Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 202192 dr. Leon Hladnik, univ. dipl. inž. grad. leon.hladnik1@gmail.com HIŠA, d. o. o. , Ukmarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana Strokovni članek UDK 624.014.2:624.21.03(282)(497.4) Povzetek l V prispevku je opisana izvedba alternativnega podpiranja in dvigovanja obstoječe jeklene konstrukcije poškodovanega mostu čez Savo za potrebe sanacije. Z dvigovanjem so se razbremenili poškodovani spodnji pasovi paličnega nosilca, kar je omogočilo njihovo postopno zamenjavo. Opisana je zasnova alternativne podporne kon- strukcije brez podpiranja v strugi reke ter faznost izvedbe podpiranja, dvigovanja in sana- cije. Podani so bistveni rezultati izvajanja monitoringa med podpiranjem in dvigovanjem ter izvedenim spustom po končani sanaciji. Ključne besede: alternativno podpiranje, dotrajani elementi, jeklena konstrukcija, dvigo- vanje, sanacija, monitoring Summary l The article describes the implementation of alternative support and lif- ting of the existing steel structure of the demanded bridge over the Sava River for the needs of rehabilitation. The lifting relieved the damaged lower beams of trusses, allowing them to be gradually replaced. The design of the alternative support structure without support in the river bed and the phasing of the support, lifting and rehabilitation are described. The main results of monitoring during support and lifting and the lowering performed after the completed rehabilitation are given. Key words: alternative support, damage elements, steel construction, lifting, rehabilitation, monitoring dr. Leon Hladnik• ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANACIJE ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANACIJE ALTERNATIVE SUPPORT AND LIFTING OF THE EXISTING STEEL STRUCTURE OF OLD DAMAGED BRIDGE OVER SAVA IN BREŽICE FOR THE NEEDS OF REHABILITATION 1•UVOD Jekleni most čez Savo v Brežicah (slika 1) je bil zgrajen leta 1907 po projektnih risbah iz leta 1905 [PROJ, 1905]. Most sestavljata dve jekleni prostoležeči palični konstrukciji z enakima statičnima razponoma 2 x 57,26 m, podprti z dvema krajnima in enim vmesnim kamnitim opornikom. Predzadnja sanacija mostu je bila izvedena v letih 1991 in 1996, ko je bila izvedena tudi betonska voziščna plošča v spodnjem delu konstrukcije in preko moznikov povezana s sekundarnimi vzdolž- nimi nosilci. Zaradi nadaljnjega poslabšanja korozijskih poškodb, predvsem spodnjega Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 2021 93 Slika 1• Most čez Savo v Brežicah. Slika 2• Korozijske poškodbe spodnjega dela konstrukcije. dela jeklene konstrukcije (slika 2), se je v letu 2018 ponovno pristopilo k sanaciji. Za potrebe sanacije je bil izdelan PZI-načrt za sanacijo mostne konstrukcije [SPIT, 2017], v okviru katerega se je predvidelo, da se za potrebe sa- nacije in zamenjave poškodovanih elementov izvede podpiranje obstoječe konstrukcije s tal v območju struge reke ob predhodni začasni preusmeritvi struge reke. Ker je bilo predvideno, da se dela izvajajo tudi v zimskem in pomladanskem času, je bilo izvajalca RAFAEL, d. o. o., iz Sevnice strah, da bi se lahko voda v primeru večjih padavin nenadoma dvignila preko določenega nivoja in bi odplaknila podporno jekleno konstrukcijo mosta v strugi, saj je Sava hudourniška reka. Zato smo pred pričetkom sanacije po naročilu izvajalca izdelali PZI-načrt alternativne varian- te podpiranja in dvigovanja obstoječe jeklene konstrukcije za potrebe sanacije [HIŠA, 2018]. Sanacijska dela so potekala v letih 2018 in 2019. ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE•dr. Leon Hladnik SANACIJE 2•ALTERNATIVNA VARIANTA PODPIRANJA 2.1 Zasnova Iz PZI-načrta sanacije [SPIT, 2017] je izhajalo, da je glede na stopnjo poškodovanosti glav- nih nosilnih sklopov konstrukcije mostu le-te treba zamenjati, za kar pa je treba obstoječo konstrukcijo mostu v fazi poteka del začasno podpreti, dvigniti in s tem razbremeniti, tako da bodo dela na konstrukciji možna brez dodatnih ali naknadnih deformacij nosilnega sistema. Polna razbremenitev konstrukcije, ki je na- men začasnega podpiranja oz. dvigovanja konstrukcije v času poteka del, pomeni, da bo treba napetosti, ki so prisotne v nosilnih elementih konstrukcije zaradi lastne teže, stal- nih obtežb in začasnih obtežb v času poteka del, v čim večji meri zmanjšati oziroma doseči njihovo zadostno izničenje. Predvsem je bilo izničenje napetosti oziro- ma polna razbremenitev konstrukcije po- membna v spodnjem nateznem pasu, ki ga je bilo treba praktično v celoti zamenjati (slika 2). Če razbremenitev ne bi bila za- dostna, bi po odstranitvi poškodovanih ele- mentov lahko prišlo do dodatnih deformacij konstrukcije, kar bi lahko otežilo pravilno namestitev novih elementov in povzročilo preveliko spremembo geometrije sanirane konstrukcije. Kot alternativo osnovnemu predlogu, ki je predvidelo začasno izvedbo začasne podporne konstrukcije v strugi reke, smo predvideli izved- bo dodatne začasne samonosilne jeklene mo- stne podporne konstrukcije znotraj obstoječe konstrukcije (slika 3). Potem se je na obstoječo konstrukcijo obesil še delovni oder (slika 3), ki je služil za delovno površino pri zamenjavi in sanaciji spodnje konstrukcije obstoječega mo- stu. Nato se je nova in obstoječa konstrukcija med seboj povezala z vešalkami tako, da je bil zagotovljen stalen razmik med novo in obsto- ječo konstrukcijo. Na podporno konstrukcijo se je nato vgradilo ustrezno število paraboličnih kablov za prednapenjanje (sliki 4 in 5). Na- zadnje se je postopno napelo kable, s čimer smo dvignili podporno in s tem tudi obstoječo konstrukcijo do njene zadostne razbremenitve. Slika 3• Samonosilna začasna jeklena podporna konstrukcija znotraj obstoječe konstrukcije. Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 202194 V okviru sanacije so se z dvigom razbremenje- ni poškodovani elementi odstranili (slika 6) in zamenjali z novimi (slika 7). Po izvedeni sanaciji jeklene konstrukcije se je kable nadzorovano sprostilo, jeklena konstruk- cija pa se je spustila v prvotno lego. Dodatna podporna konstrukcija se je nato prestavila v drugo polje. Samo idejo za izvedeno alternativno podpira- nje mosta v Brežicah smo dobili na podlagi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izvedene- ga projekta sanacije Kandijskega mostu preko reke Krke v Novem mestu, ki ga je načrtoval prof. dr. Franci Kržič iz Fakultete za gradbe- ništvo iz Ljubljane in pri katerem sem avtor tega članka kot študent sodeloval pri izvajanju meritev v času dviga in spusta konstrukcije. Naša rešitev se od njegove rešitve razlikuje v tem, da je kable za napenjanje napeljal po obstoječi konstrukciji, torej brez dodatne podporne konstrukcije. To si je lahko privoščil, saj je bila njegova konstrukcija brez spodnje betonske plošče. V našem primeru pa je bila v preteklosti izvedena spodnja betonska plošča povezana z mozniki z obstoječimi vzdolžnimi nosilci, ki dejansko deluje kot dodaten spodnji natezni pas. Spodnje betonske plošče si nis- mo upali odstraniti, to ni bilo niti predvideno z PZI-načrtom sanacije, saj se ni vedelo, ali bodo močno poškodovani jekleni spodnji pa- sovi brez te plošče sposobni prevzeti lastno težo konstrukcije. 