-

-



o—

i


-A



S G O D B E
SVETIGA PISMA
t	(
S A
MLADE LJUDI.
Is nemjhkiga preftavil Matevsh Ravnikar , dejète Jhole £efarfek kraljev vutfienik.
DRUGI DEL.
SGODBE NOVIGA SAKONA.
Od Kriftufoviga rojftva, do njegoviga terplenja.
V’ LJUBLANI, 1816.
Na prodaj per Adamu Henriku Hohnu s bukvovésu.
Vidil
Jur Goiîmayr, m. p.
Dekân , in Vélki Naméftnik.
Vidil
Kremnizer, m. p.
Natifnejo naj fe.
Auers berg, m. p.
Jesufova mladoft.

I. Zaharija in Elisabeta.
o
V_/b zhafu kralja Herodesha je v’ JudovC-kih. gorah bogabojézh duhoven v’ nekimu mêflizu, Zaharija po imenu, shivel. Zaha-rijovki je bilo Elisabeta ime. Oba' fia bila pravizhna per Bógu v’ fredi med grefhnimi ljudmi. Svelto fia dershala vie bosbje sa-povdi in poftave. Njuno shivlenje je bilo bres madesha. Kaj fe more od koga lepfhi-ga povedati ?	■
Otrok nifia imela. Britko fe jima dela. Ss-kaj le lepa shelja in veliko vefelja fo dobri otrozi sakónjfkim, ktiri fe Boga boje. Pogofto in ferzhno fia sdihovala , de bi jima Bog to vefelje, de bi jima finii dal. Pa vfa molituv je bila «aftónj. Petletna oba
A 2
Ha she. Nobeniga posémlifkiga upanja fi ne delata vèzh* Po sheljah vfib drujih dobrih dufh vfe , kar fi fhe vofhità na semlji do-shivéti, je bilo rojftvo obljubleniga boshjiga kralja.
Sdaj je Zaharija fpet enkrat verfta •v’tempelnu opravlati sadéla. V’ Jerusalem gré. ,Sbega je bila,-de fo vadldli duhovni, kaj kdo opravlati. Kadilo v’tempelnu v’fvetinj-fbu sashigati — in to gotovo uè bres fkriv-niga Boga — je to pot Zaharija sadelo. Vrata v’ fvetinjfhe fo fe s’ dragim kròvam sagri-liale, ki je fpod vélba fégai od verba do tal. Zaharija fe napravi v’duhovfko, vsame v’roke slato kadilnizo, gre sa króv, in ftopi pred aitar. Shé fe kadilo valji' proti nebe-iam. Ljudftvo je od svunaj, Boga mòli rekózh:	Pubtf k’tebi, o Bog, kakor di-
fhézhe kadilo naj nafha molituv!” Na enkrat je Zaharija altarju na delni ftrani angela saglédal. ,Strah ga opade. Vef trepeta. Angel mu prijasno rezhe : „ Ne vftrafhi fe Zaharija! Vfiifbana je tvoja molituv. Eli-sabeta, tvoja shena bo find povila, Janes ga imenuj. Veliko vefelja ti bo delal; in pa vefelilo veliko fe jih bo njegoviga rojftva. Velik bo per Bógu. Vina, in nizh pijanima ne bo pil. ,Shè ròjen nè, boshe s" Cvetim Duham napólnen. Veliko Israelzov bo h’Bógu fpreobernil- ,She vezli: v’Elijovi-mu duhu in v’njegovi mòzhi poide pred Go-fpodam (svelizharjam, kmalo bo prifhel ). Ozhâkov mifli ( Abrahamove, Isakove in Ja-kopove uiilli) bo med Israelovimi otrozi
obudovàl. Nevérnikam pravo fposnanie od-perel, uzhil jili modroR in pravizo, iti Gofpodu fvet polk bo nadelaval.”
Zaharija le fkorej ne savé od Rromé-pja. Take vefele fi ni domifhloval. ,Sinu imeti je bil she sdavnaj vfe upanje is mifel fpuftil — zio nemogózhe fe mu je sdélo. Rekel torej je angelu : „ Kaj me zhè tega prepri-zhati? Jes üm Rar, in moja je she perlécua.” Angel, bolèri ga je moglo, de ne verjame, je odgovoril: Gabrijel firn, ki pred féde-sham boshjim Rojim. Rog me pofhla , ti opravit to vefelje. In ker nifi mojim befe-dam veroval, gotovo bodo fpolnene ob fvo-jimu zhafu, glej! mutaR do dnéva bofh, dokler fe ne fpólnijo, in befede ne bofh mogel govoriti.”
Angel sgjine — in Zaharija je mutaR. Tako lè mu je poverueno nefpâmetno go-vorjènje — in sasnamik ima sraven , de ni bila angelova perkasen noben prašen dosdé-vik. ,Se da miflici fhiba perlóshnifhi in ljubesnfvfhi ?
Zaharija ni dolgo kaj mogel ©d Rraha. Ljudje ga zhakajo in zhakajo, in nikolj ne uméjo, kaj fe v’fveđnjfhu tako dolgo mudi. Pride. Kmalo fe vidi, de je kaj pofebniga-bilo. Na glaf je fhlo Ijudflvo blagoflòviti ali shegnati. Pa Ral je , in kar befédize ni is njega. ,Shè bol zbudili fo fe ljudje. Mol-zhé jih tedaj blagoflòvi, in v’nebo kashe , de jim snamenje da, de je is nebéf perkasen imel. Ko fo dnevi njegoviga opravila minjfli , fe je donni verni!, s’ kakfhini-
mi nebéfmi v’ febi, fi pazil lolika mifli-te.
Ljubi otrozi ! s’ to lé nebefhko perkâ-seojo tedaj fe sgodóvi obljubleniga odrefhe-ui'ka perzhnèjo!
Žhlovelhkiga svelizhanja toljki boshji ojnütik je po vrednim tudi napovédan. Napoved le sgodi po angelu smed pervih bosh-jih angelov; na fpodobnimu kraju — v’tem-pelnu v’ fvetinjfhu; o pravimu zhafu — ob zhafu molicve; inosh vel" vréden jo prejme — fvet fivzhik bres graje.
Kakor pred veliko jësarmi let nekadaj Abrahamu» ravno tako fe Zahariju sdaj Bog rasodéne. Ravno tako zhudno mu je find dal. Tudi tukaj fe ljubesnivo ponisha do ljudi. sSvoje dopadajènje ima on nad dobrimi ljudmi. Posnâ , zhifla jih, ljubi jih. Po-fkufha dolgo jih s’ ter plen jam, pa rasvefeli jih potlej, de fi nifo nikolj farni toljko obetali. Molitve jim vflifhva tudi potlej fhe, ki fo jih she sdavnaj farni posabili.
Veliki obeti fe vsdigujejo od pndejozhi' ga odrcjhenika. Velik — drugi Elija — ve-felje velikim, pravi angel, bojanes, kar she imé njegovo pomeni — Bogomil — Bogoblàg Bogomir. In vender je Janes le napoved* vaviz odrefhenika. Njega , odrefhenika , jmenule angel gofpoda. Po njemu fe hozhe fani Bogblishati do ljudi —in to vfe zhudno, de nikolj fhê tako.
Tudi tega lè ni posabiti :	Kmalo pred
praga m tih fvetih sgodóv lino fe poboljfhati opominjani. Kakor obljubo priliodniga sve-
lizharia Abrahamu , nekddmiga Tvetâ nai* boljThimu moshu, tako je Bog blishno Tpol-nénje te obljube sdaj narprej moshu rasodel, ki je mifel Abrahamovih bil. Druge Israel-ze, bodo naj duhovni ali kaj drujiga, angel po vézhim vfe nevérze imenuje, defi-ravno fo fi na Tvoje pravovdrftvo veliko do-mifhlovali. Od njih pravi angel » de naj pred pravo fposnanje , pravizo in mifli Abrahamove na-Te vsamejo. Njih nefvétim ozhéni je nebefhka perkäsen do sdaj The s’ predgri-nàlam sakrivana.
Otrozi ! prezej od konza tih sgodeb Te is Terza gnati po poboljThanju fklemmo. Boi ko vam bo refniza to , ljubesnivfhi Te vam bo svelizhar pokasoval, bol bote njegove sgodóve umevali, vezli vefelja in blagrov bote is njih imeli.
2. Mari j a.
,Srézha kraljeftvo obljuhleniga boshjiga. kralja je bila, de li Israel?!, ki To njegovo rojftvo sdaj nerzhakovali, niTo mogli vćzhi miTliti. Vézhi del To menili , de bo s’ bliThòbo prifhel , vfih posémlifkHi kraliov velizhaftvo bo satemnila. MiTlili To ii, obljubim, IsraelTkili hzheri kaka via bogata in imenitna bo njegova mati biti zbaft le (doTégla, Pa vTe to Te je d ruga?, h isihld.
Na Galilejfkim, nekdainiga IsraelTkiga kraljeftva v’odiiudnimu kraju, v’Nazaretu,
8 •
v’méftizu sanizhovâuim , in srayen fhe obljubim v’ méfta nar puftéji kózhi, je vboga di viza tla tihama prebivala, od nikogar pogré-fhana, posâblena od vfiga fvetd. Defiravoo Davidove kraljeve rodovine, shivela na rokah je. Vbogimu ftenarju ali zjmpermanu, Joshefu po imenu, pa vel* poboshen, boga-bojézh in pravizhen je bil, je bila v’sa-kon ob'jubleua. Ali kakor vboga s’zhafnim blagam, tako bogata je bila s’ krepóftmi ali zbédnoftmi. Vfa zhifta, fveta, liedolshna je bila. Le voljo boshjo fpolniti, nobene druge shelje ni posnalo lepo njeno Terze. Sraven jo je bila iamozhifta ponishnoft. .Sama ni vedla, kakó je bila dobra in boga-bojézha, kakó fveta, kakó ljubesm'va , in zhaftftliva. Njéno imé, le blishnim fofédam nè - viiin drugim po [sraelfkimu je bilo nesnâ-no. Marija ji je bilo imé.
Do te vboge, nesnâne di vize je Bog angela Gabrijela poflal. Tudi Marija ie v’ dozhakovaniga odreflienika upala. Vfa hrepenéla je po njegovimu prihódu. cSrézhno Te fhtéje, de v’timuzhafu shivi, ki je rojen imel biti. Ravno bleso sveHzhanje pre-mifhlovaîa, ki je po njemu perbajalo, ravno Meso v’ pohlevno molituv samaknena pred Bogara v’Tvoji tihi ftanizi je klezbala, kai? angebftópi na enkrat k’nji va-njo. S’ne-befhko neisrezhêno prijasnaftjo ji rezhe : „ Bodi_ posdravlena — Ti milofti polna ! Go-fpod je s’ teboj ! Nar oblagrovanflii fvojiga fpôla ü Ti.”
