tak’ veseliš.

Nedolžne rožice
in Cisto srce,
te rož’ ce so tiste,
ki tebe zlate*.

«Slišiš po gaju prepevati tam,
tički veseli spet prišli so k nam,
kak’ žvrgolijo,
tebe budijo:

«Lefa nedolžnost le v stan'  /»»

«Tam v kraju sama  za-se,
med grmovjem roža rase,
naj le rase, naj le rase,
o presrečna rožica*.

«Lepo ko angelji
v cvetju nedolžnosti
sladko prepeva
slovensko dekle».

— 79  —

«Kaj maram, da nimam
na hribčku gradu,
saj v hišici nizki
še več je miru.

Kaj maram, da nimam
obleke krasne,
lepota je moja
nedolžno srce.

Kaj maram, da nimam
po zimi cvetlic,
da cvete le meni
nedolžnost iz lic ».

Rožic ne bom trgala,
da bi vence spletala,
mirno, svobodno, ljubo,
po planin’cah naj cveto.

Ako bi jo trgala,
rožica bi umirala,
glavico pobesila,
solnce ne bi včakala.

Tudi jaz sem rožica
v božji vrtec vsajena.

Skrivam se zdaj tu, zdaj tam,
trgati se na dam.

Rožic ne bom trgala,
srca so nedolžnega.

Naj z menoj še vživajo,
mir, ljubezen, svobodo.

♦ Bom na pare vložena
belo  bom oblečena —
venček pa bo lep zelen
men’ na glavo položen.

80  —

Večkrat poznamo vrednost in lepoto kake
stvari še-le tedaj, ko je več nimamo. Otožno
— milo poveličujejo nedolžnost te-le kitice:

«V časih je res luštno b’lo :

So ptički peli prav lepo,
so rož’ ce cve’ le prav lepo,
vse je veselo b’ lo.

Kob’ vč, dekleta vedle to,
kaj v dolgi, dolgi večnost’ bo,
bi venčeke  privar’ vale,
ž njim v večnost rajžale.

«Ko bi rož’ca modra bila,
slanca bi te ne umorila,
o zakaj se nisi skrila,
ti nesrečna rožica«.

Travniki so že zeleni,
rožice so razcvetele.

Sem jih trgala,
v vence spletala,
dokler sem nedolžna b’ la.

Dokler sem nedolžna bila,
lepe gvante sem nosila,
zdaj pa v skrinj'trohne,
nič ne maram več zanje.

«Ko ptičica sem pevala,
sem sladke sanje sanjala.
Oh zdaj pa nikdar,
nikdar  več.

Veselje preč,
je preč».

— 81  —

Z nedolžnostjo izgine lepota, izgine mir,
izgine zadovoljnost, izgine prava ljubezen.

Vse se da poprej popraviti kot izgubljena
nedolžnost.

Zapeljano zaročenko večkrat ženin za¬
pusti, tudi če ji je prisegal zvestobo. Tudi
pri sv. krstu je bil prisegel Bogu zvestobo.
Ni je držal. Tudi tebi je morda ne bo.

Bog lahko pokliče nevesto ali pa ženina
ali pa morebiti oba v večnost še pred po¬
roko.

Toda tudi za slučaj, da res dočakata
poroko, kaka je ta poroka ? Taka nevesta,
je bleda, potrta, pobita. Bela obleka, venec,
šopki — vse to jo bolj boli kot veseli. Ko
pride trenutek, da odgovori duhovniku v na¬
vzočnosti prič svoj «da»,  se večkrat strese,
zaihti in mnogokrat glasno zajoče čuteč pre¬
kletstvo omadeževane nedolžnosti. Morda jo
muči še misel, da se «on» ni niti dobro spo¬
vedal, lahko, da se tudi ona sama ni.

Marsikaka bi raji pred poroko umrla, kot
omadeževana stopila pred oltar. Navdajajo
jo misli, zakaj se ni bolj branila! Saj bi mo¬
rala raji življenje žrtvovati kot svoje pošte-

82  —

nje. Saj bi ne imela greha, ko bi v trenutku
napada za lastno samoobrambo tudi njega
bila slučajno ranila ali še celo umorila! Saj
bi bilo bolje, da bi bila ostala vedno pro¬
sta. Saj bi bilo bolje, ko bi ne imela nika-
kih ozirov.

Predporočno slabo življenje se večkrat
maščuje skozi vse življenje — da tudi v
večnosti. Trpinči jo vest, ker je dala slab
vzgled. Ko bi vsa dekleta ostala stanovitna,
bi se tudi fantje lažje poboljšali. Večkrat je
nespametno upanje neveste, da bo pozneje
moža spreobrnila. Če nisi mogla zaročenca
od greha odvrniti, še manj bodeš moža.

Naj nihče ne misli, da občuti posledice
greha le dekle, tudi zapeljivec grozno trpi-

Toda o tem dovolj. Blagor nedolžni mla¬
dini. Da se bo pa ta angeljska čednost ble¬
stela v pravi luči, se ji mora pridružiti še
ponižnosti.

Kdor zaničuje nesrečno dekle in mu očita
sramoto, večkrat pade še hujše. «Kdor stoji
naj gleda, da ne pade».

Sedaj pa še tolažilno besedo onim, ki j e
potrebujejo. »Radovoljno prenašajte svoje

— 83  —

gorje in vedite, da lahko vse popravite v
dobri, pogosti spovedi. Bog ne želi smrti
grešnika. Vaši grehi postanejo beli kot sneg
in bili bi rdeči kot škrlat, če se spokorite.
Za prave spokornice in spokornike ne bo na
sodnji dan nikake sramote. Koliko svetni¬
kov je v nebesih, ki so se v pravem času
spreobrnili iz najhujših pregreh!

Do sedaj smo premišljevali in dokazo¬
vali, kako nevaren je ples za sv. čistost in
nedolžnost. 1 ) Povedali smo, da je na plesu
nevarnost za neporočene in poročene. Toda
ni samo ta lepa čednost krščanska v veliki
nevarnosti, temveč tudi mnogo drugih. Ko
bi ne bili še dovolj prepričani o škodi, ka¬
tero povzroča ples, poglejmo pobliže tudi
druge zl e posledice plesa. 2 )

*) Radi grehov zoper to čednost v prvi vrsti a)
je bil vesoljni potop, b)  je prišlo žveplo in ogenj  na
mesti Sodoma in Gomora, kjer je sedaj mrtvo morje,
c ')  je največ božjih ropov, ČJ  je največ nevere, d)  je
največ strahu pred spovedjo, e)  je največ pogubljenih
v  peklu, f)  je Jezus  največ sramote in muk pretrpel,
g) največ  trpe umirajoči, h)  se ljudje največ skrivajo,

2 ) Ker je vsak ples navadno prepojen z alkoho¬
lom,  j e ra di tega tudi sokriv na vseh žalostnih posle¬
dicah opojnih pijač.  Krčma in ples se podpirata v naj¬
trših dejanjih. (Pogoji, preklinjevanje, bolezni itd. itd.)

— 84 —

Najpoprej moramo dobro vedeti, da je
ples potrata in zloraba časa, katerega za¬
htevajo naše

I. verske dolžnosti (molitev, sv. maša,
pridiga, blagoslov itd.)

II. stanovske dolžnosti (delo, skrb, po¬
zor, počitek, zdravje).

Čas je dar božji, in vsakdo bo moral da¬
jati strog odgovor, kako je ta dar rabil (ali
pa ga zlorabil). Zato je čas — cena Pre¬
svete krvi Jezusove. Čas je neprecenljiv za¬
klad, ker si z njim pridobimo največi za-

i)  bodo bili nespokorjeni ljudje na sodnji dan najbolj
osramočeni, j) Sv. Bernard  piše: Kadar človek greši
v napuhu, je človek podoben angeljem , ki so grešili z
napuhom, tedaj le v duhu; — kadar si človek nabira
in želi krivičnega bogatstva, greši kot človek  (angelji
zase niso poznali tega greha); — kadar pa greši člo¬
vek proti čistosti, greši kot živina; k) Sv. Pavel  pravi,
o takem grehu, naj se med kristjani niti ne imenuje.
«Taki ljudje ne bodo videli nebeškega kraljestva*. —
♦ Mi smo tempelj sv. Duha». I)  »Blagor tistim, ki so
čistega srca, ker Boga bodo gledali*. (Gorje tistim, ki
niso —■ — — — — ker ne bodo Boga gledali), ni)
Svarilni vzgledi a) nedolžni David, p) modri Salomon,
7 močni Samson, 5) uničeni Benjaminov rod, s) ža¬
lostni konec 24 tisoč Izraelcev v puščavi, 7)) odpad¬
niki od sv. vere — vzrok grdi greh (tudi napuh) a ne
versko prepričanje, n)  Koliko ljudi je v bolnišnicah,
norišnicah, sirotišnicah, v ječah itd. radi teh grehov.
e>)  Koliko je nesrečnih zakonov — radi teh grehov!

— 85  —

klad — Boga samega, največjo srečo in to
na veke.

Opazujmo mlado dekle, ki se napravlja
na ples. Priprave za na ples trajajo navadno
po več dni in povzročajo veliko raztrese¬
nost za vsako resno opravilo, posebno pa
zanemarjenje verskih in stanovskih dolž¬
nosti. Večkrat se opravlja te dolžnosti le
površno, ali pa se jih popolnoma opušča.

Na dan plesa se žrtvujejo cele ure za
lišpanje telesa, za obleko, šopke, okraske itd.
— Če je ples ob nedeljah in praznikih (kar

Ženin, ki ne spoštuje svoje zaročenke, ne bo niti kot
mož spoštoval svoje žene. — Noben mladenič ne po¬
roči navadno svoje žrtve —- iz ljubezni, ampak po-
največ le iz strahu in obupa. —

Prazen je izgovor, „saj se bova poročila'. Se ta
trenutek — lahko umreš — ti — on, oba. Sv. Cerkev
odreka nszakonskim materam poročni blagoslov.

Rajši ostani vedno neomožena, kot da omadeže¬
vana stopiš pred oltar. Kako bodeš prenašala (če še
res dočakaš dan poroke) vedno bivanje s tatom svoje
nedolžnosti, z roparjem svojega devištva, z zastrup-
Ijivcem svojih otrok (kakoršen oče, tak sin).

Ne reci: »Iz velike ljubezni sva grešila*, temveč iz
živinske strasti. Grešna ljubezen ni prava ljubezen.

Prava ljubezen mora biti nedolžna, čista, spošt¬
ljiva.

Ne tolaži se: »Skupaj sva grešila, skupaj se bova
Pokorila v zakonu. Ne misliš pa, da se tudi v zakonu
ž njim skupaj lahko pogubiš. — Varuj se hinavca, ki

— 86

je pač navadno), se vkrade Bogu mnogo
ur, v katerih bi se moralo iti k službi božji,
v katerih bi se moralo moliti, poslušati be¬
sedo božjo, prejemati sv. zakramente itd.
Kak bo odgovor — krasti Bogu čas, ki je
namenjen za naše posvečenje in zveličanje,
ki je stalo Presveto kri Jezusovo!

Ta zloraba časa je onečaščenje, je božji
rop. Ko bi pa bil ples ob delavnikih, jemlje
plesavcu in posebno plesavki mnogo zla¬
tega časa, ki je namenjen za delo, za vrše¬
nje stanovskih dolžnosti, za počitek itd.

se hlini, da želi nedolžne neveste in se hoče o tem z
grehom prepričati. — p)  Koliko solz, koliko sramote,
koliko revščine povzročajo ti grehi! — r)  Koliko obupa,
koliko detomorov, koliko samoumorov radi grdih gre¬
hov. — s)  Ljudje s temi grehi so brez poleta, brez
idealov. — š) Vsled teh grehov razum  otemni, da ne
vidi še tako jasne resnice, srce  pa otrpne, da ne najde
brez posebne milosti božje — vanj pristopa ni spoved¬
nikova, ni pridigarjeva beseda, niti svarilo angelja varha,
niti opomin starišev (ki prerano ležejo v grob radi gr¬
dega življenja otrok. — t ) Ker največ ljudi ne gre k sv.
spovedi radi takih grehov, še težje taki ljudje kličejo
duhovnika ob smrtni uri. In še tedaj je nevarnost, da
ta greh zamolče. u)  Koliko divjih zakonov se nahaja
posebno pa mestih, — in ta nesrečna bitja mislijo, da
žive pošteno ! v)  Kolika sramota za človeško družbo
je Trgovina z dekleti, umazane knjige in slabi časo¬
pisi, nedostojne podobe in slike (kipi), nenravne pred¬
stave v gledališčih, kinematografih, nespodobna noša,

87  —

Toda ne samo to. Ni zadosti, da se za¬
nemarja verske in stanovske dolžnost s pri¬
pravo na ples, s plesom samim, temveč za¬
nemarja se jih tudi po plesu, ker je človek
po plesu tako izmučen, tako truden, tako
slaboten, tako razstresen, tako — le recimo-

— omadeževan, da vsaj nekaj dni po njem
ne more vestno opravljati ne svojih ver¬
skih in ne stanovskih dolžnosti.

Mar ni res tako? Povej mi dragi plesa-
vec, ljuba plesavka, kako Ti je bilo, ko si
se vzbudila iz mučnega spanja po plesu?

— in vsi satansko-umetniški proizvodi raznih strok v
najzanimivejših amerikanskih, francoskih, angleških no¬
vostih. — Posebno židovske tvrdke in založbe zlorab¬
ljajo človeške slabosti, da širijo na tem svetu svoje
denarno kraljestvo. — z) Leki  proti grdim grehom so.
a) izogibaj se priložnosti (kraja, osebe, berila, opra¬
vila, gledališča, plesa). P) Pogosloma spoveduj se pri
stalnem spovedniku — in poslušaj ga. “f) Čez prejšnje
življenje (po nasvetu dušnega voditelja) vesoljno spo-
ved v  — v naprej pa veliko zaupanje v usmiljenje božje.
8) Češčenje Matere Božje, Sv. Jožeta, Sv. Alojzija, Sv.
Stanislaja, svojega patrona, angelja varha itd. s)  Moli¬
tev, delo, post (ne preveč !). rj)  Misel na pričujočnost
božjo in na štiri poslednje reči. — ž)  Po nesrečnem
padcu hitro  vstani. Ne reci: «Kadar sem že enkrat
padla (padel), je vse eno, ali vsaj ni tako hudo. če se
zopet pregrešim*. Teci po prvem  padcu takoj  k sv.
spovedi. Po drugem padcu boš morebiti že na sodbi
in ne bo več časa za sv. spoved. Kakor ni vse eno.