2.2 Dodatna začasna podporna konstrukcija Dodatna začasna podporna konstrukcija ses- toji iz: • palične prekladane konstrukcije osne širine 3 m in višine 1,5 m, • podpor prekladne konstrukcije nad krajnimi prečniki obstoječe mostne konstrukcije (na eni strani je podpora nepomična, na dru- gi strani pa je podpora nihajna v vzdolžni smeri), • vešalk, na katere se obesi obstoječa mo- stna konstrukcija in ki podpirajo kable za napenjanje, • nosilcev sidrišč za prednapenjanje kablov in • kablov za prednapenjanje. Material dodatne podporne konstrukcije je bil S355J0. Teža celotne dodatne jeklene podpor- ne konstrukcije je znašala 58 t. Dodatno podporno konstrukcijo sestavljajo vroče valjani HEA- in HEB-profili ter vroče ali hladno valjane kvadratne cevi različnih presekov. Palična prekladna konstrukcija je bila sestavljena iz petih montažnih kosov, Slika 4• Podporna konstrukcija v obstoječem mostu, kabli za prednapenjanje in povezava med podporno konstrukcijo in konstrukcijo mostu. Slika 5• Podpiranje podporne konstrukcije in sidranje kablov. Slika 6• Odrez dela poškodovanega spodnjega pasu in vertikale. dr. Leon Hladnik• ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 2021 95 zvarjenih v delavnici, ki so se med seboj na montaži zvijačili. Dodatna podporna konstrukcija je bila kon- struktivno nadvišana za velikost pomika za- radi lastne teže, in sicer 135 mm v sredini razpona. Tako je montirana in na krajnih preč- nikih podprta palična prekladna konstrukcija po zaključku njene montaže in po namestitvi obešal in pred namestitvijo kablov ter pred izvedbo povezave z voziščno konstrukcijo ter pred pričetkom napenjanja kablov bila prak- tično ravna. Pri analizi na računskem modelu (sliki 8a in 8b) in določitvi elementov dodatne podpor- ne konstrukcije so se upoštevala montažna stanja, kar pa je zahtevalo izračun notranjih statičnih količin po teoriji prvega reda (TPR). Elementi dodatne podporne konstrukcije so bili kontrolirani pri mejnem stanju nosilnosti (MSN). Analiza in kontrola elementov sta bili opravljeni v skladu z standardi Evrokod. Zaradi velike tlačne osne sile v palični preklad- ni konstrukciji zaradi sile napenjanja kablov smo elemente dodatne podporne konstrukcije preverili tudi ob upoštevanju teorije drugega reda (TDR) in upoštevanju začetnih nepopol- nosti. Obliko začetne nepopolnosti smo dobili z linearno stabilnostno analizo. Najmanjši izračunani obtežni kritični faktor v vrednosti 3,52 je pripadal globalni uklonski obliki, ki predstavlja uklon prekladne palične konstruk- cije kot tlačenega stebra. Za velikost globalnih začetnih nepopolnosti smo privzeli velikost L/200 = 57260/200 = 285 mm. Slika 7• Spodnji pas po zamenjavi. Slika 8a• Računski model začasne podporne jeklene konstrukcije skupaj z obstoječo jekleno konstrukcijo mostu. Slika 8b• Računski model začasne podporne jeklene konstrukcije. ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE•dr. Leon Hladnik SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 202196 Linearna stabilnostna analiza ne omogoča upoštevanja kablov in napenjanja kot pri analizi montažnih stanj, zato smo kable in silo prednapetja simulirali z nadomestno vertikal- no in horizontalno obtežbo, ki smo jih dobili v okviru analize montažnih stanj za obtežni primer prednapenjanja. V tej analizi smo predpostavili, da obstoječa mostna konstrukcija nima svoje togosti in predstavlja njena celotna teža obremenitev za dodatno podporno konstrukcijo. Lastno težo podporne jeklene konstrukcije, težo obstoječe mostne konstrukcije, težo odra in tehnološko obtežbo (predstavlja delavce, stroje in mate- rial pri sanaciji) smo upoštevali v nezgodni obtežni situaciji. Ta model nam je služil tudi za določitev elementov zgornjega in spodnjega horizon- talnega zavetrovanja prekladne palične kon- strukcije ob upoštevanju delovanja obtežbe vetra pravokotno na prekladno konstrukcijo in izbočnih sil v tlačenih pasovih paličja. 2.3 Kabli in sistem za prednapenjanje Zaradi občutljivosti skupnega sistema za spre- minjanje sile prednapetja, in ker se dejanska togost konstrukcije verjetno nekoliko razlikuje od računske, je izbrani sistem kablov in načina prednapenjanja omogočal fleksibilno donapenjanje ali popuščanje kablov. Za prednapenjanje dodatne podporne kon- strukcije in s tem dvig (nadvišanje) obstoječe konstrukcije sta se uporabila dva sistema kablov, in sicer na vsaki strani dodatne pod- porne konstrukcije po en sistem. Vsak sis- tem so štirje kabli. Dva na zunanjih straneh paličnih nosilcev in dva na notranjih straneh paličnih nosilcev. Skupno se je torej uporabilo osem kablov. Vsak kabel je sestavljalo pet vrvi. Posamezna vrv je bila sestavljena iz 7 žic iz VV-jekla fp0.1,k/fpk=1680/1860 MPa, zunanji premer je 15,7 mm, prečni prerez vrvi je 1,5 cm2. Posamezna vrv je bila vstavljena v PE-cev. Posamezno vrv se je napenjalo na 57 % nosilnosti vrvi, to je 0,57x1860=1060 MPa. Skupna projektna sila napenjanja mostu je znašala 6360 kN. Razpoložljiv preostanek napenjanja od 57 % do 70 % nosilnosti vrvi je služi za rezervo za morebitno dodatno nape- njanje vrvi, kar pa se je med izvedbo izkazalo za nepotrebno. Da bi v fazi napenjanja kablov zmanjšali vpliv ekscentričnosti sile napetja, so se kabli nape- njali postopoma in izmenično ter z obeh strani mostu. Kabli so bili opremljeni z merilnimi dozami za merjenje sile v kablih. 2.4 Potrebne ojačitve obstoječe konstrukcije Na podlagi analize montažnih stanj je bilo ugotovljeno, da je treba nekatere elemente obstoječe jeklene mostne konstrukcije za pot- rebe dviga in izvedbe sanacije začasno ojačiti. Obstoječe natezne diagonale obstoječega glavnega paličnega nosilca konstrukcije mo- stu (prvo, drugo in tretjo od ležišča proti sre- dini razpona), sestavljene iz dveh vzporednih pločevin brez povezave, ki nimajo uklonske Slika 9• Ojačitev nateznih diagonal (prvih treh) z lesom in jeklenimi sponami. Slika 10• Lokalni uklon pločevine natezne diagonale zaradi prezgodnje odstranitve lesene ojačitve. dr. Leon Hladnik• ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 2021 97 odpornosti, je bilo treba uklonsko ojačiti. Oja- čanje se je izvedlo s pomočjo lesenih elemen- tov in jeklenih spon (slika 9). Med samimi sanacijskimi deli se je zaradi trenutne nepazljivosti prekmalu odstranil del uklonske ojačitve (leseni elementi) v spo- dnjem delu ene od nateznih diagonal. Ker je pri dvigu konstrukcije prišlo do manjših tlačnih napetosti v pločevinah drugače nateznih dia- gonalah, se je neojačeni del pločevine diago- nale izklonil (slika 10). Zaradi velike vitkosti pločevine je prišlo do elastičnega uklona in je tudi po izklonu pločevina ostala v elastičnem področju, zato ni bilo težav pri njenem ravna- nju. Takoj po ravnanju se je odstranjeni del lesene ojačitve