Marija — de jo blago , ponishno da* fho ! — fe bol fhe tega ogóvora vftrafhi , kakor sagledati nebefhko prikasen, ,Sem-tertje je pomifhlovala, kaj bi vtegnilo to posdravlènje pomeniti. Taka majhina fi je v’ Tvojih ozhéh , de fe ni svédla v’ta ogóvor. Zhaft, ki ji dojde, jo tako pobije, de ne more nè befede pregovoriti- VTa ponishna obmolzhl.
Angel pa jo potolashi, in rezhe ji prijavno: „Ne boj fe, Marija! Miloft fi dofe-gla per Bogu. Mati bofh, finii bofh rodila. Jesuf ga imenuj. Velik bo — kaj? fin Previkfhiga fe mu porezhe. Gofpod-Bog mu bo fédesh dal njegovi ga ozheta Davida. Kraloval vekomaj bo v’Jakopovi hifhi. Nje-goviga kraljéftva ne bo konza. ”
Bogabojézha di viza, delira vno she obljubi ena Joshefu, fhe ni miflila na nobeno poróko. S’divlfhko framoshllvoftjo rezhe: „ Kakó je mogózhe? Od nobeniga mosha fhe ne vém! ”
Angel rezhe: „.Sveti Duh bo na-te prifhel, in mózh Previkfhiga te bo obfén* zhila. Torej fe tudi tvojimu fvetimu déte-tu — fin boshji porèzhe. Ino le pomifli. Elisabèta, tvoja teta, ki fe je menilo od njé, de ne bo nikolj otrok imela, ona na Ilare dni — in fzer po treh mefzih she — bo tudi finii dobila. Per Bogu namrežh ni nizh nemogózhiga. ”
Marija fe nagne, polna molitve, hvale in vefelja, in djala je: „Dekla Gofpodova
firn. Sgòdi fé mi po tvoji befedi.” In angel jo je sapiiftil.
Ljubi otrozi ! Tukej lè vidimo svefto fpó Ino vane bosbje obljube. Bog je Jsraelzam odrefheni'ka obérai, in djal, de bo Davidov lin, Previkfhiga lin, vézhen kralj. Taziga na tanjko — fimi nar Vikfihiara, in is Davidove kraljeve rodovine divizhniga finii —ga napove sdaj angel. Kar je nesapo-pa'dno bilo pred, je sdaj fvetlo in rasjafnéno. Sveftòba in milofl: bosbja fe smiraj lepfhi in Ijubesnfvfhi rasdanujete.
Previkfhiga fin, po ktirimu Bog zbè le toljko lepó rasodćti fvojo prijasnofi:, je lepe pomémbe ime Jesuf dobil. JesuC je po nafhimu jesiku svelizhar, odrefhenik. In more Bng po zhem fvojo velikóft lepfhi rasodeti kakor de pomaga, de svelizbuje in blagodari, de odrefhuje od grehov, de oté-va od rêve? Odrefhenik od greha, svelizhar od rêve, kaj zhe revnim grefhnim ljudem vefélfhiga biti? Shé irne Jesuf bi moglo vfe fpokórne grefhnike, vfe réveshe, va-nj s’ sa u pan ja m navdati.
Nad Marijo ne vidimo le isgléda zhifie nedolshnofii, perferzhne ponishno-fli, popolnama pok ór fh ine in voljne vklómbe v’ bosbje obrazbila — tudi koljko te lepe krepófti in zhednofti v’ njegovih ozheh velajo , nam Rog pokashe nad ujó. Pokorna, voljna Gofpodova dekla, ktira bozhe, kar Bog, ki je bres volje sa-fe, ona je Gofpodova mati. Nji, ref pravi po-mslmizi, fe angeli perklänjajo. Vzhlové-
zhenje boshjiga finii, ta vfimn zhlovefhkimu rodu toljka boshja dobrota, je ob enim po-vrazhilo tudi njene zhifte in lepe nedolsh-nofti ! Kdo bi ü ne persadeval Bogii biti po Marijino vdan, in ravno tako pokora, po-nishen in zhift!
3* Marija in Elisabeta.
Angel je bil sginil — Marija je fpet farna bila. Kako ji je per ferzu bilo, fe pazh ne da povedati. Le viditi ga s’ozhé-fam, njega boshjiga finii, befedo le is njegovih lift flifhati, she to nebefhko vefelje na semlji bi ji bilo. In nji, ki fi je v’ laft-nih ozhéh prašno in golo nizli bila, ki ji ni njeno shivlenje nikelj téljka frezha na mifel prifhla, pové fe ji sdaj, de bo zlo mati tega nsbéfzhana- Prepólna je bila sveli-zhanja, ne more ga tifhati v’feržu! In pa komu , in nè fvoji ljubi prijâtlizi, Elisabeti, fvoji bogabojézbi teti, bo to vefelje od-' krila; argel ji je njeno ime' imenoval , in enaka miloft fe ji je is neba sgodila ? Nè tésha tri dni hoditi, nè hude pota zhes goro , nizh ne more mlade divize dershati. Pravit fe ji vsdigne fvoje vefelje, in is Terza vofhit frezho tudi njej.
Tako le nad Bogam vefelje , in do ljudi ljubésen vfe teshave slâjfha. Tako lè fo dufbe, ktire imajo ref Boga v’ zhafti, tudi do ljudi Ijubesnive. Prava bogabojézhuoft
zhloveka déla prijasuiga iu zhlovefhkiga đo Ijudî. V’boshji raj semljo bi prenaredila, le fplòfhina naj bi bila.
Marija je na Elisabetini dom prifhla. Na enkrat, kakor angel is nebdf , in s’ozh-mi' , ki ji nebefkko vefelje igra po njih, je ftopila v’ Elisabetino hifho ; posdravi jo in vófhi ji frézho do boshje milofti, ktiro je Elisabeta dosdaj globoko v’ ferzu fkrito v’ febi hranila, in ni je bila fhe nobeni zhlovefhki dufhi rasodéla. Kakfhino vefelje , kakfhino fìroméuje sa_ Elisabeto!
Pa tudi Marijo je tukaj novo vefelje zhakalo. Elisabeta , to vofhituv saflifhati, je bila od fvetiga Duha rasfvétlena* Raso-dei ji je, pokaj Marija pride. Nikolj imé-to vefelje jo vfo preletuie. Polna fvetiga Duha, vfa v’zhàfti in vefelju ogovori fveto divizo: „O ti oblagodarjena smed fvojiga fpòla ! Od kod to vefelie , de me mati moji-ga Gofpoda obifhe ? O frézhna, de fi verovala! Sakaj, kar je obijubil Gofpod, vfe bode fpólneno, ”
Ljubi otrozi! vidila je Elisabeta, de jo Marija, mlada prijadiza sa feboj pufha , in povsdignil delezh memo njé io je Bog — pa refnizhno , perferzhno vefelje ima nad tim. Toljko je to njeno vefelje, de fefvojiga laftniga fposabi. Ponisha fe ji, svelizhu-je jo. Tako lé je bres nevofhlivofii vfaka bogabojézha, dobra dufha. Oh, orreblujmo, otreblöjmo fvoje ferze, zhe ga fhe prašna zhaft in fatnolaftni prid mika, dokler ga ne bo gola dobrota, fvecdfl: in lepota !
4. Marije sahvâlena péfem.
Marija fe je savséla, de ré le njéj Eli-sabetne fkrivnofti, ampak de je Bog tudi njéuo Elisabeti rasodel. To fterni'lo boshjili rasodènj ji je is noviga bosbjo refnfzhnoit prizhalo, prizhalo is noviga prezej per pervi itòpnji v’ to fveto hiflio ji je boshjo pri-jasnofì. Zabarija in Elisabeta, oba belolàfna, in kakor Abraham in .Sara od Roga oblago-ddrjena, oba jo oftópita. Marija , kakor ne-kadaj David is sa-zbéde h’kraljevi zhafti , ona fama fe vgléda tako rekózh fpod prahu potégneno k’ materftvu vélziga Israelfkiga kralja. Mifli bogatih in oblaftnih de-shelanov, ki fo menili, de jim nar pervim gré ta zhaft , ki Elisabeti in Mariji fhe ozhé-fa dali nifo , fo fpodjetéle. Sdaj pervizh ii Gofpodova mati flifhi Marija rezhi, in blagre ii dajati. Njé vefelje je sverhano. V’nebo ji kipi duh. Serze jo smaguje. Ne more fe vezh sdershati. Hvalo sashène Bogü,, in y’péfem fe ji svershe. .Rekla je:
„Moja dufha povelizhuje Gofpoda,
V’ Bogu, svelizharju mojim, mi duh po-f kak uje!
Oserei fe je na Tvoje dékle niskóft.
Glej, od lih mal mi frezhna rodóvi vii porekó.
On, mogózbni, Borii rezhi je velike nad mano!
«Svet mu je njemu imé.
Njegova rniloit, katéri fe njega boje,
H
Jim gré od róda do róda.
Velike rezin' on dela s’ Tvojo rokó: Raskrópla jih napuhneniga Terza,
Pofâja mogózhne is Tédeshov jih ,
In na-nje déva pouishne.
,Scradavzam daja oblinoli,
Bogatinze pa prasne odprâvla.
»Svoj’ga Tlushabnika poprijel Israela gaje, Pómnil, kakor je obljubil naThim ozhakam, Abrahamu in njega sarodu, je do vekomaj . miloft.”