— 88  —

Si-li bil, ali si-li bila sposobna za svoje ver¬
ske dolžnosti in za svoje stanovske dolž¬
nosti? Kje je po plesu veselje za molitev,
sv. zakramente, službo božjo, kje je ve¬
selje za delo, kje spoštovanje do starišev in
predstojnikov? Otožna, čmerna, jezna je ple-
■savka, ker ima nemirno vest in utrujeno telo
— in zdi se ji, kakor da bi bil kdo drugi
kriv tega.

Kje ste Vi vsi, ki pravite, da je ples po¬
štena zabava in spodobno vedrilo? Vsaka
nedolžna zabava, vsako pošteno vedrilo nas
mora še bolj vsposabljati za verske in
stanovske dolžnosti, ako ne stori tega, ni

le enkrat izvršiti umor ali pa večkrat, tako tudi ni vse
■eno enkrat ali večkrat grešiti zoper šesto zapoved
■božjo.

Ne zamolčuj okoliščin, ki greh povečajo ali pa ga
spreminjajo. Lahko je pri tem grehu okoliščina taka.
■da postane greh zadržan škofu ali morebiti celo pa¬
pežu.

Vsako osebo, ki je nevarna poštenju bližnjega, je
treba iožiti  predstojnikom in bližnjega pred njo sva¬
riti. Če kak zapeljivec radi tega n. pr. službo izgubi,
je bolje, kakor da bi naprej moril nedolžnost (tudi pri
drugih).

Stariši, vzgojiteljice, pestunje ne opravičujte v tej
zadevi malih otrok, češ, da ne razumejo še nespodob¬
nosti.

— 89  ■

prava nedolžna zabava, ampak le trud in
napor, toda ne tak trud in napor, s kate¬
rim si služimo vsakdanji kruh, po katerem'
imamo mirno vest in prijetno zadoščenje.
Ne, ne. Ples je prostovoljni napor brez sadu r
a z obilno dušno in telesno škodo! Pozno-
v noč se ljudje vračajo s plesišča. Doma so-
pobožni a predobri stariši morda molili za
neubogljive otroke in bili v skrbeh, da se
jim ne pripeti na plesu nič žalega — morda
še spali niso — in sedaj prihajajo domov
plesavci in plesavke — in se vržejo na svoje
ležišče pijani, zaspani, utrujeni, na duši in
telesu ranjeni. Kje je večerna molitev? Vest
se obudi, in jasno govori: *Ni bilo dovo¬

ljeno, ni bilo spodobno to, kar se je zgo¬
dilo na plesu*.

In ravno tisti hudobni duh, ki je poprej 1
na plesu vzel sramežljivost, jo sedaj vrača
— in zato že grize črv vesti. Domišljija
je omadeževana — in spolzli nesrečni spo¬
mini se vpletajo tudi v spanje, v sanje in.
omadežujejo večkrat tudi telo.

Že precej, ko konča ples, in posebno še
dan potem po prvem snu se vest maščuje-

— 90  —

in peče plesavce. In kaj store ti ljudje ? Hi-
tijo-li morda k sv. spovedi, da tam vest
umirijo? Ni veselja za to. Navadno se že
pripravljajo na druge plese ali pa na grešna
znanja. Čas hiti. Vest se skuša po sili za¬
treti. Mnogo grehov zbeži iz spomina. Pride
•čas za sv. spoved — in plesavec ali ple-
savka kleči pri spovednici in —v neve kaj
povedati. V par minutah pove vse, vse —
— — — — in «drugega se ne spominja
več»,  ter začne pripovedovati to, kar ni sto¬
ril, kar ni storila. Dobi sv. odvezo in gre
zopet na stare navade. Vprašanje pa je, ali
je bila ta spoved tudi pri Bogu veljavna?
Vprašanje je, ali je Bog spovednikovo od¬
vezo potrdil — ali pa ne ? Če je kdo rad
plesal, mora ples opustiti in — se večkrat
spovedovati.

*

* *

Draga mladina slovenska ! Ljuba dekleta,
dragi mladeniči! Koliko noči ste žrtvovale
in žrtvovali za ples! Kdo od vas, bi me
poslušal, ko bi Vas povabil na češčenje Pre¬
svetega Rešnjega Telesa za toliko časa, ko¬
likor ste ga potratili za ples? Kdo od vas

— 91

bi premišljeval verske resnice in čital po¬
božne knjige toliko časa, kolikor je bil na
plesu? Kdo od Vas bi čul in pazil pri po¬
stelji svoje bolne matere ali očeta, brata ali
sestre, prijatelja ali prijateljice toliko časa,
kolikor je bil na plesu? Kdo bi se priprav¬
ljal toliko časa na sv. zakramente, da, na
pot v večnost?

Se eno misel!

Kdo od Vas bi mogel vso pripravo na
ples, ples sam, Bogu darovati, kdo bi smel
vse to Btogu darovati, kdo bi se upal to
storiti ?

In vendar vemo, da človek Bogu lahko
pošteno razvedrilo daruje.

Prav lahko in z zasluženjem darujemo
Bogu svoje delo, počitek, sprehod, pošteno
igro, pošteno zabavo itd. A nikomur ni pri¬
šlo na um, da bi se upal prostovoljen ples
naravnost Bogu darovati*. Z vsemi umet¬
nostmi olišpan in ozaljšan, na ples priprav¬
ljen strastno sledeč onim plesnim mikom,
katere smo dovolj označili, — bi se pač
nihče ne predrznil moliti:

— 92 —

«0 moj Bog, poglej, jaz grem na ples.
katerega bi se lahko izognil in katerega bi
se moral izogniti, ker vem, da je nevaren
moji nedolžnosti, ker vem, da mi bo dušno
in telesno škodil, a jaz grem vendar-le na
ples, ker hočem zadostiti svojim strastem,
ker cenim več človeške ozire kot Tvoje po¬
stave. Vem, da prelamljam s tem krstne ob¬
ljube, vem da skrunim krščanski svoj zna¬
čaj — a grem na ples — in se bom vso
noč razveseljeval na pregrešnih stvareh —
da Tebe žalim, da bližnjega pohugšam in
sebe pogubim. — Kdo bi se mogel predrz¬
nih, izustiti: ^Sprejmi vse to v prijeten dan.
Nihče! Nihče! In ko bi kdo bil res tako po¬
kvarjen. bi se sam sebe pravično obsodil. 1 )

In kdo bo še dejal, da je ples poštena
stvar ali vsaj indiferentna, t. j. ne slaba, ne
dobra ? Ko bi bila taka , bi z dobrim name¬
nom in darovanjem postala  zasluživna. —
Nihče pa ne more posvetiti tega, kar je po
svoji naravi, po svojem značaju že slabo.

*) l z  tvojih ust (besed) te sodim (obsojam). Luk- t
XIX. 22.

— 93  -

Mladenič, če telovadiš, če se sprehajaš,
če pošteno in ob pravem času igraš, če pre¬
pevaš lepe (tudi narodne) pesmi — vse, vse
lahko Bogu daruješ in si s tem množiš za¬
sluge za večnost. Smeš si pa po navadnem
— kaj dobrega zaslužiti za večnost s ple¬
som? Ne.

Mladenka, smeš Ti reči, da po plesu,
bo venec Tvoj imel na sodnjem dnevu lepše
cvetlice, kot jih bo imel oni venec Tvoje
prijateljice, katera ni šla nikdar na ples? Kaj
storiti? Plesi so — na Tvojem vencu gnili
listi, gnili cveti, ki nimajo ne lepote, ne vo¬
nja. Izderi jih s tem, da se plesu za vselej
odpoveš in — grehe, ki si jih na plesu sto¬
rila skesano spoveš in se zanje spokoriš.

*

* *

V krščanskih družinah je večkrat lepa
navada, da se otroci dado pred važnimi pod¬
jetji blagoslavljati od starišev, tako pred za¬
roko, pred poroko, pred potovanjem itd. —
Dado se blagoslavljati hčere, ko gredo od
doma v službo, v samostan itd. Dado so
blagoslavljati sinovi, ko obhajajo v šole, v

7

— 94  —

službe, v vojake  itd. Dado se otroci blago¬
slavljati, predno gredo spat.

Toda, kdo se je dal že blagosloviti pred
plesom, da bi se ga mogel bolj strastno
navžiti?!

Kar je nekrščansko, protiversko, nespo¬
dobno, slabo, — to ne pozna blagoslova
božjega. Vsi krščanski stariši imajo pač to¬
liko pameti, toliko smisla, toliko čuta, to¬
liko srca, da se proti temu ne pregreše.

Sodimo potem, kaj je ples!

XIV.

Gine nravni ves čut —
in mnogo  ples dovoli —
zmanjka krepkih perot,
zato «slabost» obleži.

Nečimernost in — ples. Nikjer nima
Človek večje želje, da se ga vidi, da se ga
občuduje, da se ga hvali (njega in vse, kar
je na njem), da se ga išče, da se po njem
hrepeni, da se mu da prednost pred dru¬
gimi, da se mu zavida itd., kakor ravno —
na plesu! — Priprosta kmetica in mestna
gospodična želi ravno na plesu, da gleda
vse nanjo. Kako se lišpa, lepotici, se kla¬
nja, se milo ozira, se nežno vede, in po¬
večuje z umetnostjo vse, kar že po naravi

— 90  —

vleče in mika k nji. Nikjer bi se ne upala
tako nastopati, kakor na plesu. Obleka njena,
vedenje njeno, pogledi in kretnje so čisto
vse drugačne v cerkvi in v drugih navad¬
nih družbah kot — na plesu. Za ples ve¬
ljajo torej posebna pravila, tudi če naspro¬
tujejo krščanski nravnosti! ? Tako n. pr. je ob¬
leka lahka večkrat prozorna, posvetna, čutna,
stisnjena, zapeljiva, če je treba kratka ali pa
dolga kot omelo, sploh mora biti taka, da
obrača nase pozornost, da pase oči, da služi
radovednosti.

Kake misli roje dekletu po glavi in kaka
čustva ji vstajajo v srcu, ko se pripravlja
na ples pred ogledalom, ko je na plesu in
ko se vrača po plesu domov!

Pred plesom želja: vsem dopadati, vse
prekositi.

Med plesom: skrb,  da bi morda ne
bila vsem všeč, strah,  da bi jo kaka druga
ne prekosila.

Po plesu : pijano zadoščenje, če so se
na plesu vsi zanjo trgali, — in jeza, srd,
zavist, žalost  — in obup,  če so jo prezirali,
če je niso uvaževali, če so druge bile lepše,

— 97  -

ljubeznivejše itd. Oh, kako jo boli, če so se
ii smejali.*)

*

* *

Kaj naj rečemo o potrati denarja, o
gmotni škodi radi plesa? Vsega ne moremo
in ne smemo napisati, omeniti hočemo le
nekaj.

Na vaških plesih. Poglejmo v družino
priprostega kmeta, ki ima šestorico otrok.
Recimo, da je le ena zrela za ples. Kaj se
dogaja ? Oče in mati se morata truditi — in
pomanjkanja trpeti — vseh drugih pet otrok
pa mora stradati, samo da se več prihrani
za starejšo hčer, plesavko, ker je treba —
mnogo — mnogo denarja. Ta trud, ta skrb,
to varčevanje, to traja tedne in tedne, da
mesece in mesece pred plesom? Zakaj?
Plesavka mora imeti lepo obleko (gornjo in
spodnjo), mora imeti lepe čeveljčke, lepe
robce, lepe uhane, lepe pase. To ni dovolj,
mora imeti tudi denar za ples (ker vplača
Ponekod tudi vstopnino za ples in sicer do
deset kron), denar za krčmo, denar za vse,
denar za kupovati kake čenčerije, denar, da

’) Ljubosumnost cvete na plesih.

— 98  —

pokaže, da ni toliko uboga, ker na plesu se
vsaka najbolj sramuje biti siromašna.

Če se vsa družina radovoljno žrtvuje
za hčer plesavko, trpi radovoljno pred ple¬
som, med plesom in po plesu. Če pa se
družina plesavki protivi in ji noče poma¬
gati, si hči pomaga s sleparijo. Skrivaj pro¬
daja, kar najde doma — in zbira denar.
Če nima kaj prodati, pa gre na delo, gre v
službo, tudi če je dovolj dela doma —■ in
tam si zasluži za ples. Družina pa trpi, ker
pogreša delavke, — in ker ji ta od zaslužka
nič ne da.

Koliko kletvin, koliko jeze, koliko greha,
koliko pekla, koliko solz, koliko škode še
pred plesom ima — vsa družina. In sedaj
pride dan plesa. Plesavka rada prikriva do¬
mače prepire, žalost, revščino — in je po
sili vesela, razuzdano vesela. Kakor kraljica
gre na ples. Rumeni čeveljčki ji krijejo krepke
noge, ki hodijo večkrat bose. Čeveljčki, če¬
veljčki in —- oče ima čevelj razklan in ve¬
zan z beko, prsti pa vprašajo jesti skozi raz¬
trgane nogovice in odprt podplat. Lepo svi¬
leno krilo, svilen robec, zlate uhane, zlat

99  —

prstan — zlate verižice, vse jo povzdiguje

— in njen bratec nosi suknjico in hlačice,
katere sta nosila starejša brata po vrsti eden
za drugim že nekaj let. Toliko krp ima na
sebi obleka, da se ne ve, kakega sukna je
bila prvotno. — In srednji brat ima za silo
suknjico, ki ni nič drugega kot materina jo¬
pica (paletot). Uboga mati, sinček se ji smili

— in zato mu priredi svojo obleko. Če se
jo bliže opazuje se vsakdo prepriča, da je

— ženska obleka. No, saj res, da morajo
stariši trpeti za svoje otroke, da pa trpe radi
plesa, to pa je odveč.