ponovno vgradil do zaključka sanacije in spusta mostu. Ker so bile stojine vmesnih prečnikov na mes- tu obešanja (vnos koncentrirane sile) precej korodirane, so se vse stojine vmesnih prečni- kov dodatno ojačile z dovaritvijo obojestran- skih ojačilnih profilov NPU160 S355J0 (slika 11), ki so se po zaključku sanacije odstranili. Neobbetonirani krajni prečnik na mestu pod- piranja dodatne podporne konstrukcije se je zaradi vnosa koncentrirane sile v stojino prečnika ojačal z enostransko privarjenim ojačilnim profilom NPU220 S355J0, ki se je po zaključku sanacije odstranil (slika 12). Obbetoniranega krajnega prečnika (obrežna stran) zaradi vnosa koncentrirane sile ni bilo treba dodatno ojačevati. Oba krajna prečnika je bilo treba dodatno vertikalno podpreti na mestu podpiranja dodatne podporne kon- strukcije. Dodatno podpiranje se je izvedlo z dodatnim ležiščem pod stebrom dodatne pod- porne konstrukcije na dodatno zabetoniranem betonskem bloku med krajnim prečnikom in kapo opornika (slika 12). Slika 11• Ojačitev vmesnih prečnikov na mestu obešanja. Slika 12• Ojačitev krajnega prečnika in dodatno podpiranje. 3•FAZNOST IZVEDBE Sanacija je potekala v več fazah od 4 do 10, opisanih v preglednici 1. Faze 1 do 3 predstavljajo obstoječe stanje pred pričetkom sanacije. Zamenjava spodnjih pasov paličja in pripadajočih vozlišč v fazi 8 (sliki 6 in 7) se je izvajala postopoma v več podfazah. V prvi podfazi najprej le na območju prečnika na sredini razpona, in sicer najprej na eni strani prečnika, nato še na drugi strani. V drugi podfazi je sledila sanacija na obeh sosednjih prečnikih, najprej na diagonalnih straneh (na enem prečniku gorvodno in na drugem prečniku dolvodno) in nato še na preostalih diagonalnih straneh. Na podoben način se je v ostalih podfazah izmenično nadaljevalo vse do krajnih prečnikov na obeh straneh mostu hkrati. Na sliki 13 rdeči elementi računskega modela predstavljajo odstranjene elemente v prvi pod- fazi faze 8, to je odstranitev prvega vozlišča in dela spodnjega pasu. Odstranjeni elementi v vseh podfazah so bili računsko upoštevani v analizi montažnih stanj. Računsko sta bili analizirani tudi dve hipo- tetični dodatni fazi montažnega stanja (fazi 11 in 12). Fazi sta bili namenjeni dodatni kontroli in dimenzioniranju dodatne pod- porne konstrukcije v nezgodnem obtežnem slučaju. Pri tem smo predpostavili, da najprej odpovedo vsi spodnji pasovi in diagonale. Zaradi zmanjšanja togosti glavne konstruk- cije pride posledično do dviga konstrukci- je. Vsa obstoječa lastna teža konstrukcije deluje na prednapeto začasno podporno konstrukcijo. V nadaljevanju smo dodali še dodatno koristno obtežbo 250 kg/m2 na AB-ploščo, ki predstavlja odstranjene ele- mente in montažno obtežbo na začasnem delovnem odru. V preteklosti je bila na nepodprti jekleni kon- strukciji naknadno zabetonirana AB-plošča. Zaradi povezave z mozniki med jeklenimi ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE•dr. Leon Hladnik SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 202198 vzdolžnimi nosilci in AB-ploščo ta deluje kot dodatni natezni spodnji pas paličnih nosilcev. Z izvedenim dvigom konstrukcije tako nismo uspeli povsem razbremeniti spodnjih pasov paličnih nosilcev. Popolna razbremenitev spodnjih pasov bi zahtevala večje sile prednapenjanja in posledično tudi večji obseg ojačevanja obstoječe mostne konstrukcije ter močnejšo in težjo dodatno podporno konstrukcijo. V spodnjih nateznih pasovih paličja so po dvigu konstrukcije računsko