Ljubi otrozi! lepo tukaj nam od Boga rasTvetlèna diviza pokashe, kako Te Bog v’ tih sgodbah povelizhuje, ki pi-fhemo od njih. Kar ima veliziga in lepiga od Abrahama do njeuiga zhaTa v’Tebi zhudna boshja vója, vTe je Marija poprijela v’to péTem. Gjine b o shja s v eftóft jov’shi-vo. ,Spolnuje sdaj nad njo Te , in hvalésh-na Tposnâ, kar je Bog pred vékmi in vékmi Abrahamu bil obljubil. Mati perhaja tiftiga , ki je vTe narode oblagoTlòviti namenjen. Boshjo yügamogôzhnoft fposnâ jo. PoTaja on jih is Tédeshov, islékije jih fpod prahd, velike mozhi dela. Nizh Te bres njega ne sgodi, nè veliziga nè maliga. Boshja Tvetóft ji je nar lepThi boshia laftnóft. jSvetiga is dno Terza, polna ve-felja in zhafti do njega, ga imenuje. On vTe Budi, kar je neTvétiga. Vprèon povTot fe napuhu. DuTham , ktire Te v’posemliTko veTelje vroplujejo, ne dopufti Bog nebeThki-ga veielja. Boshja miloft je dragòta
/
Mariji, ki gre is rbk v’róke od ozheta do find. Vfe v’ Viimu ji je Bog — on le vliga zhefhènja vrédeu — on le blagófti isvlr. Njega le povelizhuje — v’ njemu le fe ona veleli. Ljub (hi kakor vfa vifokóft ofhabni-kov ji je milo okô od njega, ijubfhi kakor vfa obilnoft bogatinov. Le on je vfa njena blagoft.
Lepa ta péfem nam pa tudi v’ dno nje • blagiga terza pokashe. Pokashe nam ta pe-feni, od kod toljko boshjiga fpos* nanja, in toljko vefelja nad Boga m je v’ n j ó p r i f h l o. Bòfht je rada in pridno fveto pifmo brala, de fo ji is boshjiga rasodènja vfe rezin' tako snane? Bofht je fvojo pergodbo ob lamòtni hóji zlies gore p r e mi fhlo v a 1 a , bofht jo previl a r ì 1 a na vfe plati', de vidi vef nauk tako v’njiV Vib pot, obljubim, je bila polna Boga. Noge le fo po semlji hodile, nje duh je v’ nebelih bil 1 Kako lepo in milo nam pa le v’ozia safvéti njena ponistifi oft! Vedla je, Bog jo je v’ zhaft povsdi-gnil, de je nobeni Israeliti toljke na mifel ni bilo; vedla je, vfi prihodni rodovi jo bodo blagrovali — pa pametna , ponishna dufba pred ko potlej je Marija oliala. Na Boga srazha vib zhaft. On je niéniskoft pogledal , milo njegovo oko je vfe ftorilo ! — Bofht nebefhke nje mifli, bofht zhifto je moglo njé ferze biti, de fe tako' de-lezh povsdigne v’Boga! Gotova je: Vefelje nad Bogam, ta fiebefhka rosha, le perzvece is tal zhiftiga ferzâ.
Ljubi otrozi ! ohernite, obernfte fi na prid to póvéft od Marije. Uzhl naf , bosbjo prijasuoft nam kaslie, v’véri naf poterjuje» sa to je sapifana , nè de bi fe le zhudili. Ravno taki ijubesniv in prijasen bozhe Bog tudi nam biti. tShe smiraj fiari Bog je on , kdor je Abrahamu in Mariji on bil pred jé-sarmi lét. Ni obóshal od tiftih mal. Njegova roka ni okrâjfhana. Tudi sdaj fhè ne gleda fiz Bog. Mi fino fkashèni, zhe fe nam bol perkrfva. Lohkomiflesh, polla vim, ljubi le finim, rasbóto in fméh, lam brani Bogu in lepim miflim v’fé. N a pu line s h je fam febe prepoln , kje nima biti Bog v’njegovimu ferzu. Pofvétnesh je flaft in zhafniga pr e fit, finn torej je kriv, de fe mu nebefhko in boshje vfe merli. Kako fe bo takim ljudem Bog rasodéval ? Oh, tihe, premifhlene, ponis h ne, z h i-fte in nebefhke po Marijiuo naj bi bile vfe zhlovefnke dufhe; fkulili, kaj vela, bi ljudje , de fe Bog ni le neka d a j po zhu-deshih rasodéval. Shè sdaj fe od snotraj du-fham perkasuje; fhe sdaj je vefelje nad Bo-gam vefelje nar lepfbi , nar blajfhi , nar obilnifhi, nar zhifiéjfhi ; fhe sdai fo v’fer-zu, ktiro fe Bogü oJkljéne, nebéfa she na semlji v’njemu!
Marjia je bliso treh méfzov per Elisa* beti bila. Komej jih je bilo nârasen fpravi-ti, toljko je bilo obeh vefelje nad Bogam, toljka ljubesen ene do druge.
Nar lepfhi in terdnejfhi prijasnoft je tilia » ki jo boshje zhefliénje in bogabojézhnoft
ofnuje. Vfakimu dekh'zhu sheljîm tako Elisabeth, tako zhaftitlivo, bogabojézho, per-létno prijâtlizo ; po Marijino naj ji fmé ras-odeti bres rudezhize v’ obrasu, kar zhuti fhe tako fkrivniga na ferzu. Vfakimu mia* dénzhu sheljim prijatla, Zahariju enaziga, in flavi naj vie Tvoje saupanje v’ taziga prijatla !
5* Janesovo rojftvo.
Zaharija in Elisabeta fta ref fimi dobila, kakor jima je bil Bog po angelu obljubil. Gol dar boshji je dete obema, velela, in via Bogü fta hvaleshna. Pa The bol sa zhim Te je Eiisabera imela vefeliti. Sakonjfko, ki otrók ni imela , je takrat vfe sanizhovalo. Nad pedeTet lét je «anizhovanje nolila. H’ zha* fti tako rekózh je sdaj prifhla. £Se ve, tudi tega je vefela bila* Tudi sa to, kakor sa vfe, je Boga hvalila. „To vefelje, je djala, mi na moje flare dni The Bog da. Miloftivo Te je na-me oserei, odvsel pred ljudmi je framòro od mene 1,
Oh, fpnsnajmo mi tudi, kar nam dobri* ga dojde, vfe vfe je gol nebefhek dar, kakor bi ga prav is nebéf angel pernefel! Sa-kaj na tanjko govoriti, le vfe je vender od Boga — vlaki grishlej kruha, vfaki poshirik vode. Tako gotova je ta, kakor bi jo angel is nebéf Zahariju in Elisabeti povedal. De bi le tudi hvaleshni bili po Zaharijovo in Elisabètino !
Drugi del.
B
. Med Elisabetino shlahto in med fofédmi fe je gredózh svedlo, koljko miloft nad njo je Bog f Kasal — vefelili fo fe s’njó vred. Kadi fo Elisabeto imeli, in dobri fo ji bili. Elisabetino vefelje je bilo tedaj vfih vefelje. Vii ljudje naj bi fi bili tako dobri, jeden ve-fel, vii bibili vefeli ! pàzh bi bilo vefelja ! De bi fe sgodilo !
Sdaj fo imé piibizhu dajali. Rodovina ni bitve vedla , de je otroka rojflvo angel osna-noval, in she préd mu imé bil sbral. Zaha-rizhika ga hozhejo imenovati po ozhetovimu. imenu. Pa Elisabeta je djala: „Nè, nè î tega nè ! Janes naj bo. ” Rekó ji : „ Po zeli rodovini nima nibzher tega imena !” Ozhetu fo mignili, kakfhino ime mu dati. Ozhe je fhe smiraj mutali. Ni jim mogel povedati. Marlikadaj je dobro pifati snati, tudi sdaj je bila taka. Tàblizo vsel, in sapifal je na-njo. „Janes .trni je imé.” Vfi/o fe »azhudili.
Ljubi otrozi ! Lepo je, jelke, de fta fe Zaharija inZaharijovka zhes voljo žele shlahte tako terdo angeloviga vkasila dershala? Pa fhe lepfhi je bilo, de fla angelovo perkasen zlo blishni shlahti samolzhala ; nizhémerni ljudjé bi bili toljko zhudo po vfi desheli rasvpili* Pokorfhina torej boshjimu po^ velju, in refnizhna nevhljinena ponis lino ft — je ref bogabojézhih ljudi nar pravfhi snamenje. Nizhémerneshi, hvalétje , blebetâvzi imajo las h nji v o bogabojézh-lioft ; fhe pravo hogabojézhnoft ljudém omersijo take shlabüdre.	^
Zaharija imé fvojiga find sapifati, ko je
bilo vfe fpólneno, kar je od rojftva angel tega otroka povedal, in fpet befedo dobiti, vfe ob enimu fe je sgodilo. Ko bi trenil, je na glaf in vef gjinen vefelje in Bogu hvalo sagnal. Vfini fe je vshalilo, fveti lirah jih opade. Po vfi gori je büo govorjénje od tega. Po niifli je to vfim fhlo. S' zhi-mur je Bog ozhetovo uevéro vdaril, je véra bilo drugim. „ Kaj bo le is tega otroka, fo fe vfi zbudili. Ozhitno je roka boshja nad njim.”
Tako na tanjko lè fo fe angelove befe-de fpolnile. Otrok je imé dobival , in ozhe je befedo dofégel. Sdaj she fe jih veliko vefell otrokoviga rojftva. Shé njegovo rojft-vo je veliko ljudi vnemalo, permikovâlo jih je k’Bógu. Kaj vfe je fhè le mosh Ja-nes obetal ? Kdo ne bo v’ zhafti imel vfake boshje befede, toljko ftrani ima vlaka, in fpolnovâna po yfih je.
Ljubi otrozi ! fhe nektiri sharki boshje rcodrofti in dobrote fe lepo in fvetlo vtri-najo is boshjih vfih tih vój. Shé je bilo sa Zaharija in Elisabeto dobro, de fe jima Bog ni dal toljko zhafa sa finii isprolìti ! Boljfhi-ga kaj jima je bil Bog uaméuil. Preróka, de ga vezhiga ni bilo, ki bo odrefhem'ka na-povedaval, nè le finii, jima je dati hotel. Torej odlafha jima ga, dokler odrefhetu'ka fhe ni. Pa téshji ko ga zhakata , bol prav rediti taziga limi fe perpravlata. Molituv , ki fta toljkrat v’ nji, jih vlaki dan bol na Boga nakljéne, bol in bol mu saupujeta, bol in bol fta bila poboshna. Od sanizhvanja in
B 3
terplenja fìa le fhe krotkéjfhi, pqnishüifhi, in toljkaj boljfhi perhajala. Nati tinam ve* *-felje je file vézhi, blajfhi in prijetnifhi bilo sda]. Vefelje nad toljkim boshjim . d&rani, bosbji dar jima je bil fin, zlo to jih ga je lepo rediti perganjalo. Le modro ravna Bog, de nam nektire daróve prófhen le daja ? Le deber tudi takrat je Bog, kadar le mu ne vidi, de bi nafhe molitve poflufhal ? Ne da ti Bog, ljubi profhnjâzh , danti s de ti bo sajtro vezh dal.