Ples je jama, ki žre grozno mnogo de¬
narja.

Kaj pa je po mestih, v gledališčih in
sobanah.

Na kratko omenjam, da bi se mnogo lač¬
nih nasitilo, da bi se mnogo raztrganih spo¬
dobno obleklo, da bi mnogo revežev dobilo
streho, da bi mnogo bolnikov ozdravilo, da
bi se mnogo dijakov izšolalo, da bi se mnogo
šol in mnogo cerkva sezidalo, da bi se mnogo

*) Dum superbit impius, incenditur pauper. Ps.

X. 2. '

100  —

knjig nakupilo, da bi se ustanovilo mnogo
potrebnih zavodov, da bi se vzdrževalo mnogo
dobrih časopisov — da bi vsa človeška družba
bila na koristi, ko bi se prihranilo za te na¬
mene ves oni denar, katerega se potrosi za
ples.

Koristi prihranjenega denarja bi bile trajne
in splošne, vsled plesa pa je trajna škoda.

Tu moramo povdarjati, da so ljudje, ki
so po gosposko oblečeni večkrat še večji
reveži, kot oni, ki imajo navadno kmetsko
obleko. Ples pa zahteva tudi od navidezno
gosposkih ljudi, gosposke žrtve.

Ni davno od tega, ko se je neka družba,
ki je priredila ples, hvalila s tem, da je bila
zelo bistroumna, ko je določila za ples prve
dni meseca, češ, uradniki (in drugi) so ravno¬
kar potegnili denar, zato bo dosti dobička.
In res je bilo dobička. Družine pa so morda
zadnjega pol meseca stradale, zato, ker je
šlo toliko denarja, ki je bil ravno pri rokah
— za ples. Od ene strani velika zloba in
izkoriščanje človeških slabosti, od druge strani
pa velikanska lahkomiseljnost in kratkovid¬
nost.

101  —

Kaj naj rečemo o blagih namenih, za
katere gre čisti dobiček plesa ? Ti blagi na¬
meni so puhle in prazne besede. Namen je
1) dobičkarija posameznikov, ki ples pri¬
rejajo.

Namen je 2) da se človeka tem lažje
spravi na ples, češ, gre se za »sveto stvar*.

Namen je 3) da se lahko pošilja pova¬
bilo za ples na take osebe, ki sicer po stanu
ne smejo plesati.

Namen plesa je 4) da se večkrat o pre¬
povedanih časih  sme pod takimi »blagimi
nameni plesati.

Namen je o) ljudi slepariti  s «poštenimi
nameni* in jih uverjati o poštenosti plesa.

Namen 6j vedno isti uživanja  naslad¬
nega (če tudi ne vedno spodobnega) veselja,
kajti razloček med čistem dobičkom, ki gre
za blag namen in čistim potroškom, ki gre
za uživanje, je pač velik.

Ko bi vsi oni, kise navdušujejo za »blage
namene* takih plesov, -žrtvovali vse svote,
ki jih potrosijo za svoje neblage namene
vsed plesa (obleka, lišp, pijača, sladčice, ka-
denje, kočije itd. itd.), bi brez plesa «blagi

102  —

nameni® imeli mnogo več božjega blago¬
slova. l )

*

* *

Tupatam se dobi kak človek, kateri brani
ples tudi tako-le : «Meni se smilijo godci» 2 )
in vsi tisti, ki po svojem stanu iščejo svoj
vsakdanji kruh v tem, da frirejajo  plese,
ali pa izdelujejo priprave za plese, ali pa
sploh kaj zaslužijo povodom plesa.

Na kratko odgovarjam:

Mnogo je tudi drugih načinov, da pri¬
dejo taki ljudje do kruha. Ko bi plesavci
jenjali plesati in bi dajali godcem to, kar so
jim dajali poprej, bi gotovo obojni bolje stali.
Kdo pa te sili, vstvarjati potrebe (plesa) in
potem skrbeti zanje (z godci) ?

*) Naravnost izzivalno pa je, če se priporoča blage
namene po listih pod naslovom «Ciril-Medodijev
ples». Tako se sramoti slovanska apostola — in se
božji blagoslov odbija od blagih namenov. Ravno tako
nespametno (in grešno) je če pobožne bratovščine pri¬
rejajo plese na blage namene. Ne šalimo se s svetimi
rečmi. Tudi takozvani stanovski plesi n. pr. podčast¬
nikov — (še celo dijakov!) niso r.ič prida. O katoli¬
ških društvih niti ne govorimo. «Narodni ples» je na¬
rodova poguba.

2 ) Godci naj se omeje na godbo brez plesa.

103

Poznate-li one ljudi, ki so vsega siti in
ne vedo, kako bi si z umetnostjo vstvarili
lačnost, da bi mogli še jesti? Taki ljudje ku¬
pujejo brez potrebe razdražljive snovi, ka¬
tere jih usposabljajo za novo uživanje tudi
brez potrebe pripravljene nove preobilne
hrane.

XV.

Kakor slana mori
povsod lepoto cvetlic,
isto pravijo vsi,
je ples poštenju devic.

Ples se protivi vsaki pobožnosti.

Sv. Frančišek Šaleški pravi: «Plesi pode
duh pobožnosti, slabe ljubezen in moč volje
ter povzročajo v duši na tisoče slabih na¬
gonov.

Nobena pobožna mladenka ne ljubi plesa,
in noben mladenič, ki ljubi Boga, se za ples
ne navdušuje. Ples je navsktiž z duhom in
značajem krščanstva.

Imenitni pridigar Souaillard nas uči:

Duh krščanstva je duh molitve, duh
zatajevanja samega sebe, duh pokore.

105  —

Duh krščanstva ni nič drugega kot: Je¬
zus na sodbi pred Pilatom; Jezus na kri¬
ževem potu do Golgote; Jezus na križu.

Ples pa je ravno nasprotnega značaja:
zmaga čutnosti.

Ste-li vi učenci Jezusovi, če ga po ple¬
sih žalite z grehi, radi katerih je bil osra¬
močen z belo obleko in s škrlatno obleko,
radi katerih je bil žalosten do smrti, radi
katerih je potil krvavi pot, bil bičan, s tr¬
njem venčan, je nosil težek križ — in na¬
posled bil križan. Ali se ne ponavlja bas po
plesih z grehi križanje Gospodovo?

Nevošljivost raste na plesu, če je kdo
bolj uvaževan kot drugi. —- Nečistost se
hrani na plesu. —- Lenoba se seje na
plesu.

Kdo bi se upal stopiti vštric Jezusa tr¬
pečega —- v plesni opravi, v plesnem lišpu ?

Kristjani, ali se ne spominjate več na
krstne obljube: 1) Odpovem se hudemu
duhu, 2) njegovim delom in 3) njegovemu
napuhu. Te obljube ste ponovili pri sv. birmi,
pri sv. zakonu, pri misijonskem križu, pri
smrti starišev, pri smrti dušnega pastirja —

106  —

vendar jih na plesu prelamljate, ko sledite:
1) naukom pokvarjenega sveta, 2) navadam
pokvarjenega sveta, 3) nečimernosti, posvet¬
nemu napuhu, posvetnemu razveseljevanju,
posvetnim neumnostim, posvetnim zapelji¬
vostim, posvetnemu pohujševanju itd.

Sv. Hijeronim opominja: Žalostna iz¬
kušnja nci , da čim raste v človeku ljube¬
zen in zanimanje do plesa, tembolj gineva
v njem ljubezen do Bona in veselje do mo¬
litve.

Večkrat pokvari en sam ples tudi naj-
pobožnejše mladeniče in dekleta. Kdor rad
pleše, ne moli rad, ne posluša rad pridige,
krščanskega nauka, ne zahaja rad k sv.
maši, ne vidi se ga (pogostoma) pri Gospo¬
dovi mizi, se spovednice izogiblja. Počasi,
počasi izginja iz takega človeka dobro seme,
katero mu je sejala v srce mati, oče, dušni
pastirji — in vzgojitelji.

*

* *

Plesavke same se ne upajo na ples na
dan obhajila. Zakaj ne? Ker vedo, daje
Sv. Obhajilo nezdružljivo s plesom.

107  —

Stariši so prepričani, da ples je najbolje
zdravilo za tiste hčere, katerim ne pustijo
v samostan, niti če jih sam Bog kliče, vedo
da je ples najboljši lek za tiste sinove, ki
so «preveč» pobožni in se žele posvetiti du-
hovskemu poklicu. To je sicer žalostno, a
dokazuje : da je ples s pobožnostjo nezdruž¬
ljiv. (Seveda Bog take stariše večkrat osra¬
moti in očividno kaznuje).

*

* *

«Da se resnica prav spozna, je treba
čuti dva zvona», pravi pregovor. No, dobro.
Poslušajte dobro oba glasova, oba zvona in
potem sodite, kateri oznanja resnico.

Ima-li prav razuzdani plesavec in po¬
kvarjena plesavka, ki ples branita le radi
tega, da jima omogoča strastno razveselje¬
vanje, nad katerem bi se vsakdo izpodtikal,
ko bi se ne vršilo na plesu ? Gotovo ni opra¬
vičevanje plesa od strani takih ljudi mero¬
dajno.

Pač pa je splošna resnica, kar potrjajo
poganski in krščanski učenjaki, Sveto
Pismo, cerkveni zbori in druge vplivne
osebe posvetnega in duhovskega stanu, da

— 108  —

še celo oni veljaki, ki so bili leta in leta
plesavci, pa so se še ob pravem času spa¬
metovali.

*

* *

V šoli zahteva vzgojeslovje ločenje
dečkov in deklic. Stariši to popolnema odo-
brujejo, ker vedo, da je to modra odredba
za varstvo nedolžnosti, če tudi niso še raz¬
vite spolne strasti.

In ravno ti stariši naj bi svojim otrokom
ples dovolili, priporočali ali jih celo nanj si¬
lili, ko vendar le dobro vedo 1) da je mla¬
dina v tej dobi v najnevarnejših  letih 2) da
v resnici prihaja na ples iz želje jo uživa-
nju  (ne iz namena naobrazbe, kakor v šoli,
2) da vse okoliščine , (obleka, svetloba, godba,
petje, lišpi, zbliževanje, objemanje, prostosti,
klanjanje, dotikovanje, pijača, vrtenje, ska¬
kanje itd.) le na slabo stran zajeljujejo  in
pohotnost množe! 4) da ima na plesu naj¬
manj jrijomockov  za obvarovanje nedolž¬
nosti. (Na plesu ni Sv. podob, ni razpela, ni
blagoslovljene vode, se ne sme moliti, pre¬
križati, poklekniti, zatajevati, oči zapreti, v
stran obrniti, kako drugo delo začeti).

— 109 —

O stariši, stariši, morda mislite, da Vaši
otroci niso več iz krvi in mesa, če so na
plesu ? Motite se, ker ta kri na plesu še
bolj zavre in telo se še bolj odtegne duš¬
nemu nadzorstvu in razumnemu brzdanju.
Kje imajo srčnost, da se premagajo? Imajo
li moč trdno kot skalo, ali je njihovo meso
— jekleno, če  so na plesu. 1 ) Na plesu ne
postajajo Vaši otroci ne angelji in ne
kamneni, pač pa, če so angelji, nehajo biti,
ko plešejo, če so mirnega značaja se tam
razburjajo, če so neobčutljivi, se tam občutki
razvijajo.

*

* *

Kadar prihajajo mladeniči na obiske, so
v navzočnosti starišev do deklet zelo spo¬
dobni, olikani, pošteni, uljudni, skromni, spošt¬
ljivi itd. Kaj bi rekel oče, ali mati, ko bi vi¬
deli, da se mladenič le malce prosteje do¬
takne roke njihove hčerke ? Iz hiše bi ga
zapodili z raznimi priimki in prepovedali bi
mu odločno, naj se ne upa več prestopiti
njihovega praga. Tudi hčerko bi posvarili,

‘) Job Vi. n. 12.

8

110  —

naj se s takim fantom nikar ne peča več.
Prav bi imeli, ker kdor se tako obnaša, nima
1) ne olike in 2) kaže pokvarjeno srce, 3)
vzbuja poželjenje celo v nedolžni osebi in
jo s tem pohujšuje.

In na plesu ? Na plesu postaja-li morda
spodobno to, kar ni bilo spodobno v dru¬
žini, v navzočnosti starišev? Ne. Ali ima
mladina na plesu manj skušnjav? Ne. Ali
se na plesu ima več moči in odločnosti?
Ne. Ali je na plesu vsaj ena oseba pred drugo
varna? Ne. Skušnjave in slabosti (in na¬
meni) so medsebojni.

Na plesu se omadežuje deviška nedolž¬
nost in zakonska zvestoba.

Mnogo sramote so doživela dekleta, ker
so začele grešno znanje po plesih. Mnogo

solz so pretočile matere radi hčera plesavk.
*

* *

Kakor ne dovoljujeta ne oče ne mati, da
se v domači hiši kak mladenič spozabi do
njune hčere z manj spodobnim vedenjem (ki,
zapomnite si dobro, ni niti senca vsega
onega, kar si razuzdanci dovoljujejo — ne¬
oporečno — na plesu), — ravnotako bi ne

111

dovolil za nobeno ceno noben mož, da se
kdo v njegovi hiši predrzne do njegove žene
s kako prostostjo, ki tudi ni niti senca od
tega, kar si smejo plesavci dovoliti na plesu
tudi s poročenimi. Le en vzgled.

Na Belgijskem je v nekem mestu bil ve¬
lik ples. Povabilo nanj dobi tudi en mlad,
komaj poročeni zakonski par. Mlada gospa
je bila po srcu tako krščanska, da ni ma¬
rala za ples, kateri se ji je naravnost studil.