ostale minimalne napetosti ve- likostnega reda 21 MPa. To je povzročilo malenkostne premike vozlišč ob odrezu elementa, ki se zamenja z novim. Pri dolžini odrezanega elementa v vrednosti L = 2 x 4090 mm (odrez levo in desno od vozlišča) znaša računsko predvideni horizontalni po- mik 0,82 mm. Zaradi lokalnega zmanjšanja togosti po odrezu poškodovanega elementa posledično pride tudi do malenkostnega dviga konstrukcije. Računsko smo ocenili vpliv sanacije vozlišč in pasov na posamezni lokaciji na vertikalne deformacije. S seštevanjem razlik vertikalnih deformacij po posameznih saniranih vozliščih za posamezno podfazo faze 8 smo ugotovili, da bo predvidoma most po zaključku sanacije in sprostitvi vseh kablov in odstranitvi dodatne podporne konstrukcije do maksimalno ca. 9 mm višje (slika 14), kot je bil pred pričetkom sanacije. Slika 13• Računski model z odstranjenimi elementi (rdeče obarvani) prve podfaze faze 8. faza obdobje izvedbe opis 1 pred sanacijo Izvedba jeklene konstrukcije mosta. 2 pred sanacijo Betoniranje betonske plošče na spodnjem delu konstrukcije. 3 pred sanacijo Sovprežno delovanje betonske plošče in spodnjega dela jekle- ne konstrukcije po strditvi betona – med predzadnjo sanacijo vgrajeni mozniki na sekundarnih vzdolžnikih, ki podpirajo be- tonsko ploščo. Namestitev asfalta. 4 sanacija Izvedba nove dodatne podporne konstrukcije po odstranitvi asfalta. 5 sanacija Namestitev začasnega delovnega odra pod prečnike – obeš- eni na spodnjo ploščo. 6 sanacija Izvedba povezave med dodatno podporno konstrukcijo in obstoječo konstrukcijo – obešanje (podpiranje) prečnikov. 7 sanacija Namestitev kablov in prednapetje kablov. Posledično dvig kon- strukcije mostu in razbremenitev elementov palične konstrukcije. 8 sanacija Postopna odstranitev (odrez) dotrajanih elementov spodnjega dela konstrukcije (spodnjih pasov palične konstrukcije) in namestitev novih elementov. Izvedba v več podfazah na posameznih prečnikih. 9 sanacija Spuščanje kablov in posledično spuščanje mostne konstrukci- je po celotni zamenjavi dotrajanih elementov. 10 sanacija Namestitev novega asfalta in ostale opreme mostu. Preglednica 1• Faznost izvedbe. dr. Leon Hladnik• ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 2021 99 Slika 14• Računska lega mostne konstrukcije pred dvigom, med dvigom in po spustu. 4•MONITORING V ČASU SANACIJE 4.1 Izvajanje monitoringa Poleg izvedbe natančnega nivelmana stanja obstoječe konstrukcije za potrebe določitve ustreznega nadvišanja konstrukcije v fazi izvedbe sanacije, se je vse faze sanacije: • odstranitev asfalta, • vgradnja dodatne podporne konstrukcije, • prednapenjanje s kabli – dvig mostne kon- strukcije, • izvedba sanacije, • popuščanje kablov – spust mostne kon- strukcije, ustrezno spremljalo z meritvami. Sistem prednapenjanja je omogočal stalno spremljanje napenjalne sile v kablih ves čas poteka sanacije. Geodetsko se je merilo vertikalni (Z) in hori- zontalna pomika (X in Y) na vseh vertikalah (15 vertikal) gorvodno in dolvodno posame- zne mostne konstrukcije. Merska mesta so bila nad voziščno konstrukcijo (slika 15), to je na delu vertikal, ki se niso odstranjevali. Meritve relativnih napetosti (slika 16) so se izvajale s pomočjo merilnih lističev. Meritve so se izvajale na zgornjem in spodnjem pasu palične konstrukcije na sredini razpona konstrukcije. Na spodnjem pasu so se merile napetosti do njegove odstranitve. Napetosti so se merile tudi na krajnih diagonalah med krajno in prvo vertikalo. Z induktivnimi merilci pomikov so se spre- mljali tudi vzdolžni pomiki pomičnih ležišč. Rezultati meritev so zbrani v poročilu, ki ga je pripravil izvajalec meritev podjetje ZAG iz Ljubljane ([ZAG, 2019a], [ZAG, 2019b], [ZAG, 2019c]). 