6, Zaharijova hvaléshna péfem.
Ljubi otrozi! de je Zaharijova, Bogu zhaft in hvalo dati, kadar je beledo (pet do-fćgel, nar perva bila, üe llifhali. Pa tudi pelem, s’ ktiro ga hvali, saflushi biti pre-mifhlena. Saka] vite , ljubi moji otrozi ! fivzhik je Zaharija bil, fveto pifino je vje fvoje shivlènje premifhloval. Polivel fe je per dobrih délih. Veliko na fvetu fi je pofkufil, dofii dolgo je ljudi prevdarijal — torej lohka govoril, povedati lohka je vedel, kaj nar porrebnifhiga je ljudém. V’ti fvoji pófledni péfmi ne hvali le Boga, ampak vfo fvojo sndoblèno modróft flifne v’ njó. Pa fhe vèzh : ne gìafi le zhlovefhka modroft fe is te péfme. Bog , bogabojézhimu ftar-zhiku jesik odperfhi, mu je ob eiiimu tudi dal v’boshje fklépe pogledati, dal va - nj je ognjeno prerófhko sgovòrnoft. Vef poln fvetiga Duha bil , rekel je :
„ Hvalen Gofpod, Israelfki Bos;,
De fvoj polk obifhè, de delà oirefhènje njegovo !
Oporno svelizhanja nam perpravk,
V’Davida , fvojiga flushabnika, hifhi ; Kakor je po uftm obetal t'vojih fvetih prerokov ,
Ktiri fo od nèkadaj bili : •
Odrefhènje od fovrashnikov nafbih >
Is rók jim, ki naf zhertijo, vfnn.
Miloft, ozhakam obljubleno , l’kâsat, Pómniti Tvojo [Veto savéso.
Po perfdgi ,
Ki je Abrahamu perfégel jonafli’mu ozhaku, Dati nam,
De is roke ref h eni fovrashnikov fvojih Bres ftrslia nm flush’mo,
Po Ivetófti ino pravizi pred njega obUzhjam, Vie fvoje dni.”
Ob trne k' Janesu fe fvojimu detetu sdaj :
», Ti pa dete ! prérok fe ti Narvifh’ga porèzhe, Pred oblizhjam Gofpodovim, pot mu per-pravlat, bofh hodil,
5nâti njega pólku svelfzhanje dajat. Napovédat odpnfhanje mn grehov Po vfimleni milofti nafhiga Bòga ;
Po ktiri naf obifhe is vifckòte perfiâuiz, Rasfvetlf de jih, ktiri fede v’temnòti in fmertini fénzi ,
De saoberne v’ pot miru nam nogé.”
Ljubi otrozi ! veliko lepi ga uaiika sa naf ima v’ febi ta péfeiu, premiflimo ga. Po eni
fìrani is ujé vidimo, kaj zhlovek ne vterpf, po drugi kaj mu Bog daja po Jesufii. Ljudi zhèfheni fivzhik vidi v’ nevédnofti, v’ tami, iu v’ fmertini nòzhi — po Jesufu jim ljnzh nova, nebefhka perféjva. Od greha pof/iene vidi ljudi — Jesuf jim odpuHianje nèfe , in ruje jih is gréhove oblafti. Vidil je on be-loglàvzhik, de fe ljudje na timu fvetu nimajo na zlo nizh sanafhati, de jih vfs mina , de vfc raspâda okolj njih, de fo vfi uni flabi in pîfhka'vi — nad Jesufam, nikolj ne more dotti Boga sahvaliri, jim pa vidi rerdno sa-flómbo. — Odrefhenje fvojign polka is obla* fli fovrashnikov, mir le, de bodo Bogii iobka bres firaha flushili, to, nobene po-fvetne velikófti fi ne obeta od svelizharjo-viga kraljéftva. SVelizhanje, odrefhenje od grehov, praviza in fvetôft, in tifia vézhi blagoft in mir po Jesufu — serno vfe perfege mu je to, ki le je Bog s’njo Abrahamu sa-perfegel, serno vfe savétè , kriro je s’Isra-elfkim polkam Bog fiorii, serno_ vfiga, kar fo preroki govorili, koljkor jih je bilo. Vfmifena boshja miloft r.e more ljudem vé-zhiga kaj fioriti, ljudi ne more nizh bolj-fhiga saditi — toljko zéno Itavi Zaharija v’to. Bol, kakor rojfivo lafiniga fimi, ga to vefeli !
Ino sakfij, ljubi otrozi ! bi fe tudi mi ne vefeifii ? Vefeli' fhè sajidezfe, ktiri v’tèmi fedi , in fe kam ne vé diati, zhe vidi, de fe bela sdrija oapóka ; nefrézhni, ki ga fovrash-uiki vshugajo? ki ga ravno pefté, fe obvefeli, zhe fi koga na pómozh vidi priti ; ljuba mu
je roka, kdor fe o lire snu lovi', kdor vto-nuje, zhe mu jo poda kdo, de fe je prime. In prav to , in pa od tega Plie ueisrezhèno veliko vezh nam Jesuf hozhe biti.
Janesik je rafel , sai fant je bil, lepo je kasal. Nizh otrozhjiga nima nad feboj, Urnen, tih, pameten je bil, dufha moshata kmalo je gledala is njega* Shivòta je bil sdraviga in zherftviga. Sròk nè majhin, de fe je tako lepo Janesik raszyétal, je ta bil, ker fo mu ftarifhi kmézhke jedi, slafti pa, de mu po angelovi befédi nifo nizh mozhne pijazhe dajali.
Ljubi otrozi ! kar je angel rekel ftari-fham tega toljko obétniga otròka , ravno to vfi vmetni vrâzhi ali sdravivzi fhe sdaj pravijo:	Mozhne pijazhe, vino in kofè , fo
otrokam nesdrave, dufho in truplo jim polt vézhijo. Shgdnje bi bilo flrup. Pijazlie od vode in mléka ni sa otròke né nedólshnifhi né sdravfhi. Torej dovóljut bodite, zhe vam ljubi ftarifhi vode na me 11 vina, in nameft koféta miéka dajajo ; pomiflite, tudi Janesik ni fmel piti nè vina, nè mozhnih pijàzh. In po Jânesikovo bote tudi vi lepo sđravi, zherftvi bore rafli nakvifhko, in vafha dufha bo biftra, in manj v’ mifiih fe opotikala. Dobizhka sadofti !
7. Jesufovo rojftvo.
Kar fe je s’ Marijo godilo, Joshef fhe ni vliga nizh védel, Sdaj je to fkrivnóft
Bo^ njemu rasodel. V’ [panju Gofpodov angel fe mu perkashe. Rekel mu je: „ Joshef, Davidov fin ! Bres pomlflika vsàmi k’lebi fvojo sheno, Marijo. Mati je Boshijga finn. Jesuf imenuj njeniga fina; fvoj polk od grehov bo refhil. ” Joshef sbudivfhi fe je fiorii, kar mu je rekel angel. Vsel k’febi je Marijo in shivela fia v’ Nazaretu, polna hvale Bogu. v5pokoju iu ljubesni, via ne-dolshna, kakor dva angela hostija,
Joshef in Marija fe sdaj velela nâdjata vfaki dan boshje obljube, kdaj de bo fpól-nena, kar fe vkàs Avgufta , Rimfkiga zefirja, oklizhe:,, Popifovali vii podléshni po vlih de-shelah Rimfkiga zefarftva fe bodo. Vfaki v’mefio fvoje rodovine naj gré, de fe sglâfi.” Joshef in Marija fia rodò kralja Davida bila. Iti v’Betlehem, v’Davidovo ròjfìino mefto, jima je. Teshkó diala taka ddljna pot o temu zhafu jima je — sîafti njéj, divifnki materi, Pa zefarju fia pokoima — odrinila fia.
Svezher pòsno dojdeta v’Betlehem. Vfe polno je bilo ljudi , h’popìfvdnju fo prifbli. Nabâsnene s’ptujimi vfe hifhe fo bile. Joshef ifhe sa-le in sa divlzo, fvojo sheno, gofiinze, de bi v’nji prenozhlla. Pa iti sa-volo prujih , in obljubim, tudi sa to, ker fia bila vbosa, in pa né lepó oblézhena, povfot jima vêlé vajo. Nobèni kotizhik fe jima ne pervófhi, de bi v’njemu nozh prebila. Takó lé jih ljudje ni fo posnali, tako malo, de fia bogabojézha in dobra, fo jima vidili.
Joj, otroziLne bodite fèj nikolj taki terdi do vbosih, Nikogar ne sauizhujte , de
bogat, io salo oblézhen ni. cStrafhno bi bilo, vfe fe lohka sgodi, kako blago , dobro dufbo po nevédama bi morebiti shalili.
Sbaloflna sdaj je bila s’ Joshefam in Marijo. Vfa fpótana fla — nozh pertifka — io yfe dvóri fo jima »akljenene. Pa pohlèvoa , in kar jima Bog nagne, s’ vfiin dovóljna, fe v’ to tudi vdafta. cSkonez meftiza je bila fléna, ki fo paftirji v’nji prebivali, in zhede va • njo vganjali. Pod to révizo fe fpravita.
Tukaj lè je Jesuf Kriftuf— finboshji pri-fhel na fvét. Marija je dete v’ pelnlze povila , bi ker ga nima drugam djati, v’ jafli ga djala.
Ljubi otrozi ! v’ toljki lè révfhjni in niskófti —■ tako per tihi nòzhi — takó bres y liga flóvesa’in finima je bil Boshji fin rojen. Nizh ni berhkiga, nizh fe ne lefketâ okolj nebefbkiga déteta — jamo temno, ter-de jafii, pufte pelnize, mervo in flamo le vidimo ! Žlitidno, ljubi moji ! fe vam sdì mnrebft ? Ali poglejte ! Koljkor je nebo vi-fbi mémo semlje, toljko vifhi fo boshje mi-fli metno zhlovefhkih rnifel. V’ljudéh nar buji napaka je, de zhlovefhko zhafl in po« fvétno blago bol obraitajo kakor krepófl: in pravizo. jesuf jih je na boljfhi mifli sa-vrâzhat prifhel. Torej osnâniti njegova per-va flòpnja na fvet jim je mogla , de pofvetna zhafl ni vfa nizh v’ boshjih ozhéh , in de v’kraljeftvu, ki ga je Jesuf prifhel flavit, le krepóft in fvetóft obveld, nizh drujiga nè.