Njen soprog je pa iz nečimernosti hotel
na vsak način svojo lepo ženo pokazati ob¬
činstvu in jo silil — in silil, naj vendar iz
ljubezni do njega gre z njim na ples. Vdala
se je. Plesavcev ji ni manjkalo. Vsi bi radi
plesali s njo (iz strasti, ne iz ljubezni, ker
vedeli so, da je poročena, no pa vsaj je sko¬
raj vsak pljss v prvi vrsti posledica strast¬
nega nagona — in ljubezen le postranska
reč, kakor je ljubezen le navidezna  pri onem
ženinu, ki si pred poroko dovoljuje s smrt¬
nim gtehom  neke pravice in prostosti).

Neki mlad razuzdanec pa jo je tako hva¬
lisal, tako oboževal, tako častil, tako cenil,
'n tako se ji je klanjal, da se je tudi gospa

112  —

začela zanj zanimati. Veselje do plesa se
je v nji množilo. Sla je še večkrat na ples.
— Posledica je bila «nezvestoba». Kak pe¬
kel je vsled tega nastal v družini, — si
lahko sami mislite.

XVI.

Ples izpraznil je žep
in Ti vznemiril srce.
Kdor seveda ni slep,
se kmalu tega zavč.

Tudi najpoštenejši in najboljši plesi
niso nič prida. Tega mnenja so vsi razun
razuzdanih plesavcev in plesavk ter onih,
ki plese prirejajo iz dobičkarije. *)

Od druge strani moramo tudi še ome¬
niti, da niti dobro ime gospodarja, niti dobro
'me prirediteljev plesa, niti dobro ime kraja,
kjer se pleše, so v stanu zagotoviti, da se

‘) Ker je ples na škodo krščanskega življenja, ga
°dobiujejo včasi iz tega stališča tudi sovražniki sv.

114

bo ples vršil brez nevarnosti in brez greha.
Kdo je vstanu brzdati oči, domišljijo, želje,
misli, besede, dejanja? Niti gospodar plesa,
niti prireditelji, niti kraj. Da večkrat je še
večja nevarnost, ko se slepo veruje in za¬
upa na tako naglašeno dobro ime in pošte¬
nje (gospodarja, prirediteljev, izbranih povab¬
ljencev in povabljenk itd.)

Vitez Doncourt piše, da mu je nek ple¬
mič pripovedal to-le: Bil sem na. plesu in

tam sem se kratkočasil z gospo, katerej ni
mogel nihče ničesa očitati. Bila je vseskozi
modra in poštena. Na plesu pa se je tako
obnašala, da me je sram povedati. Ko bi se
jaz tako vedel v njeni hiši, bi me skozi
vrata ven iztirala. No, na plesu, po noči, p n
umetni razsvetljavi, pri omamljajoči godbi,
pri izzivalni opravi, iu — se neki sme vse
videti, vse slišati, vse govoriti, vse storiti —
vse si dovoliti ? Gotovo puščajo take gospe
svoje angelje varhe zunaj pri svojih ogri¬
njalih in suknjah, katere obešajo pred uho-
dom v plesne sobane*. 1 )

‘) La verite aux femmes sur l’exentricite des mo-
des. (Prava resnica za žene glede pretiravane mode.)

115 —

Sicer pa je na plesu navadno toliko ljudi,
da se iz strahu eden pred drugim vendar
ne upajo storiti ravno najgrših in najbolj
ostudnih dejanj (iz tega ne sledi, da se ni¬
kdar kaj takega ne zgodi, in tudi ne sledi,
da se smrtno ne greši razun z najnesram-
nejšim dejanjem). Vendar žalostna resnica
je, da se na plesu začeti greh dovrši po
plesu, ko so se plesavci in plesavke na plesu

vsposobili za vse —-— —. Bautain

pravi: «Na plesu začeto in dogovorjeno zlo
se izvrši, ko se ljudje vračajo iz plesa do¬
mov. Na plesu je nedolžnost ovenela, po
plesu pa se jo zakoplje«.

Na ples gre mladina večkrat nedolžna, *)
domov pa se vrača pokvarjena, poročenci
gredo na ples zvesti, vračajo se s prelom¬
ljeno prisego zvestobe. * 2 )

*

* *

Nek pobožni župnik je pastiroval v enem
kraju nad dvajset let. Njegovi župljani so

*) Penelope venit, abit Helena (Mnrt I. 63).

2 ) Quae pudica torte ad choreas processerat ma¬
trona, de choreis revertitur impudica.

— 116  —

bili strastni plesavci. Ples je leto za letom
vedno bolj uničeval krščansko življenje. Po¬
hujšanje je bilo grozno. Vsako leto je bilo
3—4 nezakonskih otrok.

Župnik je goreče molil in vedno in po¬
vsod govoril proti plesu. Naposled so ljudje
— odprli oči. Ples je izginil iz župnije —
in od tistega časa ni bilo več nezakonskih
otrok.

V Briiselnu je tudi v mesecu svečanu 1.
1876 umrl nagloma ravnatelj neke banke,
ravno ko je plesal.

V mesecu marcu 1. 1876. je bil prirejen
ples v Taranconu za spomin na mladost
ravno pred poroko nekega imenitnega para.
Naenkrat se začuje krik in vpitje «Mrem»-
Res neka gospa se je na plesu zgrudila na
tla — in bila je že mrtva.

V mesecu aprilu 1. 1876. je bil ples v
Belleville povodom poroke. Ženin  je ple¬
sal z gospo C., ki je bila povabljena na ples-
Naenkrat je zapazil, da postaja njegova ple-
savka vedno težja. Mislil je, da jo je ples
omo.til. Držal je tedaj gospo krepko z ro¬
kama in plesal dalje. Ko je utihnila godba,

117  —

je hotel ženin plesavko spremljati na njeno
prvotno mesto. Ta je pa bila — že — mrtva,
in tako je novoporočenec plesal štiri mi¬
nute z mrličem.

Ista usoda je zadela 1. 1877. v Parizu
neko deklico, ko je plesala valček. Mrtva je
obležala na plesišču.

Malo let je od tega, ko je neka oseba
padla v omedlevico v naročju plesavca, ki
se pa zato ni zmenil, temveč je plesal na¬
prej, noseč jo. Ko se mu je naposled zdrs¬
nila iz rok in so jo nesli v bližnjo sobo, —
je v nekoliko minutah izdahnila svojo dušo.

Leta 1841. je bil v Parizu velikansk ples.
Priredila ga je neka baroninja N. Nekemu
gospodu se je čudno zdelo, da ga plesavka
vedno bolj teži in vleče k tlom. Zato se je
ustavil, da bi se mu družica odpočila in pro-
steje dihala — a počivala je že, ker je bila
že izdahnila dušo. Ta gospod je plesal z
mrličem dve minuti.

*

* *

Večkrat ljudje premalo cenijo dušno
zdravje in dušno življenje. Za take naj ve-

118  —

ljajo sledeči svarilni vzgledi, ki nam pričajo,
kako ples uničuje tudi telesno zdravje in
telesno življenje. Večkrat se je že zgodilo,
da je krepek mladenič na plesu dobil kal za
dolgoletno bolezen in marsikaka cvetoča
mladenka je — prerano legla v grob radi
plesa. Dostikrat se mladina na plesu pre¬
greje in prehladi. Večkrat popiha v njo mrzla
sapa pri odprtem oknu, ali pa na potu do¬
mov posebno ob hladnih nočeh. Koliko ljudi
je zbolelo za jetiko le radi plesanja.

V župniji L. sta šli dve lepi sestrici na
ples. Ta edini ples jim je prinesel jetiko —
in čez nekaj mesecev smrt.

Nek duhovnik nam pripoveduje ta-le do¬
godek: «Bili so binkoštni prazniki pred ne¬
kaj leti. Teh praznikov ne pozabim nikdar.
Imel sem prvo sv. Obhajilo — in eno ime¬
nitno poroko. Poročenci se niso zmenili ne
za slovesnost sv. Obhajila, ne za moje be¬
sede. Hoteli so imeti ples. Imeli so ga. Kaj
pa se je zgodilo? Ob polnoči so me klicali
k bolniku. Kam ? V hišo novoporočencev.
Komu? Eni plesavki. Prišel sem v plesno
sobano — in našel mrtvo sobarico, ki se je


119  —

na plesu v naročju plesavčevem zgrudila
mrtva na tla».

Meseca svečana se je v Parizu (Belle-
ville) zgodilo nekaj podobnega L 1876. Bila
je bogata poroka — in seveda razkošen ples.
Vsi so bili pijani od veselja. Naenkrat — za-
upije ena najspretnejših plesavk tako močno,,
da so se vsi prestrašili, izvila se je plesavcu
iz rok — padla na tla — mrtva.

Leta 1858. je pisal list «Ecbo aer Ge-
genvart* : št. 158; «V nedeljo zvečer je bil
na Dunaju navadni ples, katerega se je vde-
ežil tudi mlad zakonski par. Ko je ta par
ravnokar sobo trikrat preplesal, se je ple-
savka, ki je bila prava lepotica, zgrudila na
tla. Oblili so jo z vodo. Nič ni koristilo. Od¬
prli, prerezali so ji moderc. Ni bilo treba.
Mlada, komaj enajst dni poročena žena —
je bila mrtva. Krč ji je pretrgal na plesu nit.
življenja. Pritekli so zdravniki-in po¬

vedali, da je mrtva. Gotovo je tudi ta mož.
plesal vsaj nekaj časa z mrtvo ženo*.

Isti časopis je poročal v štev. 194(1. 1858);
«Sedemindvajsetletni mož N. N. je 11. t. m.,
na plesu nagloma umrl».

— 120  —

Takih in enakih slučajev je mnogo, mnogo
tudi v najnovejšem času.

Leta 1905. v pozni jeseni je v bližini
Trsta sedemnajstletnemu mladeniču «prišlo
slabo* na plesu. V par dnevih — je bil že
pod zemljo.

Od plesa v večnost. Na sv. Petra in
Pavla dan 1906 je bilo živahno in veselo
iivjenje v Sv. Petru pri Celovcu. Kuharica
A. S., katera je bila uslužbena pri nekem
ključavničarskem mojstru v Celovcu, se ni
mogla nikdar dosti naplesati in nagugati, ter
se je, akoravno že utrujena še vedno po
plesišču vrtela ali se pa na gugalnicah gu¬
gala. Naenkrat ji je postalo tako slabo, da je
morala gugalnico zapustiti, pa se je takoj
zgrudila in kmalu potem je umrla. Truplo
so prepeljali v mrtvašnico pri Št. Petru. Za¬
dela jo je srčna kap.

*

*  *

Kateri mladenič bi rad umrl na plesu,
brez spovedi, brez obhajila, brez obžalova¬
nja? Nobeden. Katero dekle bi si želelo
umreti na plesu? Nobeno.

121  —

Tudi ko bi bili plesavci in plesavke po¬
polnoma nedolžni in bi ne imeli drugega na
vesti kot ples, bi se ne upali z mirnim sr¬
cem stopiti pred sodnika, ko bi umrli na ti¬
stem edinem plesu.

Pozor tedaj, ko nihče ne ve ne kraja, ne
ure, ne načina svoje smrti.

Bežite, v travi preži gad! ’)

1) Frigidus, o pueri, fugite hinc, latet anguis in
herba. (Virg. 3 Ekl.)

Plesi ne osreče
nikogar, a povzroče
vsem veliko gorje:
«Družine cele trpe».

Pri vsem tem, da obsojajo ples vsi pa¬
metni ljudje, se nespametni vendar-le radi
izgovarjajo in opravičujejo. Vsi izgovori so
in seveda morajo biti prazni, puhli in ni¬
čevi. Poglejmo to malo pobliže in gotovo se
bodemo prepričali, da so ti izgovori le lu¬
pina brez jedra.

I. Prvi izgovor: — «Ples je sam na
sebi nedolžna zabava*. To ni res. Ples je
že sam na sebi nevaren ravno največ za
nedolžnost. Ta nevarnost je še večja radi

123  —

okoliščin. Tako govore tisti ljudje, katerim
smemo in moramo verovati bolj — kot onim,
ki ples opravičujejo. Sicer pa naj vedo vsi,
«da ples sam na sebi kot nedolžna zabava »
— ne ugaja nikomur, temveč postaja le te¬
daj zanimiv, če ni *sam na sebi», temveč
se z njim združujejo druge stvari, ki same

na sebi niso dedolžne.

*

* *

II. Drugi izgovor: «Sv. očetje so bičali
ples tedanjih časov, a sedaj ni takih ple¬
sov*. Ko bi Sv. očetje živeli dandanes, bi
gotovo ravno tako nastopali proti plesu, ka¬
kor takrat. Vemo pa, da je v današnjih ča¬
sih nevaren istim čednostim, kakor je bil v
onih. Nadalje, saj niso sveti očetje edini, ki
ples obsojajo, ko imamo iz vseh časov, tudi
iz najnovejših zelo merodajnih ljudi, ki so
plesu nasprotni.

Naposled čim delj časa krščanstvo traja,

tem bolj morajo izginiti poganske šege.

*

* *

III. Tretji izgovor : «Niso vsi plesi

enako nevarni, da nekateri so še brez ne¬
varnosti*.

124  —

Če veš, da je ples sploh nevaren, zakaj
ga braniš. Če hočeš poskušati na sebi, ka¬
teri je nevaren in kateri ni, bodeš ga pre¬
pozno spoznal, ko bodeš že občutil škodo.
Kdor more jamčiti nevarnost plesa? Nihče.
Vse slabo pride lahko v trenutku. Zakaj bi se
drsal na plošči, ki meji na propad, ko veš
da te sila, ki jo z drsanjem dobiš, lahko za¬
žene v propad.

Kdor ve, da so nekatere stvari strupene,
se jih bo sploh izogibal in se ne bo dal za¬
vesti, «češ, nekatere zastrupljajo le počasi in
niso ravno za smrt*. Pazi!

Naj bi kdo moral  zauživati tiste jedi, ki
so manj strupene kot druge?