4.2 Povzetek rezultatov monitoringa Na slikah 17 in 18 je prikazana relativna lega levoobrežne in desnoobrežne mostne kon- strukcije po izvedenem dvigu konstrukcije ter po spustu konstrukcije po izvedeni zamenjavi poškodovanih spodnjih pasov paličja. Izmer- jeni pomiki so prikazani posebej za gorvodni in posebej za dolvodni palični nosilec. Za primerjavo je prikazana tudi računska lega po izvedenem dvigu. V preglednici 2 pa so nave- deni izmerjeni in računski pomiki na sredini razpona palične konstrukcije. Razvidno je, da se izmerjeni in računski pomi- ki ob dvigu konstrukcije zelo dobro ujemajo. Nekoliko boljše je ujemanje pri desnoobrežni konstrukciji, kjer sta se gorvodna in dolvodna palična konstrukcija dvignili praktično enako. Pri levoobrežni konstrukciji pa se je dolovodna konstrukcija dvignila bolj kot gorvodna. To je verjetno posledica raznih nepopolnosti, ki so posledica izvedbe. Napenjalne sile so bile na gorvodni in dolovodni strani praktično enake. Razvidno je tudi, da je levoobrežna konstruk- cija po spustu ostala v nekoliko nadvišani legi po celotnem razponu, kar je v skladu z našimi pričakovanji. Nekoliko drugače pa je pri desnoobrežni konstrukciji, kjer se je kon- strukcija na levi strani praktično vrnila v svoje izhodišče, na desni strani pa je ostala nekoliko nadvišana. Razlike po našem mnenju lahko pripišemo razlikam pri obnašanju posamezne konstrukcije ob izvajanju posameznih podfaz zamenjave spodnjih pasov paličnih nosilcev. Ker nismo mogli z dvigom konstrukcije v celoti Slika 15• Tarča za geodetske meritve pomikov na mestih vertikal. ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE•dr. Leon Hladnik SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 2021100 razbremeniti spodnjih pasov paličnih nosilcev, je prihajalo do različnih minimalnih pomikov konstrukcije na mestih odrezov poškodovanih elementov. Poleg tega pa vsaka izvedena konstrukcija vsebuje različne nepopolnosti, ki so posledica izdelave elementov in montaže na gradbišču. V preglednici 3 so prikazane izmerjene re- lativne napetosti zaradi dviga jeklene kon- strukcije. Najbolje se izmerjene napetosti ujemajo z računskimi na zgornjem pasu paličnega nosilca na sredini razpona. Iz- merjene napetosti v krajnih diagonalah so manjše od računskih napetosti, kar lahko pripišemo dejstvu, da so bile krajne diago- nale uklonsko ojačane z lesenimi elementi in jeklenimi sponami in je pri prevzemanju obremenitve sodeloval delni sovprežni pre- sek sestavljen iz jeklenih pločevin in lesenih elementov, kar pa v računskem modelu nismo upoštevali. Najslabše je ujemanje pri spodnjem pasu paličnega nosilca na sredini razpona. Izmerjene napetosti so večje od računskih napetosti, kar pa verjetno lahko pripišemo dejstvu, da med betonsko ploščo in spodnjim pasom paličnih nosilcev ni bila vzpostavljena polna sovprežnost, kot je bila predpostavljena v računskem modelu. Ker so se izmerjeni in računski pomiki, ki opisujejo globalno obnašanje konstrukcije, zelo dobro ujemali in ker so računske in izmerjene na- petosti glede na mejo plastičnosti materiala relativno majhne, razlikam med izmerjenimi in računskimi napetostmi nismo posvečali dodatne pozornosti. Slika 16• Zaščiteni merilni lističi za meritev napetosti na spodnji strani spodnjega pasu. Slika 