Tako vbóshno pa ki je vfe bilo per Je-suloviinu rojflvu — boshje velizhaflvo fe ven*
der le she prezej sasna'va. Lepó kaši: e Bog, de obrazhal ou je tako. Po preroku Mi hé j u je pred bi! povedal ; de odre-fhenik bo v’ Betlehemu rojen. Oblâften ze-far tedaj, ki je neki drugi na Cvetu shivel, more s’ fvojo vknsjo sdaj po nevédama to boshje prerokvànje fpolniti. Per vlim fvojimu vboshtvu (ta torej Joshef in Marija, ni jiina moglo nesnâno biti to prerokva'nje, nebefhko vefelje imela. In tudi Che sdaj ni zhlové-kova nikolj tako shaloftna, de bi mu Bog, zhe ga refnizhno zhaftf, nobeniga snamenja fvoje modre in ljube prevfdnofti, de bi mu nobeniga fvoje milofti ne dajal.
tShè more ta sgodba vbdge sladi vefe-liti. Oh, otrozi! zhe vaf je kaj vbosih, ali zhe vaf kadaj vboshtvo obifhe, miflite tiftikrat:	Nafh odrefhenik je tudi vbog
otrok bil — in Cveti Joshef, njegov krufh-ni ozhe, in Marija , njegova mati, ona fvoji-ga fpòla nar vezhi fvetmza, oba (ta bila vbo-ga ! — in s’ tim fe tolashite, de more od bogaftva pazh fhe kaj boljfhiga lè biti!
g. Paftirji per jaflih.
Bilo je she posno po nòzbi. Vfe je po Betlehemu fpalo. Nektiri vbogi paftirji le fo bili fhe na polju, na itrashi Co per zhé-dah. Pofhtène, dobre dufhe fo bili — kakor nebo, ki je njih lepe planjave obdajalo, vfi tihi fo bili in vefeli — kakor pred kmézhki ljudjé, vfi ojkritiga in ravniga fer-
za — kakor pafh'r David , ki je nekadaj tód pafh'rzhoval, vfi nedólshni in is ferza boga-bojézlii.
Kadar fo uno zhuli takó per trni, kar fìojf v’ nebefhki zhafti angel Gofpodov pred njimi. Nebéfhek dan — bela, ozili jemlózha fvetlòba, de svésde in Ijuna sginejo — jih je obfjala. cStrah jih je. Pa angel, po nebefhko priiasen, jim rezhe: „ Ne vftràfhite fe! Glejte! osnâuim vam veliko vefelje, ki sadéva vef Israelfki polk. Rôjen v’ Davidovim« méfia vam je svelizhar nozój, Kriftuf Go-fpod. Snamenje, po ktirimu go bote fposnali, vam to bodi : Òste bate najdli, v’pelnfzeje povito, iti v’jaflih lesili.”
Angelov bres fhtevila veliko fe perka-she, ravno ko je to iagovóril. Boga fo hvalili, in Cveto peloni pojo: „ cSiava Bogd po vifhavah, in mir ljudém dobre vóìje na semlji. ”
Kako je per ferzo bilo pailirjam, ko fe je od nebefhke ljuzhi vfa (Iran fvetila, iu raslegala fe od anglifkiga ^oétja — farni, ljubi otrozi ! fi miflite, ziie morete. Fopifati njih vefelje fe ne da.
V’nebófpet fo angeli prèfhli. cSpet je nozh in tihota. cSpet fe farne vidijo papirji. Defeda, ki jo pregovoré, odfòpfhi ii nekoljko od vefelja in ftromènja, pcrva je |)’-a: •> Le berfhjvsdsj kmalo pòjmo v’Betlehem, poglejmo, kaj fe godi, in kaj nam je Bog osnanovàl. ” Urno gredó; prifhli v’ftć-no fo, snaca jim je bila ; Joshefa iu Marijo najdejo , v’jaflih pa dete, ki nikolj ni bilo
Ijubesnivfliiga. Kàka ljózhiza obljubim je berléla po jami. Vie na tatijko, kakor jim je angel povedal, s’ vefeljam ib nal'tili. S’pohlevno, (Veto zhaftjó le blishajo dêtetu, vii samäkneni fo va- nj, ne morejo fe ga nagledati.
Vidila Joshef in Marija, in na tihim zhudila ita le, de rojitvo boshjiga deteta, ki fta menila, de je njema le snano , shé ti moshjé tudi vedó, ki ita jih jàvaine kadaj fhe vidila. Pa The le vefelici in zbuditi ita fe mogla, ki jima perkasen pravijo papirji , ki fo nad tem ddcetain imeli jo. <53 ve, tudi Joshef in Marija jim sdaj povéfts, kaj je angel njima bil rekel, Shé je biio vefelje !
In tako lè vidimo, de, kar zhloveku nar vezhi vefelje déla , lé ni slato, itan , zhaft, nè draga jéd in pijazha. V’hlévu Joshef, Marija in paftirji fo imeli vefelje, de noben kraljev dvor, nobena posémlifka fre-zha, rèzi leji, kakor fe ji hozhe, tazigane da. Temno jamo v’ nebo fprebernilo jim je vefelje nad Bogam.
Paftirji fo sdaj doniti fhli. Hvalili in zhaftili sa vfe Boga fo, kar fo vidili in fli-fhali- Rasfhirali tildi vfe prék fo pergódbo, in kdor jo flifhi , je ftermèl. Marija pa je befedo, ki fo jo paftirji rekli , vlako v’ fer-zu obranila, in premifhlu e jih.
Ljubi otrozi ! tudi mi po Marijino ft to sgodbo k’ ferzu vsamimo, in prav jo premi f li mo.
Narprei fe utfiimò is te s godbe, de Je-
Sufovo rajflvo more velika in vefela refft bui, de Jhe tolike in take v’ zgodovinah Jvctiga pijma m bilo do s daj.
Tako iìóvesno — de bi toljko blagóft, toljko vefelje ljudem obetala — fhe nikolj nobena rezh ni bila osnanovâna. Nebél'a tako rekózh le vie fpufté na sèmijo — angelov pride bres fhtevila, frézho ji vofhijo semlji. in njih pérje fe raslega po nebu m po semlji.
Drugi ih vidimo j sakaj je Jesu/ovo roj [tv o refi tolika , in tolika ') vefela sa naß To angel «pove.
Jesuf je Boga na fvet povelifiovat pri-Jhel. Nebó in semlja, lonze, ljuna in sves-de, rodovitni oblaki in lepa mâvriza, trava in róshe, lifti in zvéti, ladje, klàfje in grós-dje, vie to fzer nam osnanuje boshjo pri-jasnoft. Ali po Jesufti Kriflufu , Ozheto-vimu Edinzu , po njemu , prezhifli bosliji podobi, je Ijubesiifva in zhifla perfjala. de po nezhémur tako, kar je ozhéfu lepiga iu ve-feliga
J e suj je mir, vejelie in svelifhanje ljudem pernejeU Grefhni zblove<k je v’vedni-mu notrajnunu repokćju s’ Bogato , s’ljudmi in fa m Teboj. Ti slialollni vojfki zhé Jesuf koaez floriri, gréh in nagnenje h’ grehu vshügati mu bo pomagal; Boga, fvojiga blish-niga in fam febe fpet vefélimu biti mu bo dal. Svelizhanje mu hozhe nakloniti, de mu ga semlja, fhe tako bogata in lepa, ne mu* re dati taziga.
Tretniji vidimo, kakjhini mi bodimo, ijie mißirno vejili tudi mi Jesujoviga rojß-va, in del'eshni sveliijianja biti, ki nam ga Jesuf pernàjha. _
Sa ljudi le je to svelizbanje, to vefelje, ktiri fo dobre, fvete volje- Torej Bog jesu-foviga rojftva pi bogatim in oblaftuim po desiteli rasodel. Le slato, lefkòto, zhaft, pofvetne flafti fo ljubili. V’ hléru ni nizh tega bilo sa-nje. Tudi verovati tedaj, in vefeliti bi fe ne bili »ogli, Le pohujfhali bi fe bili. Vbogim paftirjam je bilo do do-briga mar; zhaft in slató jih ni mikalo. Meh-kiishnoft in druga pofvetna nezhimernoft jim ni terza fpazhila, nè vefelje rasvirati fe. Le oni tedaj fo bili nebefhkiga vefelja sazbimni. Oh , naj bi bile nafbe ferza njih ferzam enake, kakor fo fe oni, tudi mi bi fe lohka vefelili. tSerze paftirfke priprófliuofti bi imelo paftirfko , terze anglifke zhiftofti an-glifko vefelje nad Jesufovitn rojftvam!
Tudi to lè je fhe lepó, de je v’ fpomin Jesufoviga rojftva — toljke frezhe, de ni-kolj take ni bilo — pofében prašnik po« ftavleu. De bi fej bòshizh, god Gofpodov, s’fvetim vefeljam in vfelej tako obhajali, de bi njegov god god tudi uafhiga .svelizhanja bil!
9.	Jesuf Bogü nefhèn v’ tempei.
Po IVTosefovi sapovdi fo pervorojeniga piibizha Bogu v’ tempei ftarifhi mogli nòllti.
Bogatéjfiii fo jagne, vbóshnifhi dva golôbza sraven v’dar opravlali. Sakaj je Bog ro fhè-go sapovédal, ljubi ofrozi 1 fie ob Mosefu she flifhali. De Ib Israelzi is Egipta ré-fheni, pervénzi Egfpzhanov pa vmorjèni bili, in torej k’hvaléshnofti je ta fhèga vedno oporanovala.
Bog obrâzha po zlilovefhko s’zhlovéki. On, fe vé, ne potrebuje nè jagneta nè goloba. Pa zhlovek, ki fe Boga in fvojih dolshnôft tako lohka fposâbi, potrebuje kaj svunajniga, de je opómnovan. Sa to lè je take l’bege Bog sapovédal. Potrebne, nè le fvete fo fliege, ki naf nad Bogam s’vefe-ljarn , in nad njegovimi dobrotami s’hvalesh-noftjo navdajajo, Poshivinili bres takih fhég be fe ljudje.
Marija bi fe ne bila dolshna po ti fhègi ravnati. Ta nekdajna pollava je bila farno navadnim materam in otròkam. Ona pa je bila mati boshjiga limi. Ali tega sdaj ljudje nifo fhè védli, in lohka pohujfhali bi fe bili. Tudi vfe preponisi)na je bila Marija, de bi fe lozhila , vfe prepókor-Da, de bi fe po zherki boshje sapovdi ne ravnala. Perva hója fimi boshjiga rodfvfhe je bila v’ tempe].