«Ples mora biti tak, da postane slast, Če
se pleše* — in tak ples, kakoršnega si vsi
plesavci in plesavke žele — je vedno vsak ')
za vse in povsod nevaren. ■—- Zelo pouč-

‘) In ne le valček, polka, mazurka, galop itd. Ne¬
kateri načini plesa so po svoji naravi bolj zapeljivi
kot drugi — in dober plesavec (in plesavka) mora
tako plesati ne glede na vest in še celo z tolažbo, da
«mora» tako. Sicer pa nadomesti strast, kar ni v na¬
ravi plesnega načina.

125

ljivo knjižico je spisal grof M.: *Un mot sur

la danse». = «Ena beseda glede j>lesa».

*

*  *

IV. Četrti izgovor: — «Kaj bi bilo sla¬
bega na tem, ko bi župniki dovolili ples
le po parkrat v letu, tako n. pr. za pust
ali za opasilo (krajevni cerkveni praznik)?

1. To, kar je enkrat slabo, naj se par¬
krat dovoli? 2. Ali tak čas posveti ples, da
ni nevaren? Ne. a)  Za pust je ravno tako
greh omadeževati nedolžnost, kakor druge
dneve, b)  Opasilo naj se Bogu daruje —
ples pa ni pač primeren dar. V teh «par~
kratih» so nevarnosti plesa ravno tako ve¬
like, (če ne še večje), kot vsakikrat. Ko bi
smel g. župnik parkrat na leto dovoliti ples,
češ-, saj je to nedolžna zabava, zakaj bi ga
ne dovoljeval večkrat? Že prošnja, naj se
ga le « parkrat » blagovoli dovoliti, diši po
nekem duhu, katerega bi se moral človek
vedno izogibati. Seveda razuzdanci in do¬
bičkarji mislijo drugače, ker žele drugače.

*

* *

V. Peti izgovor: «Nekateri duhovniki
pa vendar odobrujejo ples!» »Nekateri* du-

9

— 126  —

hovniki se tudi lahko pogube, kakor oni, ki
po plesih greše. Če pa pomislimo na du¬
hovnike, ki pred plesom svare in na one,
ki bi  res ples hvalili — je med obojnimi ve¬
lika razlika (število čednosti). Kateri zaslu¬
žijo, da jim verujemo v tej zadevi? Duhov¬
nik, ki pozna naravo plesa, duhovnik, ki se
zaveda svoje svete dolžnosti, ne bo plesa
nikdar odobraval.

Marsikak razuzdanec zlorablja kak nagel
izrek duhovnika ali pa ga hoče po sili pre¬
pričati (ali tudi izkoristiti za «blage namene»)
2a svoje naziranje.

*

* *

VI. Ko bi župniki dovoljevali ples, bi
ne imeli toliko nasprotnikov. Ni res. Na¬
sprotovali bi jim vsi pametni ljudje in ta¬
kega nasprotovanja se morajo župniki bati,
ne pa onega, ki prihaja od plesavcev, ra¬
zuzdancev, dobičkarjev (krčmarjev, proda-
javcev, godcev). Sicer pa bolje je, da žup¬
niki ravnajo po svoji vesti, in da plesa ne
dovoljujejo, kakor da bi se dali zavajati od
hudobnih ljudi. Bogu treba biti v prvi vrsti

— 127  —

pokorni. Zameriti se Bogu je vedno greh,
zameriti se ljudem je večkrat častna zmaga
nad človeškimi oziri. Ni pa res, da bi žup¬
niki, ko bi dovoljevali (?!) plese, bili v časti
in v spoštovanju. To so prazne besede. Na
plesih se ne uči človek spoštovanja do du¬
hovnikov in najmanj do takih, ki bi ples
dovoljevali.

Dovoljenje pa ni sploh odvisno od du¬
hovnikov, temveč od posvetnih oblasti. Kar
je zlo, ne sme nihče dovoliti. Ko bi se ple-
savcem dovolil ples, moral bi se ljudem, ki
so nagnjeni drugim strastem, dotične strasti
dovoliti (Pijanci, igravci, preklinjevavci itd.j.
S takim dovoljenjem bi bil zadovoljen le
hudobni duh.

Za slučaj pa, da bi kak duhovnik mol¬
čal k plesu ali celo ples dovoljeval, bi si
morda pridobil navidezno spoštovanje od ne¬
katerih ljudi. Tako spoštovanje bi ne bilo
koristno ne njemu, ne plesavcem in onim
sploh (ki žele ples) kajti spravilo bi to spo¬
štovanje prav lahko obojne v večno pogub¬
ljenje. In zavrženci bi grozno mučili in pre¬
klinjali duhovnika: Zakaj nisi skrbel za

duše?* «Zakaj nisi svaril in resno nasto¬
pal ptoti plesu ?‘ l )

VIL Sedmi izgovor. — Na plesu se se¬
znanjam z ljudmi drugega spola, da se
lahko poročim. Zelo nespametno je, ako iz¬
bira človek pri tako važnem opravilu, kot
je poroka, nevarni ples — za sredstvo. Gorje
tistemu, ki se pripravlja na poroko z grehom
ali pa z bližnjo priložnostjo za greh. Lju¬
bezni, ki se sklepajo po plesih, vodijo v po¬
gubljenje. Žalostno bi bilo, ko bi ne imeli
drugih priložnosti kot plesnih, da se dru¬
gim prikupimo. (Čudno pa je a)  da se mnogo
plesavcev ne poroči; b)  čudno, da je dosti
zakonov nesrečnih, če so se sklenili po se-
znanju na plesiščih : c)  čudno, da se dosti
zakonov sklene tudi brez plesanja; d)  čudno,
da so taki zakoni, ki imajo krščansko pri¬
pravo brez plesov, navadno srečni; e)  čudno,
če se mora kdo pririti v zakon s prilizova¬
njem, s zapeljevanjem, s plesanjem. Tak pač
nima drugih lepih lastnosti in zato jih na¬
domešča s plesom.

4 ) (Vsporedi Jp. 58, 1.)

129 —

Mladenič! ne išči izvoljenke za življe¬
nje na plesu. Tam ni poštenih deklet.

Mladenka! ne išči izvoljenca za življe¬
nje na plesu. Tam ni poštenih fantov.

Za vsak stan je potreben poklic, pravi
poklic, ki prihaja od Boga. In naj bi Bog
na plesu, kjer se ga žali. razodeval ljudem
poklice? Ne. V molitvi, v premišljevanju, v
posvetovanju  s pametnimi ljudmi (stariši,
spovedniki) bodemo ne le spoznali svoj po¬
klic, temveč tudi osebo, s katero smemo
upati, da bomo srečni na tem in onem
svetu.

Razodevaj svoje srce pred Srcem Jezu¬
sovim in Marijinim.

S tem, da torej svarimo pred plesom, ni¬
kar ne nameravamo zaničevati ali malo ce¬
niti sv. zakon. *)

Nikakor ne, temveč ravno radi tega, ker
cenimo ta «velik sv. zakrament, nam je pri¬
prava nanj tako pri srcu.

‘) Mulier fortis oblectat virum suum et annos
illius vitae in pace implebit (Eccli. XXVI. 3).

Pars bona mulier bona, in parte timentium Do-
minum dabitur viro pro factis bonis, (Eccli. XXV. 2.)

- 130  —

Če je fant dober kristjan, bo dober mož.
Če je dekle dobra kristjanka, postane dobra
žena.

Ne na plesu, temveč v ponižni, pobožni,
stanovitni in zaupni molitvi razodeva Bog
poklice.

Fantje in dekleta živite v brezmadežni
nedolžnosti, uvažujte svoje sposobnosti za
ta ali oni stan, premišljujte dobrote in ne¬
varnosti raznih stanov, pomislite kaj bodete
želeli ob smrti, da bi si bili izbrali v mla¬
dosti, prevdarite, kaj bi svetovali svojemu
najboljemu prijatelju, prijateljici (bratu, sestri).

Razlika v letih, izobraženosti, v premo¬
ženju, v značaju, v dušnih in telesnih vrli¬
nah itd. — je večkrat vzrok zakonskega
gorja.

Prezgodaj in skrivaj ne sklepajte zaroke.
«Dolga ljubezen,'gotova bolezen*. Varujte
se nespametne zaljubljenosti, ki ne vodi do
poroke. Varujte se krčem, gostiln, nevarnih
sprehodov, samote, teme. «Noč ima svojo
moč*. — Čim bliže poroke, tem svetejše
(tudi po oklicih) darujte Prečisti Devici Ma¬
riji še zadnje dneve svoje zlate prostosti.

— 131  —

Z grehom se nikdar ne pripravljajte na
poroko. Ne prenaglite se! Nihče vas ne sme
siliti, da se poročite, še manj pa, da se po¬
ročite, ravno z ono osebo, katero drugi ho¬
čejo.

Pametni, stariši in drugi razumni ljudje
(n. pr. spovedniki) pa smejo in morajo od¬
vračati vas od te ali one osebe, ki bi znala
škoditi vaši časni in večni sreči.

Nevarnosti za zaročence so povsod ve¬
like, padca kiivi pa so jih sami. «Kdor ne¬
varnost ljubi, se v nji pogubi*.

Marsikaka zaročenka jadikuje nad svojo
nesrečo. Kriva je je sama. Ravno tako pa¬
dajo po lastni krivdi moški. Nevarni so da¬
rovi, samota, tema, noč, opojne pijače, le¬
noba, veselice — (seveda — ples se ra¬
zume). Nevarnosti so po velikih mestih tem
večje, ker je tu več pokvarjenosti in pa
manj nadzorovanja.

Najlepša bližnja priprava za sv. poroko, je
priprava na vesoljno spoved,  katere pa se
ne sme odlašati do zadnjega trenutka. Rajši
naj se gre dvakrat (in sploh večkrat) k sv.

132

spovedi predno se stopi v zakonski stan. *)
Mnogokrat se človek nepremišljeno opra¬
vičuje hoteč miriti svojo vest, če je ravnal
proti nji. Toda ti izgovori so prazni in
puhli.

Ce kdo nima veselja za sv. zakon in ne
ljubezni za dotično osebo, naj se nikar ne
poroči.

Ce pa kdo ima sicer veselje za ta stan
in tudi ljubezen do osebe, s katero naj se
zaveže za vedno, če mu važni vzroki to
ovirajo (revščina, bolezen in druge okoliščine),
naj se ne poroči. Pri najboljih razmerah in
pogojih se pa nihče ne sme poročiti z gre¬
hom. * 2 )

’) Predrzno pa greše proti Sv. Duhu tisti zaro¬
čenci, ki morebiti še celo velikonočno spoved odlašajo
(in večkrat tudi res zamude), češ, čemu dvakrat k sv.
spovedi, saj bodeva vse «ob enem* opravila. Bog tudi
vaju lahko prehiti oba »ob enem* s svojo sodbo in
vajino obsodbo.

Nesrečna in prekleta tolažba je tudi ta : «grešil

bom, potem bom pa vse povedal pri sv. spovedi. Si-li
morda z Bogom napravil že pogodbo tako ?

Stariši pazite na zaročence.

2 ) Prazni izgovori so n. pr.: 1. Kdo fa je dan¬

danes še pošten-(a) ?

Dosti jih je še poštenih in ko bi res ne bil (a)
nihče, iz tega ne sledi, da smeš ti postati nepošten(a).

133 —

VIII. Osmi izgovor. —Vedno se je ple¬
salo. Ce se je vedno plesalo, iz tega ne
sledi, da je ples postal dovoljen, opravičen
ali potreben. Navada nikdar ne stori, da po¬
stane grešno dejanje, čednostno ali pa brez
greha, temveč vsaka grdoba je hujša, čim
pogostoma se ponavlja. — Vedno se je tudi
kradlo ! In kdo brani tatvino? Vedno se je
pijančevalo! Kdo brani pijančevanje? Vedno
seje preklinjalo! In kdo brani kletvino?
Vedno se je morilo! Kdo brani umor?

Res je tudi to : Vedno se je vodil boj
proti plesu. Znamenje, da ni dober. Vedno
se je grešilo — toda vedno so se ljudje tudi
pogubljali. In ko bi se vrnili, bi nas že po¬
dučili, kako se moramo izogibati plesa. Za-

2. Saj sem bil(a) do sedaj vedno poštenfa).

In to večletno vscživljensko poštenost hočeš žrtvo¬
vati sedaj, ko si blizu svojega važnega cilja?

3. Saj mi je vse povedal(a).

Najpoprej zna le Bog, če ti je res vse (!) pove¬
dala). ti je vse povedala(a), bodeš zato dočakal(a)
morebiti še bridko očitanje. — Tudi če vse povemo,
s tem nismo še povsem taki, kakoršni smo bili, predno
smo kaj zakrivili.

4. Ce ga ne poročim, me bo vstrelil? lo mi je
— prisegal.

In ti naj poročiš takega divjaka? Saj Te bo lahko
kot ženo (in otroke) še lažje postrelil. Sedaj se lažje

— 134 —

nje je prepozno. Za nas — pa veljajo nauki
tistih ljudi, ki skrbe za naše zveličanje.

Res je pa, da so se v vseh časih in
krajih  nahajali tudi pametni mladeniči in
mladenke, ki niso  marali za ples. Tudi tebi
ne bo to nemožno, samo če hočeš.

Jezus je sv. zakon povzdignil med sv.
zakram  ente.

Posvetil je ženilnino s svojo navzočnostjo
v Kani Galileji. Vzel seboj na to slavlje tudi
svojo Prečisto Mater. Iz ljubezni do zaro¬
čencev je storil tu prvi čudež na priprošnjo
Marijino (in to skoraj bi dejal v ne tako
važni zadevi, zatorej je pokazal tem večjo
ljubezen.)

umakneš njegovemu streljanju. In ko bi res bila žrtva,
bolje je nedolžno — deviško umreti — kot z grehom
se poročiti.

5. Če ga ne poročim, se sam sebe ubije.

In takega brezverca naj ti poročiš ? Tak bo spo¬
soben ubiti se tudi kot tvoj mož. Zate je manjša ne¬
sreča, če se to sedaj zgodi kot pozneje. Če se on
ubije, bo na svetu en morilec nedolžnosti manj.