17• Relativni pomiki levoobrežne mostne konstrukcije po dvigu in spustu. Slika 18• Relativni pomiki desnoobrežne mostne konstrukcije po dvigu in spustu. Računski pomik Izmerjeni pomik Izmer./ Račun. (mm) (mm) Levoobrežna konstrukcija gorvodno 33,8 35 1,04 dolovodno 41 1,21 Desnoobrežna konstrukcija gorvodno 33,8 34 1,01 dolovodno 36 1,07 Preglednica 2• Računski in izmerjeni pomiki na sredini razpona zaradi dviga konstrukcije. dr. Leon Hladnik• ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANACIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • maj 2021 101 Levoobrežna konstrukcij Desnoobrežna konstrukcija + nateg Računske napetosti Izmerjene napetosti Izmer./Račun. Izmerjene napetosti Izmer./Račun. (MPa) (MPa) (MPa) Sredina razpona, zgornji pas paličja gorvodno 73 64 0,88 50 0,68 dolovodno 73 74 1,01 51 0,70 Sredina razpona, spodnji pas paličja gorvodno -15 -26 1,75 -35 2,34 dolvodno -15 -21 1,40 -53 3,50 Krajna diagonala prva stran gorvodno -78 -29 0,37 -61 0,78 dolovodno -78 -34 0,44 -34 0,43 Krajna diagonala druga stran gorvodno -78 -33 0,42 -46 0,60 dolovodno -78 -37 0,48 -54 0,69 Preglednica 3• Računske in izmerjene napetosti zaradi dviga konstrukcije. 5•ZAKLJUČEK Iz prispevka je razvidno, da je bila izvedena va- rianta alternativnega podpiranja in dvigovanja obstoječe jeklene konstrukcije poškodovanega mostu čez Savo za potrebe sanacije ustrezno zasnovana in izvedena ter je omogočila us- pešno zamenjavo poškodovanega spodnjega pasu paličja po celotni dolžini obeh paličnih konstrukcij brez podpiranja v strugi reke. S pomočjo monitoringa se je v zadostni meri po- trdilo ujemanje med računsko predvidenim in dejanskim globalnim obnašanjem konstrukcije med samim dvigom pred sanacijo in spustom konstrukcije po uspešno izvedeni sanaciji. 6•ZAHVALA Projektiranje tako zahtevnih rešitev, kot je ta, predstavljena v tem članku, je izrazito timsko delo, zato gre zahvala celotni projektantski ekipi v podjetju HIŠA, d. o. o. (Tomaž, Emil, Robert, Rok in Sergej). Zahvala pa tudi izvajalcu RAFAEL, d. o. o., ki je z doslednim upoštevanjem projektne rešitve in vseh navodil zagotovil uspešno izvedbo. 7•LITERATURA HIŠA, PZI Načrt gradbenih konstrukcij, Alternativna varianta podpiranja in dvigovanja obstoječe konstrukcije mostu, HIŠA d.o.o., Ljubljana, št. načrta: 118/18, avgust 2018, 2018. PROJ, Osnovne risbe mostne konstrukcije, Eiserne strasenbruske uber die Save bei Rein, Lotien Gesellschafy PH. Waagner, 2257.9039.2.8.G.20 L48 0048, 1905. SPIT, PZI Načrt gradbenih konstrukcij, Sanacija Mostu čez Savo v Brežicah, SPIT d.o.o., Nova Gorica, št. načrta: 153-15/16, september 2017, 2017. ZAG, Poročilo št. 1134/18-680-1 o izvedbi monitoringa med podpiranjem in dvigovanjem obstoječe konstrukcije Mostu čez Savo v Brežicah za potrebe sanacije, ZAG Ljubljana, Laboratorij za konstrukcije, 19.03.2019, 2019a. ZAG, Končno poročilo št. 1134/18-680-2 o izvedbi monitoringa med podpiranjem in dvigovanjem obstoječe konstrukcije Mostu čez Savo v Brežicah (levoobrežna polovica mostu) za potrebe sanacije, ZAG Ljubljana, Laboratorij za konstrukcije, 19.12.2019, 2019b. ZAG, Končno poročilo št. 1134/18-680-2 o izvedbi monitoringa med podpiranjem in dvigovanjem obstoječe konstrukcije Mostu čez Savo v Brežicah (desnoobrežna polovica mostu) za potrebe sanacije, ZAG Ljubljana, Laboratorij za konstrukcije, 19.12.2019, 2019c. ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODOVANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE•dr. Leon Hladnik SANACIJE