Za poduk in kratek čas. Iz Ptuja v Zagreb, jeseni 1874. (Potm črtice.) (Dalje.) Pri Kotoribi je železen most prek Mure. Še nekoliko trenutkov ia si v ,,Magyar*orszagu", in za mali četrt nre na prvi ogerski štaciji ,,Mura Keresztur". — ,,Keresz" bo menda križ. V magjarščini, ki je sedaj sicer precej v modi, vse mrgoli slavjanskih besed, kteie so nekoliko drugače zasuknjene, pa vendar zvedencu na prvi bip svojo pravo slavjansko korenino pokažejo. Dva tihnika Magjar nikdar v eni slovki ne izgovarja, temuč glasnik vmes stavi, n. pr. slama —: szalma, sraka = szarka, brat = baratom; tudi glasnike rad pači, n. pr. 5etitek = csorontotek, če se ne motim. *) Od Pragerskega na južni železnici do Mura Keresztur gre železna cesta vedno naravnoč od zaboda proti vzbodu, samo pri Ptuju in med Veliko Nedeljo in Ormužem so zarad Drave mali ovinki; pri Mura Keresztur pa se ta čita proti Veiiki Kaniži bolj na severno stran zasmkne, in drži tako naprej v Budim-Pešt. — Pri Mura Keresztur bi bilo tiebalo voz zapustiti, ker se tukaj odcepi železnica in gre na Zakany, iu od tod v Zagreb; — pa moiali bi bili tukaj na pustem kiaju, kder druga ue vidi* kot nekoliko slabib koč, nad uro čakati; tedaj hajd vlaku nasproti — v Kauižo na obed. Moj potui tovariš je zadovoljen, ker se Kaniže nikdar vidil ni iu je vendar vredno precej veliko židnvsko guje/.do enkrat viditi, posebno akj nameriš ravno na tižni dan. Na velikauskem trgu je na stotine vozov razpostavljenih; vsakovrstni pridelki se tu do večera prndavajo ip gnoja se nakopiči, da bi ga naš največi kmet imel *) Naj bi se račilo kteremu naših jezikoslovcev preiskati ma.jjarščino, kar bi tudi v oziru na zgodovino izobraž nja za Slavjane mikavno bilo. Videlo bi se, ktero stopinjo izobražeuusti da so Magjari prišedši v naši; kraje pri S.ovanih ž» našli. — Ker ša ^slame" po im«nn niso poznali, so se tudi žito spjati od Slavjanov učili. — Sicer so v novejšem času že več tujk izpahnoli in nove besede skovali. Pis. (Kar g. pisa'elj želi, je že, — ako se ne motimo — med drugimi g. Sulek v Zagrebu pred leti storil. Vredn.) za vso zemljišče zadosti. Vso trgovino pa imajo židovi v rokab; tu jib je več, ki svoje premoženje na milijone računijo. Kakor znano, kupi židov vse, in škodo redkokrat trpi. Kakor v Galiciji, so tudi na Ogerskem skoro vsi stanovi od židov odvisni; z svojim ogromnim kapitalom je žid gospod vseh. On kupi žito pred žetvijo, vino pred trgatvijo; kmet in velikaš, pa tudi rokodelec in mestjan tekajo v denarni zadregi k židom, ki posojujo na vse poljske pridelke; da na mastne obresti žid ne pozabi, se ume samo po sebi. Bog nas varuj teh pijavic človeške družbe. Slovenci, glejte da se vam po malem ne prikradejo! Na mejah naše domovina so se že nekteri naselili; najrajši gredo v kraje, kder je revno ljudstvo veckrat v denarnih zadregah, postavim v Halozah. Kaniža leži cel6 na ravnem. Spomladi, jeseni in ob deževju je r Kaniži tako blato, da ga komaj pregaziš; v prejšnjih časih so celo konji na ulici v blatu včasi obtičali. Po leti pa je prabu na peden; mesto je jako raztegnjeno, še bolje ko Zagreb; stanovnikov ima blizo 20.000. Proti vzhodu in severu ne vidiš ne gore ne hriba, vse