Ljubi otrozi ! Poglejte nad Marijo: vfa-ba fhe tóljzhkina perióshnoft kakor nalafh mu je, kdor Boga ref zhafii, de to zhaft pokashe. Tudi le videsa samujovane boshje sapovdi fe boji, kdor ref ljudi ljubi ; boji fe koga pohujfhati.
Bog dal, de bi vfi ljudje duini bili ta- •
ko mîîiga, takó bogabojézhiga , taziga do ljudi !
S’kakfhino zhaftjô in poboshnofljo Marija v’ boshjo vèsho ftopila — s’ kakfhinim gji'nenim t’erzam Edinzhka v’ teinpelnu ne-befhkimu Ozhetu pervizh isrozhova-]a _ s’ kakfhinim fvetim vefeljam fe mu je , de je mati taziga otroka, sa to nn'loft hvalita — l'he mifliti fe ne da to, kar dopovedati!
Pa vofhimo Taj, de bi s’ enakimi ob-zhutleji vfi ljudje v’boshjo vèsho hodili —de bi te Bogii po njéno sa njegove dobrote hvalili !
Marija je tudi The dar sapffani opravla. Davidove in cSalomonove, tóljzih kraljov , kervi je bila — in vender tako vboga je sdaj, de fhe jagneta v’ dar ne vterph Obljubim , framovalo na njenimu tnéftu veliko mater bi fe bilo dani vbóshkiga opravlati. Marija fene. Dvoje golobov opravi, enako vbbsbnifhim Israelkam.
Tuni talèmajhinarézh je lepa, in pod-tizhî naf» Marlikake dobre mifli bo v’ naf obudila. Pottavim :
„ Bog je hotel jagne od bogatih, od vbo-Sih dvoje golbbov. Lepo nasnanje — de Bog od zhloveka le toljko hozhe , kolikor vter-pl. Zhe ti je Bog veliko tima, blaga, ob-lafli i. t. d. dal, fl’ veliko dobriga s’ njimi fioriti dolshân ; zhe te je Bog le malo obdaroval, to maliga, ki premorefh, flori svetto , in ravno toljko ttorifh v’ boshjih ozhék*
kolikor uni, ki imd velike darove ol Boga, iu ki velike rezili dela. ”
„ Bog le Terze gleda. Ponishniga vbósh-za dvo.e golobov je Bogu prijetoifhi dar, kakor jsgne boga ti ga ofhdbnesha ”
„Is Marije fija /cretina ponuhnoß — krotka ^ pohlevna dovólmoß s’ jîanam. M n o* siga bi vboshtvo takà ne pékio, nsj bi taid oiiiaben ne bil. Bogafivo ne daja zha-111 — vboshtvo je r.e jenile ; zhloveka le krepólì in zhednoft shlahti, le pregreha ga ob zhaft perpravi.”
Vite, ljubi otrozil TpoThtovala Marija je svunajno Thègo, in ta njena The po je* šarili let v’nat' lepe mifli in obzluitleje ob-duje. Lepo je to. jelite l
Ljubi vi ! TpoThtujte tudi sdaj fhe pridne in dobre fhege, ki jih vidite poftâviene. Kadsr bote veliki s he, ki bote s’pametjo in vdsimoiljo druga morebit prefegali, in vregnfia naj bi va C mifel obhajati, ni nam potreba fhe le opombe po zhira svunajnioni ra Boga iu na boshje rez hi : joj, mulite fi, s’ Tvojim lenim isgledam lit j druge opdmnimo, k’njih svehzhanju jim perpomóremo. In kdo bi tega né rud?
Pa tudi sa val" ne bo nikolj to bres prida. Tudi Manjo lé, njó zhifto, fveto du-fho, obljubim, vfo samakmia jo je ta objiTh-ba vèslie boshje — in Bog , lihkar bote Tli« fbali , ji jo je poverh The s’ velikim vefe-* ljam do terde fiarofii povernil*
Drugi dei.
C
io.	Dete Jesuf 4Simeónu na . ròzhi.
Nófha boshjiga Edinorojénza v’ tempel je bila rézh velika, in Ce je ozhitno godi<a. Prenefvét nai bi ne bil Israelfki polk, kaj fvetiga vefelja va-uj nai bi bilo moglo, vii Israelzi v’vefeliu bi bili lolika ta dan. Takó pa fo duhovni in polk Jesufhka v’Crédo tem-pelna Bogti vidi li pernèlti — pa po navadi déte jim je, in zio nizh ne zhdcijo, kar fe veliziga in vefeliga godi.
Prav kakor Che sdaj, zhe nefvét zhlo-vek pollavim Jesufove fvere rezhi bére. Le rezhl, ki fe jih ne manjka, nizh vélziga in boshjiga ne najde v’njih; tudi on uamrezli je taki, nizh ga ni vélziga in boshjiga, rasfvetlènja in praviga boshjiga uma mu manjka.
Tako tiho pa in bres vliga finima, ko fe je godila toljka rézh » le rasfiòvil po vii fpodóbi jo je Bog.
V’ Jerusalemu zhaftitliv ftarzhik je shi-vel, cSimeon po imenu. Pravizhen , boga-bojezh je bil. Tudi on je kopernèl po ista-eifkimu vefelju — po zhlovefhkimu odrefhe* niku. cSveti Duh je bil v’njemu. Obljubil mu je bil Cveti Duh, dokler Kriflufa, boshjiga masilenza , ne vidi, de ne bo vidil fmerti.
Marija in Joshef Ita fe s’détetam Jesu-fsm ravno fhe v’ tempelnu mudila, kar od fvetiga Duha gndn tSuneon va-nj pride. tSam
3?
ni veđel, zhimû iti ravno sđaj va*nj. Pa
rózhno je vbógal.
Veiikrat morebir fte she flifhali, otro-zi! de boshje navdihnenje ali njegov notrajni nagovor fe more poflufhati. Nagib h’ zhe-mu vfaki v’ febi poflufhajte, kar gotóvo vèlie, di je dobro, in de ne more bici napzh-no ; in le verjemice, boshjimu navdi'huenju fe ne bote nikolj vftavlali. v
tSimeon flópi v’ tempel, kar sagjé-da Jesnfhka , dece, in s’vefeljam, kakor bi nebéfa odperte vidil, fposnal pribo iniga odrefhenfka kmalo je nad njim. Bogabojé-zhi fivzhik je ko bi mignil per otroku, na rózhe ga vsarne , in glaf s’ ozbéfam v’nebo vpertim je sagnal: „Sdaj pa Gofpod! v’mi'ru me lózhi, fvojiga flushabnika, po befédi, kakor li obljubil. Sakaj moje Ialine ozhi' fo v i d ile sdaj tvoje svelizhanje, ki lì ga vliin narodam perpravil — ljuzh, ki bo ajde rasfvetlovala— njega, ki bo flava tvojiga Israelfkiga pólka.’1
Ljubi otrozi! biSfht ga je bilo ftariga beloglàvzhika lepó vidici, ko je Jesufa na roy.be vsel dere, in ko je imel tako vefelje nad njim ! Shè is tega fe vidi, kak fili n prijaven in Jjubesmv de je bil i Pa kar jesraveti govoril, nam fhe le pop o Ina m a bo s liji« ga flushabnika, in do ljudi pra viga p r i j a 11 a nad njim pokashe,
cSama m o \ i t u v, hvala, in do Bo* ga sa upa nje ga je- Tako perferzhno» s’tako fvéfljo kakor s’ prijatlam fhé takfhi-nim je s’Bogain govoril. Kavno tako Bog
C 2
s’njim. tSimeon posnâ v’febi njegov glaf, in vef pokorn mu je. VTiga — Tvoje shivlenje in fvojo fmert — fe Bogu v’roke isrozhn.
Vef 1 e p i g a in ljubesniviga Terza je do ljudi. Njegova ljubésen in pa bodlja! Nizh Ialine ljubesni ni v’nji. Vfa ljudi obféshe njegova ljubesen. Nad drujib vefeljam, nad svelizhanja pribodnimi dnévmi fe vefeli, deliravno jih on doshivel ne bo. Nè le fvojiga naroda — tudi ajde — vfe narode — vef fvet — tako rekózh s’ rokami ga objame, in k’ferzu ü ga perdine!
Kako vender le prava zhaft boshja zhlo-veku Terze rasproftrè — in napolni vfiga ga s’ boshjo ljubesenjo! Kako fvet, kakopra-vizhen je Bog, de je mémo toljko jésarov drujih takiinu rooshu dal fvojiga fina fpos-. nati
Kar od Jesufa tSimeon pravi, saflushi biti pofébej prenuThleno. CS’ tremi befedami.-Israelova flava, naródov ljuzh, l'vetâ s v el iz banje , koljko vfe nam pove ! «Shè toljko vélkih in fvetili mósh, ki jih je ta polk dosdaj imel, vidil je, de Jesu-fu ni nikogar enakiga , ki je Israel-fkiga polka vfa flava v’njemu. Kar fonze sa fvét, mu je Jesuf sa vfe lju--di — sa Jude in ?jde. Vlih svelizhanje vidi v’ Jesufu — odobrćtbo vfiga fveta — vfi, in — de ga vefelje! — tudi mi delésbni je bomo, te dobróre.
Kako is shiviga govori vfe, kar govori. Le otroka ga vidici, mu s h e veleije dela ,
* 0	37
ki ga vTvojimu shivlenju nikolj ni imel, Vef fret mu ni nizh, tako polno tega vefelja ja njegovo ferae. Rad vmerje sdaj. V’ zhiga ferzu bi neki ta pri jasni (tarzhik zhaftf ne vnel in jjubésnì do Jesuia !
ii.	^Simeonovo prerokvanje od Jesufhka.
Zhudila Marija in Joshef fta fe, de je nesnàn ftar mosh prezej njd déte fposnal. Da ga na rózhe tako po domâzhe vsâme, in de toljke rezhi' od njega pravi. Pa tudi v’njudva sdaj le je obernil. Molil zhalUt-livi firzhik , ki je tako bil bliso fmerti — koga ne g ji o e ! — je nad défera flarifhmi, staiti nad materjo, divizo. Vfe « kar fe boje-sufu godilo, mu je od Boga rasfvetlénzu pred ozhrni', slatti pa njegova ponishba in povifhba. Previdi 1 v’ duhu je, tudi nad Marijo pride britko terplénje. Milo jo pogléda , in prijasno jirezhe: „Glej, veliko na Israelfkimu fe jih bo fpotaknilo nad tim détetam , in veliko jih vftajalo ob njemu. V’ snamenje jim bo , prizhali fe bodo nad njim. Mnogih mifli bodo is lerz prifhle na dan. Mezh bo prefünil tvoje ferze.” Perpravlal, in h’terplenju fveto divizo je Bog s’ tem prerokvânjam poterdil, ki jo je nad finam zhakalo» Eno je sdaj she na poti bilo, nar ftrafhnejfhi je fhe le zhes nekaj in triđefec lét nad-njo priti miflilo.