6. Ali njega (njo)  — ali pa nobenega (nobene)!
«Raji bodi prost(a), kot nesrečno poročema)^.

7. Sem se že naveličala služiti in biti vedno od¬
visna od starišev in gospodarjev.  Nespametnica: Več
odvisna bodeš od moža in manj prosta kot pri stari-
ših in po službah. Ne prenagli se.

— 135 —

Naj nihče ne zamudi pred poroko po¬
navljati katekizem. 1 )

8. Dokler sem mlada se ne bojim, pa ko bom stara,
kaj bo z menoj ?

Skrbi za starost, devaj pridno v hranilnico. Za¬
upaj v božjo previdnost. Nesrečen zakon je slabo za¬
varovanje.

9. Tako rada se imava, da si ničesar ne odre-

čeva.

Ce si ne odrečeta, nedovoljenih reči, vajina lju¬
bezen ni prai a, temveč pogubonosna.

10. Starih devic in starih fantov nihče ne mara.
Pametni ljudje jih spoštujejo- in Bog jim bo de-

vištvo in nedolžnost obilno poplačal.

‘) Generatim sponsorum examen ex doctrina Chri¬
stiana eo maxime dirigatur, ut sponsi bene disponan-
tur ad digne et rite suscipiendum tum s. Confessionis
tum Ss, Eucharistiae sacramentuin.

Si tempus permittit et nisi prudentia vel alia iusta
causa aliter suadet, sponsi seorsim confiteantur et
etiam examinentur.

Ne ommittant audire s. missae sacrificium die ma-
trimonii.

Kakor klečita pred oltarjem ženin in nevesta, tako
bodeta enkrat stala pred sodbo.

Blagor njima, če se bodeta drug drugemu poma¬
gala izveličati.

Dodatek: Mi odvračamo ljudi le od nepremišlje¬
nih, nespametnih, grešnih t. j. nesrečnih porok.

Kogar pa v ta stan Bog kliče, in kdor si ga iz¬
bere po treznem premišljevanju in zanesljivem posve¬
tovanju in se kristjansko pripravlja nanj, — tak se
bo v zakonu lažje zveličal kot izven njega.

XVIII.

Ljubi rod svoj in glej,
da plesu meč napoveš.
Plesati več odslej
nikjer, nikoli ne smeš.

IX. Deveti izgovor. Plesalo se bo vedno
tudi vnaprej, torej je ves trud zastonj.

Kdor hoče prostovoljno grešiti trdovratno
tudi v naprej, se bo prostovoljno tudi po¬
gubil. Kdor pa se hoče v naprej spreobrniti,
bo pokazal, da je prav rabil prostost svoje
lastne volje in bo zato imel mnogo časnih
in večnih koristi. Ce bodo drugi nespametni
naprej plesali, mari li moraš ti biti tako ne¬
spameten in iti za njimi v jamo? Ves trud

137  —

ne bo zastonj, kajti vedno in vedno prihaja
mnogo plesavcev in plesavk k pameti, ter
zapušča nevarne plese Tudi, ko bi bil trud
zastonj, ne bo nikdar sledilo iz tega, da po¬
stane ples kedaj na sebi nedolžno razve¬
drilo, in da vsled tega bi bil dovoljen tudi
poštenim ljudem.

Trud ne bo zastonj, ker vsaj nekateri
bodo bili vedno proti plesu. Trud ne bo za¬
stonj, ker boj bo ples vsaj omejil. Tum  pre¬
klinja  se vedno, krade  se vedno, pijančuje
se vedno in — kdo more reči, da je trud
zastonj, če ljudi pred tem svari.

Sicer pa si moramo dobro zapomniti :
Dolžnost duhovnika je, da se bojuje
proti slabemu in ne, da zmaga nad njem...
Trud svoj pripušča Bogu. Zasluženje  bo vse-
edno imel tudi, če ni odpravil plesa. Trud
ni torej zastonj Od druge strani čaka večja
kazen tiste, ki niso hoteli poslušati poduka
in opomina.')

*

* *

») Sv. Avguštin in Sv. Karel Boromejski sta v svo¬
jih škofijah ples res odpravila, tako tudi župnik arskt
Vianney v svoji župniji — in mnogo drugih.

— 138  —

X. Deseti izgovor. Plešem, a ne storim
nič slabega. Vprašam te, kaj pa storiš na
plesu dobrega (zasluživnega za nebesa) ?  Si¬
cer pa dvomim, da ne storiš nič slabega.
Morda si že tako zaslepljen vsled plesa, da
ne smatraš več za slabo to, kar je v res¬
nici slabo. V poznejših letih, na smrtni po¬
stelji, na prvi sodbi, na vesoljni sodbi boš
morda drugače mislil, ko bodo v knjigi Tvo¬
jega življenja popisani grehi, katere si storil
na plesu. Tvoj angelj varuh drugače sodi o
plesu. Tvoja — vest morda tudi ? Motiš se,
če misliš, da ne storiš nič slabega. Si-li na
plesu postal pridnejši, nedolžnejši, pobož-
nejši? Misliš-li, da le nič slabega v deja¬
nju s posledicami — je greh. (Nečimernost,
misli, želje, pogledi, pohujšanje...)

XI. Enajsti izgovor. Stariši me sprem¬
ljajo na ples, zato se ni bati hudega. Dosti
plesavcev in plesavk je, ki ne marajo ple¬
sati pod nadzorstvom svojih (morda revnih)
starišev. Moč starišev ni na plesu taka, da
bi krotila otrokom, ki plešejo, misli, želje,
poglede, kretnje itd. Še doma ne morejo sta-
riši ukrotiti svojih otrok, tem manj na plesu

— 139  —

v javnosti pred ljudmi. Na plesu so še bolj
popustljivi kot doma. Če pa so odločni, sploh
ne dovoljujejo plesa, in še manj gredo sami
na ples.

Da večkrat je tako nadzorstvo še večja
škoda, ker se plesavci še bolj pogreznejo v
greh, če navzoči stariši iz «slabosti in iz
ozira do ljudi» k grehu molče—in ga tako
nekako odobrujejo.

Na vsak način ne morejo stariši vsega
zaprečiti. l )

*

* *

XII. Dvanajsti izgovor. Če plešem, se
ravno tako lahko zveličam, kakor oni, ki
ne plešejo.

Ni res. Res je, če plešeš, se dosti lažje
pogubiš, kot če ne plešeš. Mnogo je pogub¬
ljenih in gori v peklu radi plesa. Ni možno,
da bi imel na tem svetu raj po plesih in na
drugem svetu raj v nebesih.

*

* *

>) Stariši ne morejo slediti po vsem plesišču svo¬
jim sinovom in hčeram. Večkrat stoje kakor na trnju
v kakem kotu in se dolgočasijo — njihovi otroci pa
so prosti.

140  —

XIII. Trinajsti izgovor. Pri drugih za¬
bavah se več greši kot na plesu. Videli
smo, da je ples središče in vrhunec vseh
drugih grešnih zabav. Kdo pa te sili iti na
druge grešne zabave ? Ali morda imaš pra¬
vico ali potrebo zahajati na manj grešne za¬
bave, če tudi so druge še bolj grešne. To,
kar je sploh slabo, ne postane nikdar dobro
na sebi, če tudi je bilo manj slabo kot
drugo.

(Na plesu je nečimernost, nevošljivost,
tatvina, umor, skrunjenje nedolžnosti in zve¬
stobe, zanemarjenje službe božje, onečaščc-
nje nedelj in praznikov itd. želiš — li še
večjih grehov?)

*

* *

XIV. Štirinajsti izgovor: Če ne plešem,
se mi vsi smejejo in zaničujejo. Vsi se Ti

gotovo ne smejejo. Jaz (in z menoj mnogo,
mnogo drugih) Te spoštujem, če se ne vdeie-
žuješ plesa. Smejejo se ti malopridneži. Tako
zasmehovanje je za te čast. Poslušaj vest,
svojega angelja varha, spovednike, pridgarje,

— 141

pametne ljudi in razumne stariše. Ne poslu¬
šaj neumnih kričačev.

«Blagor tistim, ki trpe preganjanje*.

*

* *

XV. Petnajsti izgovor. Nič niso bolji
od onih, ki plešejo, oni, ki ne plešejo.

Vprašam Te, si se Ti morda poboljšal-(a)
po plesih. Vprašam Te, misliš, da bi se po¬
boljšali oni, ki ne plešejo, ko bi začeli ple¬
sati.

Oni, ki ne plešejo, so na vsak način
bolji od plesavcev (plesavk), vsaj v tem ob¬
ziru, da se izogibajo te velike nevarnosti
in priložnosti za greh (plesa).

*

* *

XVI. Šestnajsti izgovor. Ce se nam še
ples prepove, se nam odvzame sploh vsako
veselje. Ce se ples prepoveduje, se jemlje
grešno ali vsaj nevarno veselje. Do takega
veselja nima nihče pravice, tudi Ti, ne. Ce
si kdo domneva, da ima do plesa pravico
■— bo občutil božjo pravico — kazen —
ker ljubi nevarnost. — «Veselite se in po¬
skakujte, toda v Gospodu*. Ples ni veselje

10

142  —

v imenu Gospodovem. Nedolžnih zabav ne
branimo nikomur in takih razvedril je mnogo,
prav mnogo. Pa tudi, ko bi jih ne bilo, bi
vendar le nikdar imel pravice do tako greš¬
nega (ali vsaj nevarnega) veselja, kakoršen
je ples.

*

* *

XVII. Sedemnajsti izgovor. Ples je le
razvedrilo, prosta zabava. To ni res, kakor
smo razvideli do sedaj.

Ples je slabilo, žalostilo, mučilo, trudilo,
slepilo, mrtvilo. — Po plesu nisi ne za Boga
in ne za svoje stanovske dolžnosti sposo¬
ben. Zraven tega ne trpiš le ti, ampak cela
družina s teboj.

Torej ples ni razvedrilo in ni le prosta
zabava. 1 ) Kateri sprehod, katera pot, božja pot
te tako izmuči na duši in telesu, kot ples?
*

* *

XVIII. Osemnajsti izgovor. Vsaj pošte¬
nih plesov se ne sme braniti. Kateri ples
naj bi bil pošten? Pri vsakem plesu želiš

*) Po plesu ne greš rad v cerkev in ne na tešk&
dela na polje, v tovarne, v resne študije.

143  —

dopadati, želiš vživati. Pri vsakem plesu se
nečimurno oblačiš. Pri vsakem plesu si iz
krvi in mesa. Pri vsakem priprostem plesu
je navzoč različni spol. Pri vsakem plesu
nastajajo skušnjave. Pri vsakem plesu si Ti
drugim nevaren in drugi Tebi. Pri vsakem
plesu imaš odprte oči, odprta ušesa, odprta
usta, odprto srce.

Nikar ne imenuj onega plesa, da je po¬
šten, če ne pride naravnost do grdega de¬
janja s sramotnimi posledicami.

Sv. Hijeromin imenuje nečimurnost, po¬
svetnost, dopadljivost, zapeljivost, mehkuž-
nost v godbi, prostosti v pogledih, — <ža-
lostna znamenja umirajoče nedolžnostih, j

*

* *

XIX. Devetnajsti izgovor. Vsaj nekatere
krati ni možno izogniti se plesa. Odgo¬
vor na to je lahek. Lažje se je vedno izogi¬
bati plesa, kot izogniti se ga nekatere krati.
Tako je z vsako strastjo. Ko bi bilo dovo¬
ljeno vdeležiti se plesa nekolikokrat, bi se v

‘) Moriturae virginitatis indicia.

144  —

teh nekolikokratih strast do plesanja tako
ojačila, da bi vedno  radi plesali.

a)  Kdo se more najresnejše oborožiti,
da bi mu ples «nekolikokrat» ne škodil?

b)  Kdo nas sili vdeležiti se plesa «vsaj
nekolikokrat ?»

c)  To, kar je vsakikrat nevarno, ne po¬
staja nedolžno «nekolikokrat».

c)  Premagaj človeške ozire, ki so pravo
suženjstvo. Reci: «Ne maram, nočem».

d)  Poroka je preresni čas in zaradi tega je
ples zanjo še posebej nevaren. Gorje poro-
čencem, ki začenjajo svoje zakonsko živ¬
ljenje s plesom (in vsem, kar je združeno s
plesom).

e)  Botrinje (krst otroka) je tudi preresni
čas, v katerem se ne sme plesati.

Ples ni zahvala za zakonski blagoslov in
tudi ne priprava.

f)  V * pustu* ne postane ples dober in
vsled tega priporočljiv oziroma dovoljiv;
«.fust*  ne more plesu odvzeti nevarne na¬
rave. Kar je med letom grešno, je za pust
tudi.

g)  Za «opasilo» (krajevni praznik) ni
ples nikako primeren, ker se s tem Boga ne
časti. Enkrat Boga častiti, drugikrat pa hu¬
dobnega duha, tudi ne gre. «Dvema Gospo¬
doma se ne more služiti».

h)  Pomisli, med tem ko pleseš.

1. Gori mnogo plesavcev in plesavk v
peklu radi grehov, storjenih pred plesom,
na plesu in po plesu — in ti plešeš.

2. Mnogo duš trpi v vicah in kliče Te
na pomoč — in ti plešeš.

3. Mnogo ljudi trpi in pretaka solze in
umira — in ti pleseš.

4. Mnogo pobožnih ljudi moli — in ti
plešeš.

5. Vedno bliže si smrti (večkrat že na
plesu ali kmalu po plesu) — in ti plešeš.

6. Ti plešeš radi strasti. 1 )

7. Ti gledaš ples radi strasti. 2 )

*) Tolle libidinem, sustuleris choream (Sv. Fran¬
čišek Šaleški).

2 ) Nil obscoenius oculo, qui spectare "talia patien-
ter potest. (Tako pravi neki resen pisatelj.)

146  —

8. Čas poskušnje na tem svetu za več¬
nost hiti — in ti plfcšeš.

9. Ti si to čital —■ in se bodeš upal
molčati k plesu?

Pomislimo večkrat na to in vedno jas¬
nejše bomo sodili o plesu.