je ravno; zemlja se tu pa tam valovom enako vzdiguje, in tako naduti svet se vleče dalje naprej proti Blatnemu jezeru. V Kaniži pelje ena železna proga v Budim-Pešt, drue:a ravno na sever v Sombotelj (Steinamanger), Šopron (Oedenburg) in na Dunaj. — Ob dveh popoldne sva po dragem obedu in še po dražji vožnji od postaje v mesto in nazaj, že drugoč na Kanižanskem kolodvoru, in zdajci gremo urno nazaj v Mura Keresztur, in od tod na levem bregu Mure blizo reke v Zakany. — Cela vožnja od Kaniže do Zakany trpi kake dobre pol ure. Nekoliko dalje naprej kot na polovici tega pota priteče Drava raed celo nizkim obrežjem tiho in mirno ter sprejme Muro v svoje mokro krilo; brez vsega bruša in šutna se združite in tožite milo druga drugej pogubno neslogo, ktero ste gledale potovaje po slovenskib pokrajinah. — Pri stoku Diave in Mure je na brvaški strani Legra d, od kterega pa nismo iz železnice ni5 vidili. Obrežje na Hivaškem je tukaj prav uizko, na Ogerskem pa se vzdiguje, in tu smo vidili proti Zakany nekoliko k Dravi prislonjenih slabih vinogradov. Postaja Zakany leži tik Drave pod bregom, skoro tako, kakor v Ormužu; dmgib bramov je malo viditi, čeravno se v Zakany železnica v 3 proge deli in je tedaj važna postaja. Ena proga drži naravnoč pioti rzhodu v Kapošvar; druga gre bolj južno za Dravo v Barcs — Petcuh — Osek; tretja črez Dravo proti jugu vZagreb. — Preden Ogersko zapustimo, še nekoliko besed. — Vtis ogerskih pokrajin, kolikor jih potuik tukaj vidi, ni ni5 kaj prijazen, se uianj pa ljudstvo; vendar bi se mogel zlasti Slovenec muogo od Magjara u5iti. Magjar ljubi svojo domovino in materni jezik nad vse. Za svoj rmagyar orszag" je on pripiavljen vsak 5as dati svoje življenje. Kdo ne občuduje žrtev, ktere je ta narod — dasi žalibog zapeljau — 1. 1848 domovini žrtvoval! Magjar svoj jezik povsod gorori, nikjer se ga ne sraunuje; česeirtu tudi ves svet smeji, ga to malo biiga. — In kako se Magjar navduauje za svoj dom? — Slovenec se tolaži: ,,Slavjan povsod brate ima;" se zanaaa na mnogoštevilne brate, sam pa križem roke diži, in daljnim bratom delo prepušča! Ce kaki gnidav poštar zarad slovensko napisane prejemnice nad njim zarenči, mu je hitro srce v hlačah, in prišedsemu tujcu se stori na voljo. Tužna ti inajka! — Magjar pa v svojem nSzoszat", svoji visoki pesni, svoje sinove uči: nMagjar nikjer na svetu brata nima, osamljen stoji med tujimi rodovi, nikdo se tedaj za njega ne ponaaa, le na laatni dlani sloni njegova veljava". Melodija se glaai zdaj tako tužno, da je cel6 tujcu milo pri srcu, zdaj se vzburi tako silno, da lahko prostega puste sina do besnosti spravi! In kaj je dosegel Magjar z svojo navdušenostjo za dom? Vse, čeaarje želel, še vec kakor je upal! Vse druge ljudstva v Magyar orszagu morajo služiti njegovim namenom : Slovenci, Slovaki, Srbi, Hrvati, Romuni, Nemci, še celo židovi, — vse si po malem upodobi (asimilira). Dasi je magjarako pleme precej nerodovito — diužina ima neki k večemu po dvoje otrok, — se vendar sedaj nad 5 milijonov Magjarov šteje, ko so se pred 20 leti komaj do 4 milijonov šteli. — Slovenec, spoštuj sam sebe in svoj krasen govor, in spoštovali te bodo tudi drugi! (Dalje sledi.)