Le dober je Rog, zhe po fvcji nefkònzhni modrofli rerplenje nad jiaf da, de s’ozhero-vo fkerbjó rudi shé toläshe in trófht pred terplenjam pofhila*
Fa tudi sa to fhe bleso gre to prbrok-vanje pred Jesufovimi sgodóvimi , ker jih vfe lepo rasfija. Kar fe jes’ Jesnlam potlej godilo, le ta prerokba fe je fpolnovâla.
Jesuf je bil ref snâmenje, tar\ha najkrish-nih mi jel, tako reko zli. Dobn ljudje , kar jih ga vidi in fposnâ — le kaj pofebniga uniraj je to — (o ga perferzhno ljubili, in vii hudobni fo ga zhmèrno fovrashni. Kakor Da fk dflili pravo in golufno slato , fe dobri in hudobni liudjé nad n’im fposna’vaio,
J e suj je bil ref dobrim k' svdiijianiu , hodobnim k' pogubi. Dobri , farni fo pri-zbal , jo neisrezhéno svelizhanje, fo novo ihivl nie najdü per njimu. ' Hudobni nifo te Magóni okufili ; njih fovrashtvo do njega, do sapopàdka vfe ljubesnivoüi, fe tudi dru-gâzh fniri ni moglo.
Tudi fhe sđaj, ljubesnivi vi! je ferz fkdfhla Jesuf, ki fe dobri in hudobni po nji fposnâvajo. Tudi fhe sdaj on je dobrim k’svelizhanjn, hudobnim — ali farni fo krivi — je h’ pogublènju. De bi fàj tudi nafbe ferzd per ti fkufhnji obvelâlo! De bi rudi nii fe pobcMjfhati ferzhne sbeljé imeli ! Potlej fe ga bodo tudi nafhe ferza prijele, njega ljubesnivza — in nafhli bomo sveli-z,ha»je v’njemu.
12,	Ana.
«Shè je cSimeon govoril, kar Ana pride. V’terJi mladòfti ji je mosh bil vmerel. Kma-lo po móshovi fmerti fe je pofvetnim homa-tijam odpovedala, in fvetó shiveti je bilo edino nié délo. Per Bogu le je pokoj ifkala. V’ rempelnu je nar raji bila. Zele dni molila in prepodila fe je. Pa òjftra farna v’le, je bila mila do drnjih , in taki je vlaki ref dober zhlovek. Njéno gorézhe vefelje nad Bogani jo tudi do ljudi' priiasno dela. Liubesniva tâshniza ali troflitarza is Ialine fkufhnje, modra , od Boga rasfvetlèna nzheniza, preroknja je bila. Tako do live fiarofb je bilo njeno shivlenje — sakaj imela sdai f liti ri in ofemdefet let je.
' Oli, otrozi ! naf ni v’dufho Tram tega fvetiga Aniniga truda po dobrimu ? Žele diu fe prepóni — mi' pa li dofiikrat bitve vefelia ne okrnimo! O polnozbi velfkrat, ko je vfe tiho , je bila fhè v’ fvetimu preinifhlo-vanju — in nam she kak krajzhik ure v’ Boga mifliti preféda. Svéfta fklépu , ki ga je fiorila, je bila vfe fvoje din — in mf kmalo drugo uro posâbimo , kar fmo lilikar pervo fklenili. Kaj , fhe preojftra v’fé, pretànjka bife marfikomu sdeti Ana vtegnila! Ali per fhe tóljzhkini rézhi jo hres truda in vpé-ra zhlovek ne bo nikolj délezh per-gnà! — krepofi pa ali zhednoft je kaj toljzi-ga in taziga, de fe bres truda shé zlo ne do» fésüe.
,Shè vefelje, prihódniga svelizharja vidui , je Bog hotel ti fveti preróknji pred fmerrio fhe Boriti. cSimeonovo vefclje je imela nad otrók nar ljubesnivfhini otrokam. Fo njegovo na glaf je boshjo hvalo sagnala. Kar jih vé, de v’odrefhnika verjejo, jim to téljko vefelje rasosndni. Veleti lo njé pófledni dnévi — in v’ miru in velela po ..Simeonovo je fnierti perzbako-vala.
Ljubi otrozi ! lepe refu/ze kakor is zhi-fte Ijnzhi gledajo v’ naf snad .Simeona in Ane. Tite ji n : B g, ktiri ga ifliejo, fe jim rad d*ja. fposnâvar’i. Zhiftim ferzatn fe Bog ne perkriva. Kdor Boga zhafti, famfkufha, de je;1 in ktiri po njegovi volji shivé, imajo povrazhuika nad njim. Bog dobrim hudem rad fvojo prijesnoft rasodéva. Vfe mveieluje on , kar jih je godnih vefelja. Na krepófti in zhednofti je fhe vfele.i lep fad rafe!. tShe sdaj ona daja , de zhlovek fmerti Johka v’obras pogleda, in ne obide ga bleda. Vf feta in frézbna fmert je fhe sdaj lepi g$ shivlenja dosòrik.
Lepó tudi to lè je per Ani : Rada fvoje fveto vefelje je tudi drugim pervofhila — pa ri ga nikomur filila. Le tifiini je govorila od njega , ki Ib ga bili umni. Tudi mi bodimo modri po njéuo, Ljubi Bog, ta sgod-ta pokgshe, tudi on takó ravna. Zh'fttm, lepim dufham le pokasuje fvoje pota. Ne-fvetim fo terda fkrivnóiì.
4*
13» Mòdrizi od jutra.
Rojèn Jesuf, in Rogu je bil v’tempel neflièn — vefelé nèkóljko dobrih diifh na tihim fe ga. Deshèle kralj, véiki duhovni, uzhèni, in Ijùdfka derhal fhè tega befédize ne vedó. Tudi tem sdaj ozhirno in na glaf je Kog hotel rojftvo fvojiga ünû na sna n je dati, pa fkrivnofti jim nè vfe rasoderi ; nifo je fhe né uméti nè preuefti mogli. Yfe zhudno je to oberali, is zheiar pa le milo in prijasno njegova modroft in dobrota sati ja.
Od fonzhniga is-hòda, is daljne deshe-Ie, pride na enkrat modrih moshoV v’Jerusalem. Kraljeve rodovine boja, in trije fo bili — torej fe jim tudi fveti trije kralji pravi. Ptuje oblazhilo, nofha in flau, ki i'e jim is vliga vidi, in shé hvala je finim delala, ki fo jutrajni mòdrizi jo imeli. Pa fhe vézhi zhudo gré, kadar fe své, pokaj de fo prifhli. Njih pervo vprafhanje je bilo: „Kej je Jndovfki vnovizh rojeni kralj? Njegovo svésdo na Jurrovfkimu vidili, in mòlìt fmo ga prifhli.” Glaf, de je nòv kralj rojen, je bil kmalo po vfimu Jerusa-lemu. Ali, kako vfe drugazh , kakor per nedólshoih paftirjih po Retlehemfkih planjavah ! Kako vfe drugazh je bilo tukej v’de-sh-fle véikimu meftu, kakor un dan v’tem-pehiu por unih dobrih in bogabojézhih du-ihah! Vürafhili kralj j n Jerusalemzhane fo fe. Kralj namrezh je bil ofhâbnesh in
oblaftli viz, bal Te je krône sgubiti. Du-bôvfhinain ljtidflvo nifo dobre vefti imeli, io reklo nekaj v’mih jim je, de v’kraljeflvu zbakaniga velkiga kralja bo le refniza pa krepófl: in zhédnoft veljala. Od tod njih ftrah. Tako !è, kadar fe pravizhni vefeljl, le tréfe hudòonesh, on trepeta.
Herodesh ü je fkufhal pomagati. Kma-lo ftorjén je bil fklèp. cSkténil je: Zhafl: kasači svunaj do noviga kralja, f k ri v a j p s ga ifkati in vmoriti. Natvegama fe re-zhe fniti vélkimu sbòru , to je vélkitn du« hóvnam in kar je bilo boljfhih pifmejov, in vprafhanje jim da, kej bo Kriftuf ròjen? Velki sbòr je odgóvordal : ,,V’ Betlehemu, na Judovimu. Sakaj tako pifano je per Mi* hcju preroku: Ti' Betlehem na Judovimu, nifi nar manjfhi niello Judovih kneshij ; sa* kaj voivoda pojde is tebe, ki bo Israelfki moj pólk vladal — is-hòd njegov je od sa-zhetk*, in is vezhnih dnf ”
Potlej rezhe Herodesh módrizam r.a fkrivnim k’febi. Vef prijasnofl: jim je. Na taiijko jih preprafha, kdaj prav fe jim je svésda perkasala? Pofhteni moshjé mu povedo. Rezhe jim v’ Betlehem:	,, Pojte,
jim pravi, vprafhajte po detetu, in kadar ga isprâfhate, mi pridite povédat, mòlit ga pojdem tudi jes. ”
Otrozi ! fe vam ne gnufl is ferza nad tako gerdo potuho, nad tako perhuleno M-navfhino?
{She po nozhi fe módrizi v’Betlehem fpufté; od Jerusalema kàk-e dve uri je bilo
va - nj. Obljubim, marfikake zhudne mifli fo vfhjale v’ njih. Nihfcher ne vé v’ velkimu meliu od vnovizh rojèniga kralja. Tako malo fe pezhâjo sa-nj, de Che le fvèt imajo, kaj bi vtegnil rojen biti. In fhe sdaj ne libri nihzher ftoplnje ga ifkat, nè kralj, nè duhóvfhina, né. Ijudjé. Kaj, Thè le vftra-Thilo in pobilo jih je flifhati od njega, nè pa obvefelilo. Oni edini lb bili, 'ki jim je mar sa * ni , tudi ljudi fe je javalne manjkalo, ki fo fe jim pofmehovâli, ki fo Thème — ali govoriti po danâfhno —imihovni-ke is njih delali» ki jim prfmeti manjka» Pa le vefeljl jih, kar fo sventi, in fhli fo. Kakó hifho najti, kako dete fposnati, fhe vfiga ne vedó. Oblaki nebó odévavfhi fe ras-idejo sdaj, naenkrat vglédajo fvojo svesdo, fret Hoji na nebu, lepa in prijasna. In pa kaj fhe? Pred Teboj iti, fe jim sdì, de jo vidijo, in nad hifho obfiojl, ki fe je bila mej tem M a rii j s’ detetam va-njo vfellla » prav kakor bi jim velevala : „ V’ nji le jel” Vefelja módrizov ni bilo isrèzlii.
cSh!i v’révno hifho, in nafhli dete fo in njegovo mater, Marijo. Ni jih vbóshtvo motilo. Od hogaftva Thè kaj boljfhiga fo shé posnàli. Per zhifti, fveti nedólsknofti, per roljki diîfhini lepòti, per neisrezhèni dobroti , ki fe Mari ji di vizi is vfi ga vidi — per deteta roljki ljubesnlvofti — H ne pomifhlu-jejo. Pred otroka na koljéna fo popadali, in mólijo ga. Po tem odprèjo Tvoje sakMde, in fo déte s’slatain, kadilain in mjlro obdarovali.