XX. Dvajseti izgovor. Plesati je dobro
znati. Kdor zna plesati, je bolj omikan, bolj
izobražen in gre lahko v najodličnejše družbe.
Lepo se zna vesti, priklanjati, sukati itd. —
Sploh ni tako neroden in slonast, kot oni,
ki ne zna plesati.

Odgovot:  Če hočete biti v plesu naobra-
ženi, vam ni treba niti učiti se plesati, niti
plesati, temveč berite le to knjižico.

Bolje je ne znati plesati, ker imamo lep
izgovor: «Ne gfem na ples, ker ne znam

plesati*. Če pa znamo plesati je težje reči
«ne» iz lastne nečimernosti in iz «ozira»
(četudi nespametnega) do oseb, ki nas va¬
bijo.

Telovadenje  nas bolje vsposablja za kre-
tanje kot ples.

Kdor ljubi ples, ni pač radi tega odlič¬
njak.

147  —

V resnici odlične družbe kaj rade spre¬
gledajo povabljencem, če ti ne znajo ple¬
sati.

Take družbe ne plešejo in ne vabijo na
ples.

Pomni fant in dekle ;

«Kjerkoli plesni je hrup,
tam pošasti preže,
povsod nahaja se strup*.

Samo ob sebi se razume, da ne greše
le oni, koji plešejo ali ples gledajo, temveč
še posebej oni, ki plese prirejajo, ki pro¬
store dajejo na razpolago, ki plese dovo¬
ljujejo, širijo, zagovarjajo, priporočajo, ali
pa k plesu molče.

Ni težko razsoditi, da se nahaja v jako
nevarnem stanu oni, ki trdovratno ljubi bližnjo
nevarnost za greh. Kdor ples omogoča, je

149 —

kriv grehov, ki se povodom plesa gode. 3 )
— Nek novoporoceni par je na dan po¬
roke imel ples. Župnikovo svarjenje ni po¬
magalo nič. Čez nekaj časa potem je go¬
spodinja obolela. Nesreča se je vršila za
nesrečo. Naposled so zakonski sprevideli
kazen božjo, prosili so župnika odpuščenja
in se poboljšali. Nato se je sreča zopet po¬
vrnila v hišo.

V vasi N. je' bila neka družina, ki je
vedno^ posojevala prostor za ples. Gospo¬
dinja je umrla na golih tleh. Premoženje je
propadlo.

V nekem kraju je bilo trinajst družin, ki
so bile strastno vdane plesu. Vse so do
skrajnosti obožale.

Sv. Eligij, škof Noyon-ski (Flandern 665),
je pridigal proti plesu na dan opasila. Ljud¬
stvo, ki je strastno plesalo, se je kar raz¬
kačilo na svetnika. Nato je sv. Eligij prosil,
naj Bog pokaže svojo pravičnost in naj po-

‘) Qui publicas apud se ducunt choreas, ad quas
,utriusque sexus iuvenes convocant, absolvi non possunt,
Tales quippe congressus seminaria vitii et corruptelae
reputandi sunt. (Dissert, in VI. Decal. p. 95).

150  —

jasni, koga je ljudstvo poslušalo. Naenkrat
je bilo petdeset ljudi obsedenih od hudob¬
nega duha. Hudobni duh je bival v njih celo
leto do novega opasila, dokler ga ni ravno-
isti škof izpodil. l )

Neka vdova, ki je imela štiri otroke, se
ni zmenila za svarilo proti plesu. Zato je
ohromela za celih petnajst let. (1839), Avgs-
burg).

Krčmar N. N. je hotel na vsak način
prirediti ples na veliko pohujšanje. Njegova
nečakinja, osemnajstletna mladenka je na
tem plesu izgubila poštenje. Njegova žena
pa je porodila pohabljeno dete.

Morda se kdo nasmiha k temu, češ, «kaj
ravno radi tega ?» Odgovor: Zakaj pa ne

ravno radi tega? Bog ni dolžan Tebi pove¬
dati, zakaj pošilja nesreče. Sicer pa vemo,
da Bog obiskuje z nesrečami tudi nedolžne.

‘) Acta sanctorum Belgii selecta. Ta dogodek ni
sicer verska resnica, toda se naslanja na priče, ki so
mogle in hotele resnico povedati. Ti nisi mogel zraven
biti in tudi ne moreš biti povsod zraven. Nikar ne
taji tega, kar sam nisi izkusil. Morda nisi bil sam še
v Ameriki, in je tudi nisi videl, vendar pac ne boš
tajil, da je ni.

151  —

Sreča pa, katero imajo brezmožneži je le
navidezna — in minljiva. Bog ne plačuje
vsako soboto. (Tržaški pregovor).

«Lep dobiček sem dobil na plesu 300fr.»,
se je bahal neki krčmar. Motil se je. Prire¬
ditelj plesa je v par tednih imel zgubo od
4000 fr.

«Zaslužek nam daje ples», pravijo ne¬
kateri. Z nedovoljenimi sredstvi iskati za¬
služka je grešno. Zato prihaja na take do¬
bičkarje veliko prekletstvo.

Poznal sem družino, ki je negovala ples.
Premoženje je naraščalo. Toda prišla je spre¬
memba. Stariši so nagloma umrli. Ostal je
edini sin, ki se klati po svetu.

Osebe imenitnih družin (Sv. Alojzij Gon-
zaga)  niso marale za ples in še jih je ta¬
kih, ki se proti plesu bojujejo.

Najbolje je načeloma odbiti prvo pova¬
bilo na ples. Ako pa se opravičujemo pod
temi ali onimi pretvezami, bodemo bili vedno
nadlegovani.

Cim lepša je kaka mladenka (mladenič),
temvečja je nevarnost, ker 1. vse želi z njo
plesati in jo izmučiti, 2. ker se plesi pre-

'hitro in pogostoma ponavljajo, 3. ker se hoče
na vseh odlikovati, 4. ker raste z nečimur-
nostjo strast za ples.

Kdo da in kdo ima ta dobiček ?*) Ljudje
prinašajo žrtve in sami plačujejo ta velik
davek. Večja škoda kot dobiček.

Če gre dobiček zopet na njihovo korist,
bi bolje bilo, ko bi plesa ne bilo, ker bi isti
denar ostal v ravno istih družinah, a zra¬
ven tega še oni, ki je (razven pristojbin) še
združen s plesi.

Kak dobiček je to, če se narod gmotno
izsesa in nravno pokvari s prirejanjem ple¬
sov ?

0 da bi vsi odprli oči in 'spoznali veli¬
kega sovražnika človeške družbe, ter se mu
složno uprli. Ples in pijančevanje sta ne

‘) a )  Omnes mercedes eius comburentur igni, quia
de mercede meretricis  congregata sunt. (Mich. I. 7).
o)  Portans mercedes iniquitatis. (Eccl. XXX. 20).

c)  Fili mi, ne ambules cum illis. Pedes enim illo-
rum ad malum currunt. (Prov. I. 15. 16).

d)  Sunt tibi flliae, serva corpus illarum. (Eccl.
XII. 16).

e)  Numqpam miscui me ludentibus. (Job. III).

153  —

varni rani našega naroda. Kdor ima za na¬
rod srce, naj napove obema vojsko.

V

* *

Kaj bodo čitatelji in čitateljice rekli o
plesu? Če hočejo govoriti resnico, jo bodo-
isto potrdili tudi, ko bodo umirali. Torej
brez strasti, brez predsodkov, brez ozirov z
resnico na dan! Povejte resnico drugim,
dajte jim to citati, da se vsak sam prepriča,,
kaj je ples!

*

* *

Zdravje, življenje, premoženje, poštenje, 1 )
to  — vse se lahko izgubi na plesu.

Grenko je umreti nespokorjenim plesav-
cem in plesavkam. Z veliko tolažbo pa umi-

J ) Dekleta, katera je narava obdarila z lepoto, so
na plesu v veliki nevarnosti, ker imajo mnogo tekme¬
cev. S tem raste nečimurnost, ošabnost, napuh — in
pokvarjenost.

One mladenke pa, katere je narava nekako zane¬
marjala, so tudi v veliki nevarnosti, ker se v  morajo-
bolj ponujati in plesavcem vež dovoljevati. Žalostno,
ko se nadomešča narava s škodo nravnosti. Ravno
tako nespametno in osodepolno je, če dekle, ki ni (več)-
lepo, ki ni več mlado, ki ni bogato, ki ni več nedolžno,
misli, da sme tudi z grehom, da si le dobi enkrat moža,
pomagati.

— 154  —

rajo oni, ki niso plesa poznali ali pa so se

o pravem času spametovali.

-*

* *

Kdo je kriv plesa?

Vsi očetje (skoraj brez izjeme) so proti
plesu — in vendar, ko volijo svetovavce na
županstvo, ne vpoštevajo tega, da bi sveto-
vavcem naročili, naj glasujejo proti plesu.

Vaški poglavarji se izgovarjajo s svetovavci,
svetovavci se pa opravičujejo s poglavarji.

Zupan očita svetovavcem, da ne skrbe
za blaginjo, občinstva, svetovavci pa dolže
župana, da fantom in krčmarjem vse dovoli.
Mestni glavarji se izgovarjajo z župani, ti
pa zopet z glavarji. Eden zvrača na dru¬
gega, škodo pa imajo vsi. Treba torej sploš¬
nega boja proti plesu : Duhovščina, učitelj¬
stvo, županije, družbe, družine, vsi morajo
biti složni proti plesu. (Knjige, časopisi, go¬
vori, protiplesne družbe).

Nekatere županije dovoljujejo ples radi

navideznega dobička, in ne gledajo na škodo.
*

* *

Na koncu omenjamo še to: Ko je izšla
knjižica o plesu v izvirniku, t. j. v fran-

155

cozkem jeziku je doživela v nekoliko me¬
secih tri izdaje. Ljudje so se zanjo kar tr¬
gali.

Leta 1882 je bil te knjižice tiskan nem¬
ški prevod v Luksenburgu (Peter Bruck) v
drugem izdanju. Ta prevod nosi tudi ško¬
fijsko dovoljenje. (Imprimatur) l ).

Pohvale te knjižice vseh stanov so da¬
leč presegale kričače, sovražnike resnice in
nravnosti.

Kaj pa bodemo dosegli s knjižico mi ? 2 )
Navajamo uvod pridige o plesu, katero je
imel sv. Krizostom.

*) Der Tanz. Ein Wort der Belehrung an die
Familienvdter  und Familienmiitter  und die erivach-
sene Jugend  von I. I. Nyssen,  Dechant in Staveld.

«Človeški otroci!

Kako dolgo bodete imeli
otrpnelo srce ?

Zakaj ljubite nečimernost
in iščete laž? (Ps. IV. 3».
»Mladina beži od tod —
Ker v travi kača preži».

(Virg. 3 Eks.J.

Ta knjižica je bila dala piscu povod in podlago,
da je sestavil pričujočo knjižico «Ples». Nedavno je iz¬
šla edendvajseta izdaja (Biilner i. W. Laumann ; Neuster
Tanz-Unterricht).

2 ) Nek goriški duhovnik nam piše, daje ta knjižiea,

«najmodernejše veljave ».

156 —

«Vem prav dobro, da me bo marsikdo
imel za norca, bedaka in neumneža, če go¬
vorim proti plesu in če se trudim, da ga
odpravim. Vendar nikakor ne morem mol¬
čati. Ce tudi ne bodo vsi tega prijazno spre¬
jeli in odobrili, kar moram reči, bodo ne¬
kateri vendar-le bili rajši z menoj zasramo¬
vani, kot da bi me sami zasramovali. Prav
rad vidim, da me mnogi zaničujejo,  samo
če moj hud  nekaterim koristi».

Z Bogom!

Romaj knjižica v svet:

Čez morje, plan in gore.

Namen je Tvoj razodel:

Družabno lajšaj gorje.

Prevzvišeni gospod lavantinski knezoškof dr, Mi¬
hael Napotnik pa se je o nji izrazil (kakor nam piše
nek štajerski duhovnik): «da je najboljša, kar se je
v tej zadevi j>isalo».

Ob tej priložnosti uljudno prosimo p. n. Citatelje
in čitateljice, da blagovole svoje opazke, sodbe in na¬
svete glede knjižice doposlati:

Uredništvu « Družinskega Prijatelja* Trst, Vin-
cenzo Bellini 2, IV.

Pri novi izdaji se marsikaj lahko vporabi.

«Kdor še pamet ima,
ne bo za plese nikdar.

Sreča, mir je doma,
kjer je nedolžnosti  žar*.

Slovenski Marijin dom v Trstu.

Kadar je človek v tujini, se vedno rad
spominja svojega ljubega doma.  Bujna do¬
mišljija mu riše živo in podrobno vse do¬
mače prostore, drage domače ljudi in vso
zgodovino doma preživljenih mladostnih dni.

Srce mu neprenehoma sili domov.

Če bivamo na tujem, pridno povprašu¬
jemo po svojih rojakih, ki prihajajo iz na¬
ših krajev, kako je kaj doma, in ko se vra¬
čajo v domovino, ne zamujamo jim za svojce
izročati prisrčne pozdrave.

ll

158  —

Močno domotožje se nas polašča posebno
ob velikih praznikih (na sv. božični večer,
na velikonoč, binkošti itd.) in živejše nam
stopa pred oči naš mili dom. V duhu, v
pismih — - smo ob takih priložnostih bolj
doma kot na tujem.

Mlajši svet izumlja razne zveze z. do¬
mom. Zjutraj povprašuje kraljevsko s o ln c e,
ki je obiskalo s svojimi žarki njegov dom,
naj mu pove, kaj je tam videlo novega in
nalaga mu pozdrave do doma. Zvečer za¬
mišljeno zre v tujini dekle v jasno noč in
se pogovarja z bledo luno o svoji materi,
očetu, bratcih in sestricah. Svetle zvezdice,
ki migljajo tako bistro na nebesnem oboku
se ji dozdevajo oči, ki gledajo njen dom.

Ko se pode nad nami oblaki, v duhu z
njimi hitimo domov.

«0 ljubo doma,
kdor ga ima.

Ljubi moj domec,

če tudi ga je samo za er. lonec*.

Najmočnejša zveza z domom pa je
zveza z Bogom. Bliže kot solnce, bliže kot
luna, bliže kot zvezde, bliže kot ptičice, bliže
kot reke in morje — je našemu domu ljubi

159  —

Bog. On vzdržuje naš dom, on vzdržuje nas,
on nas združuje z domom.

Na tujih tleh mora vsako srce, ki ni še
pokvarjeno, še bolj čutiti potrebo, da išče
zvezo z domom pri Bogu. Trgovec, delavec,
vojak, dijak, služkinja, — vsi dobe, če so
oddaljeni od doma, v tihi molitvi (v cerkvi)
največ tolažbe.

Zvezo z Bogom pa nam zagotavlja zveza
z Marijo, kraljico slovenske domovine.

Zveza z Marijo, ki bdi nad našim do¬
mom, pa nam pripravlja tudi nebeški dom.

Potem takem je jasno, zakaj se v Trstu
posebno slovenske služkinje iz Kranjskega,
Štajerskega, Koroškega, Goriškega in Istre
s tako gorečnostjo oklepajo Marijine družbe.
Z veseljem se zbirajo v armenski cerkvi
(žene posebej in dekleta posebej) na meseč¬
nih shodih, da tu Marijo počaste in pred
Najsvetejšim molijo.

Z navdušenostjo se vdeležujejo s svojo
zastavo, v lepi opravi s svetlomodrimi pa¬
sovi in svetinjcami v nedoglednih vrstah
procesije Presv. Rešnjega Telesa glasno po¬
joč in pobožno moleč.

— 160

Z vzornim vedenjem ob sprevodih svo¬
jih umrlih tovarišic vzbujajo med meščan¬
stvom naravnost začudenje.

Z nenavadno ljubeznijo obiskujejo obo¬
lele udinje in jim pomagajo v dušnih in te¬
lesnih potrebah, kolikor morejo in znajo.

To blagodejno delovanje Marijine družbe
se pa bo še lepše razvilo in še bolj utrdilo,
ko bo v Trstu stal slovenski «Marijin dom»
(svetišče, izobraževališče, zabavišče, zave¬
tišče, v prvi vrsti za udinje Marijine družbe).
Sedaj ima zveza «Marijin dom» — prostore
le v najemu in že vidimo živahno zanima¬
nje in lepe sadove te ustanovitve.

Kdor ljubi svoj dom in ve kaj «dom»
pomeni, naj pripomore kak kamenček za
«Marijin dom v Trstu».

Za uarstuo slouenskih deklet.

(•Zavod sv. Nikolaja v Trstu*;.

Zavetišče za brezposelne služkinje.

Žalost in groza nas obhaja, ko beremo
ali slišimo, koliko so morali pretrpeti naši
predniki od krvoločnih, divjih Turkov, ki so
neštevilnokrat pustošili naše kraje, požigali
naše vasi, blago in mlade ljudi plenili in
odvajali v sužnost. Posebno dragocen plen
so jim bila lepa slovenska dekleta, za ka¬
tera so se bogati in pohotni jutrovci kar
trgali.

— 162  —

Turške nevarnosti so že davno minule,
vendar nam srce močno krvavi in duša se
nam v pomilovanju topi, ko zremo na no¬
vejše nevarnosti, ki prete onim slovenskim
mladenkam, katere sili revščina, omamlja
nečimurnost ali pa naganja, še kak drug
vzrok, da zapuste svoj tihi dom in in drve
za nepoznano srečo v tuji svet.

Ker smo sami priče bridkega gorja, ki
tako pogostoma zadevlje cvet slovenskega
ženstva, ne moremo drugače, kot glasno in
močno vpiti, da odmeva do zadnjega kota
naše domovine: « Dekleta, doma ostanite !»
Vi pa skrbni stariši, (sorodniki in gospo¬
darji), častiti duhovniki, cenjeni učitelji ter
slavna županstva, vi vsi pomagajte zaje¬
ziti navale mladih ljudi do velikih mest.

Toda pri vsestranskih svarilih in pri raz¬
nih poteškočah se vendar-le množi število
deklet, ki prihajajo služit v Trst. Enkrat za
vselej bodi povedano: Vzroki tiče prej v vsem
drugem kot v tem, da obstoji v Trstu za¬
vetišče za brezposelne služkinje t.j. *Zavod
sv. Nikolaja », ki je ustanovljen le za to,
da rešuje v nevarnosti že se nahajajoča na

— 163  —

novo došla dekleta ali pa ona, ki so službo
izgubila, — in nikakor ne zato, da jih sprav¬
lja iz varnega domovja v velikomestne ne¬
varnosti..

Podli postopači, ki se klatijo po deželi in
lahkomišljenim dekletom ponujajo lepih služb,
sumljivi sopotniki v vlaku in na ladiji, «pri-
jazni» tolmači na postaji in v luki, predrzni
soposli, hinavski snubci, pohotni gospodarji,
lahkoživi sinovi po družinah, pokvarjene to¬
varišice, gostoljubne starke (po prenočiščih),
posredovalni uradi za službe — vsi ti so se
zakleli proti našemu mlademu ženstvu.

Iz verskega, socijalnega in narodnega sta¬
lišča je postalo zavetišče za brezposelne
služkinje živa potreba. In res po hvalevred¬
nem trudu in prizadevanju, preblage gospe
Marije Škrinjar, (ki je bila «Zavodu» prva
voditeljica) je 1. 1898. bil v Trstu ustanov¬
ljen i-Zavod sv. Nikolaja » v proslavo pet¬
desetletnice vladanja Nj. Vel. Franca Jo¬
žefa I.

V teh devetih letih (1898—1907) je spre¬
jelo to zavetišče v svoje okrilje približno
na 9000 (devet tisoč) slovenskih deklet,

— 164

katera bi se bila lahko izgubila v šumečih
valovih svetovnega mesta. «Zavod» obža¬
luje le to, da je bilo razven teh 9000, še
mnogo drugih služkinj-trpink, katerim ni
mogel dovolj pomagati vsled svojih pre¬
skromnih sredstev. Koliko deklet pa je žrtvo¬
vala naša domovina še predno je «Zavod»
obstojal! Gotovo je marsikaka mladenka
tužno zvenela v okuženih prostorih velikih
mest (Trst, Aleksandrija, Carigrad itd.).

«Zavod» je bil angelj varuh ne le onim
dekletom, ki so v Trstu ostale, tem več tudi
tistim, ki so se čez Trst izseljevale. Izvrše¬
val je do njih vsa duhovna in telesna dela
usmiljenja.

Če pomislimo, da vzdržujejo  «Zavod» le
milodati,  moramo pripoznati njegov velik
trud, a še večjo ljubezen, ko vidimo tako
lepe vspehe. «Zavod» sprejema dekleta že
na postaji po posebnih «varhinjah» (ki no¬
sijo na belo-rumenih trakovih svetinjco Ma¬
tere Božje dobrega sveta). Daje proti prav
mali odškodnini svojim gojenkam ne le streho
in hrano, temveč tudi raznovrsten poduk in
koristne nasvete. Poteguje se povsod za vse

165  —

njihove človeške in krščanske pravice. —
Vsled naraščajoče draginje na stanarini,
hrani, razsvetljavi in kurjavi prihaja pa »Za¬
vod* v vedno večje zadrege in stiske. Zato
smo prisiljeni, ker poznamo važnost tega
zavetišča, da trkamo na usmiljena srca ši¬
rom slovenske domovine: Pomagajte, po¬
magajte!

V obrambo ugleda slovenskih služkinj
moramo izjaviti še to: Marsikdo napačno

misli, da dekleta, ki služijo v Trstu, niso
sploh nič kaj prida. Ni res. Slovenke znajo
še najlepše biti čednostne in verne. «Mari-
jina družba*, »Marijin dom», «Zupnijska
knjižica*, »Slovenske pridige* (in služba
božja) «pisma od doma- — vse to deluje v
lepem soglasju z «Zavodom» za njihovo
časno in večno blaginjo.

Dekleta so tedaj vredna vsake podpore.
Prihodnje leto 1908 bo obhajal «Zavod» de¬
setletnico svojega obstanka. Vsak po svo¬
jih močeh sezite v žep, da povečate to slavje,
ki naj Zavodu zagotovi obstanek in mu po¬
spešuje napredek.

166 —

Pomagajte, Bog Vam bo obilno poplačal
— in veliko korist bo imela vsa Slovenija.

Trst, 1. julija 1907.

Zavod sv. Nikolaja v Trstu.

(Via Farneto 18, II.)

Opazke:  1) Ker je »Zavod* vseslovenskega po¬
mena v tako važni zadevi, se p. n. uredništva sloven¬
skega časopisja najuljudnejše prosi, da ta članek bla¬
gohotno ponatisnejo.

2) Slavna županstva in slovenski denarni zavodi
si bodo postavili večen spomenik, če nakažejo »Za¬
vodu* stalne letne zneske.

3) Želeti je, da se ustanove povsod posebne družbe
žena in deklet, katere naj bi ne le nabirale podpor za
svoje rojakinje v tujini, temveč tudi od »Zavoda* po¬
izvedovale, kako se jim godi.


Red slovenskih pridig v Trstu.

1. Pri Sv. Antonu Novem v Tistu. Zjutraj
ob 6., od prve nedelje v maju pa do zadnje v sep¬
tembru. Ob 6*/j od prve nedelje v oktobru do zadnje
nedelje v aprilu.

Popoludne  ob 3. od prve nedelje oktobra do
prve nedelje v postu — ob 3*/ 2  od prve nedelje v po¬
stu do praznika sv. Antona (13. junija) in ves mesec
september — ob 4. po prazniku sv. Antona (13. ju¬
nija) do konca avgusta.

2. Pri starem Sv. Antonu vsako nedeljo in praz¬
nik ob 6‘/ a  zjutraj  pred mašo s slov. napevi, in
vsako nedeljo in praznik popoludne  ob 3‘/ 2  pred.
slov. blagoslovom.

3. Pri Sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik s
sv. mašo s slovenskimi napevi ob 9. uri zjutraj, vsako

— 168

nedeljo in praznik popoludne  ob 3. pred slov. bla¬
goslovom.

4. Pri sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik ob
7 4 / 2  zjutraj  pred mašo s slov. napevi, vsako ne¬
deljo in praznik od praznika sv. svetnikov do velike
noči ob 2 4 / 2  popoludne.  Ob 3. od velike noči do
praznika vseh svetnikov pred slov. blagoslovom.

Slovenske postne pridige v Trstu.

1. Pri Sv. Antonu Novem vsak  petek v postu
ob 5 4 / 2  zjutraj in vsako nedeljo in praznik v postu
popoludne ob 3 4 / 2  uri.

2. Pri Sv. Antonu Starem vsako nedeljo in praz¬
nik v postu zjutraj ob 6 4 / a  in popoludne ob 3'/, uri.

3. Pri Sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik v
postu zjutraj ob 7'/ 2  in popoludne ob 2 4 / a  — in na
veliki četrtek  ob 6 4 / a  popoludne.

4. Pri Sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik v
postu ob 9. uri zjutraj in ob 3. uri popoludne. Na
veliki petek  ob 6 4 / a  zjutraj.

Cas za Velikonočno spoved traja v tržaško-
koprski škofiji od prve nedelje v postu do prve
nedelje po binkoštih.

Sv. križev pot na slovenskem jeziku
v Trstu.

1. Pri Sv. Antonu Novem vsako kvaterno ne¬
deljo popoludne ob uri slovenskega krščanskega nauka.

— 169 —

2. Pri Sv. Antonu Starem vsako postno nedeljo
ob 4. uri popoludne.

3. Pri Sv. Jakobu vsako postno nedeljo ob 3 4 / s
popoludne.

Slovenske šmarnice v Trstu.

1.  Pri Sv. Antonu Novem a)  vsak delavnik
zjutraj ob 5. uri sv. maša s slovenskimi napevi, po¬
tem pa govor (berilo); b)  vsako nedeljo in praznik
popoludne ob uri krščanskega nauka.

2. Pri Sv. Antonu Starem vsako nedeljo in praz¬
nik ob 6'/ 2  zjutraj in ob 3 4 / 2  popoludne.

3. Pri Sv. Jakobu a)  vsako nedeljo in praznik
ob 3. popoludne ; b)  vsak delavnik ob 5*/, zjutraj.

4. Pri Sv. Vincencu a)  vsak delavnik ob 5V 2
zjutraj; b)  vsako nedeljo in praznik ob 3. popoludne.

5. V armenski cerkvi za slovensko žensko Mari¬
jino družbo ob 5. popoludne vsako nedeljo in praznik.

Priporoča se:

1. »Moška Marijina družba v Trstu«.

2. «Ženska Marijina družba v Trstu«.

3. »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v

Trstu«.

4. Zveza »Marijin dom«.

o. Zavod «Sv. Nikolaja« v Trstu (zavetišče za
brezposelne služkinje).

6. «Družinski Prijatelj«, list s podobami (po to-
bakarnah v Trstu po 10 st.). Cena na leto
3 K. Izhaja dvakrat na mesec.

170

7. «Bratovščina sv. Cirila in Metodija* (za vzdr¬

ževanje cerkveno-narodnega petja).

8. ^Slovenska župnijska knjižica pri sv. Antonu

Novem v Trstu«.

9. «Slovenska župnijska knjižica pri sv. Jakobu

v Trstu«.

10. «Družba sv. Cirila in Metodija« (za vzdrže¬

vanje slovenskih šol).

11. «Vzgojevalni zavod šolskih sester v Trstu*.

12. «Zveza za varstvo deklet«. (Znak: belo-rumeni

trakovi).

13. «Rafaelova družba« za varstvo katoliških iz¬

seljencev. (Znak: križ s sidro).

Poprauki

Druge morebitne pogreške naj blagovoli popraviti
vsakdo sam.

COBISS Z04ŽZ00

NARODNA IN IJNIUERZITETNA
KNJI2NICA

Naročbe za knjižico  „ Ples “ naj se pošiljajo:
„Družinski Prijatelj “ — Trst , Vincenzo Bellini
štev. 2, IV. nadstropje.

Natisnila tiskarna Meneghelli & C. - Trst.