Sa to morebiti fo to fiorili, ker je navada v’njih kraju bila, kraljnm darove nohti. Pa njih darovi, ('ami takrat fo javalne to miflili, To fiie kaj vézhiga in lepfhiga pomenili. Otròka prihodno Velikófl fo ka-sali, in kaj de je detetu odlózheniga. Slato fe je kraljam oeravlalo, kadilo Bogó sashigalo; s’ tr.jiro fo nierlfzhe mašilih'.
Shé fo jih sdaj o pogovorih s’fveto di* vizo ' od njé .boshjiga déreta sveiizlileji obhajali ! Shé je Marija vefelje imela nad inoshmi , ki fo vkljaojat fe detetu tako daljo prifhli! Shé fo fe Bogd hvalili, de je raki m/l on Ijodém, ki je dar dal taki is nebéf! Shé jih je bilo frézline in veféle viditi per toljki njih véri va-nj, in v’ neis* rezhéno njegovo dobroto !
Módrizi fo fe h’ pokóju podali. Kmalo ko fe bo dan napózhil, fe miflijo tega h’ kralju Herodeshu vefelfti. Pa Herodeshov naklôp, fhe tako fkrît zhlovefhkim ozhém, Bogii je bil srsàn. Otròkovo fmert perkrit, in yfe vézhi govorjenje od otròka potlazhît bi jih bil Herodesh blèso tudi njé rekel pomoriti. Bog tedaj jih je v’ Janjah saveruil. Vkashe jim, nè hoditi k’Herodeshu. Eno fahjr» fo vfi imeli. Torej lohka od navadnih fa n j fo jo fposna'li. Pokorni fo bili boshji-m« povelju, v’fvoj kraj fe vernejo vü sa* makaeni v’ Bogš, ki jim je tako pot obrizhal, in ki dete nebefhko tako varije.
Ljubi otrozi! tudi v’ti sgodbi je veliko boshiga. Nè le v firn ljudem, ki fo dobre volje —ampak tudi polju*
zhi, ki jo kdo ima, fe Rog vfa-kimu rasodéva. Brumni portirji fo od angelov radi poflufhali, ki lia jih bogubo-jézha paftirjaAbraham injakop dobivala. Njim torej fe po angelih rasodéne Modrijani od jutra fo fi na svésde uniëli. Njim fe je Bog na nebésu po ljuzhi, po svestii, rasodel. is* raelfki polk je v’ fveto pifmo sanpanje fta-vil. Njem je torej po preróku Jesufovo rojftvo osnaniJ. t$erzoved je Bog. Vi-dii bogabojézhih mósh lepe mifli je , ki jim (veti trije kralji pravimo, in dal fvojiga lina jim je fposnân — pa tudi moriti ga ger-di naklèp je v’ferzu kdzhjiga Heródesh» vedel. N esddfliuikam Bog fpodnefnje naklepe. Ifkal Herodesh vinorici je otroka. Da módrizam perpomòzlii fam more sdaj, de otroka najdejo, de je vélki sbòr she posdbleno prerok vanje fpet rasglâfil, de bóljfhi ljudje, zhefiravno viditì prihoduiga svelizharja fhè nè sadofti dobri, va-nj faj npati sazbenajo. Dobrih ljudi var h je Bog. Po nevédama fo fi ti Ijubesinvi moshjé po fmert fkorej filli. Pa otél, in v’ miru donni pelai jih je, tS k a s b e vfe Datore g o fp o d d rja fe Bog, Vfe, vfe, vélko in malo —svésdini premik po nebu—hudobnih naklepi — vlaka fhe tojjka rezhiza, zlo Tanje fo pod boshjim ozhéfam, in vfe k’ enimu zilu on obrazha.
Tudi ta sgodba n*-,m more J es u fa otroka perkupiti , poljübesniviti nam ga, •Njegovorojftvo fo angeli osnanovâli. Prijaš n a nebefkka svésda pela sdaj boga-
bojézîie moshé na njegoviga roj'ftva kraj. Kar bogaciga ima semlja, slato, kadilo iu mjira fe prcd-nj pokldda. Povelizhovati ga, Nje* ga ü n.u b o s h j i g a in z h 1 o v e L' h k i g a , tako rekózh, nebo in semlja po konzu. Vkljânjajo vliogi paftirji, in knéshje k er vi modri mosh je te mu. Pazh Iju-besni vo snamenje, de deléslmi ga bodo v fi ljudje, vbogi in bogati, nevedni in uzhénil KomeJ na Cvet je prifhel, in nè le Israel z am, temùzh rasodéne tudi aj-d a m fe she. Pazh lepo snamenje. de je oboje v’eno ljudrtvo s-edinit, in v fe prifhel svelîzhat! Deshelnimu kralju, in Ijiidfki Duhovfliini ga ni dano otroka posniti. Lep nauk, de pravize do njega milofti ne da nè kraljéva krona, nè duhóvfka luknja, temuzh, kar fo angeli rekli, le dobra, (Vera volja naf ga fjosnati dela sazhitnne, sazili nne vefeìiti fe nad ujim I M ó d r i zi o d j u tra fo nam lep is-gled dobrih ljudi, ki jih je tudi med ajdini koljkor toljko od nekadaj bilo. Verovali fo , de Bog svésdam pd>ra gofpodâri — de prihódne rezili vé — de ne pufha ljudi v’niémar. Polsraelzih, ki fo nekadaj v’njih krajih bili, iu Rog vé, po zhemu fhè.fo bile , kaj velja, Pare prerokbeod sve-lizharja med • nje vdarte , pod zhjgar obelijo bo modrèft in praviza shivela, _ hudobija in kriviza minovâla. Prerdkbe fo jim slo padle na ferza ; befede is 4. bukuv Mosefo-vih 24. p. 17. v. slapi morebiti: „Svesda bo p er fj ala is Jakopa, kralj pri*
de is Israela ! ” Serze do .Boga, do ljudi, do refm'ze, do krepèlli in zhédnofti fo imeli. Imiko le jim nad zhlovefhko revo delà , vie prék jo vidijo. Vofhili fo, de bi ljudjé ne bili rakó nevedni in pre-gréfhni , de bi Te na boljfhi obernili. Boga fi saupali , de le ne bo dal ljudem v’smot-njavo, pregrého, in róvo vtopiti. Verovali fo v’ prerókbe. Nesnana svésda ne nebu, fhe bot pa boshja nocrajna ljuzh jim tih pre-rókeb fpolnltuv pomenuje. Obétauiga kralja rojil;vo jih vie s’ vefeijam navdà. Nilo ü ga bili fvéfti doshiveci, de bo kraljovàl. tSàj otroka tedaj — kako lepó lò in po zhlo-vefhko je to ! —■ ü ga vofbijo viditi. Daljno pot naflópijo, ne boje le né vtrât nè tesila v. Vére terdne fo. De lb oni ptujzi v’ noviga kralja vélkimu méftu fami po njemu vpraflìàvzi, to jih ne mòti. cSposnar,e refnize fe terdo dershé , defiravno sa-njo ne marajo nè kralj né duhovfhiua. Kaj pak de, oni ajdje, fhe nifo vidili mariikaj, pa vii blasiga in lepiga duha tSimeonoviga in Animga fo. Verovali fo s’ ferzam, Po fer-zu fo jima bili enaki. In kakor £Simeonu in Ani , tudi njim fvoje dopadajènje fposnäti, tudi njem je Bog dal fvoje sveh'zhanje viditi.
V é 1 k a d u h ó v f h i n a in p i f m e j i , de bi tàk nè, fo isgléd nemàrnofti in mldzh-nofti. tSvero pifrao imajo v’rokah. Perltu-dènzu lò, ki svelizhanje po senil ji is njega potèzhe. Pa ne sajmejo ga. Gladko islagajo fveto pifmo — pa oni le ne sménijo. Kraj, kjer bo odrefhenik rojen, ppvedb — pa
va-nj oni ne gredo. Vfi ofhabni pogledu», jejo ajde, sauri h ujejo , pogublujejo jih. — Pa is daljne deshele ajdje fo svelizharja na-fhli, molili ga , iunebefhko vefelje imeli fo nad njim, in duhovni — njih napuh fe ji» povrazhuje — oni Ilio prav ne vedó, zhe je shé rojen. Ne bodimo, ljubi otrozi ! tim duhovnain enaki ; nikogar ne sanizhujmo, tudi ajda nè; s’ hvaiéshnoftjo vsaim'mo l'pos« nauje , ki nam ga da Bog; shivimo po njemu — in de bo kakor (Vete tri kralje tudi pofhtène ajde Bog, ki fhe v’rèmi tizhé, de jih k’ svelizhanju perpelâ, s’kako svéado ob* iijal, veleli mu sa upajmo.
Nad Herod es h am imsmo shaloften isglèd, kako napuh, sapovdh'voft in pa laft-üa ljubésen zhioveku vef um sbébijo in pre-méfhajo, v’kake ftrafhne rezhi ga pokóple-jo. Veroval je, in né vérovai. Toljko vere imajo boshje prerokbe per njim, de rao-rituv otroka na-nje sida, po tako malo je po drugi Urani imajo, de ü bosi*je fklepe ovrezbi domifhluje. Njegova krona mu je vfe. Kri nedolshniga otroka preliti, in pa nizh, de le krono otmè! Pogine naj vfe, de on obvifi. Satréti nar blajfhi boshji dar — iglo nar drajfhi is nebéf — vefelje anglifko — kaj mu je to , de li ie fhe on kako létize da difliâti, Koga ni groša razih lé inifel ?
Tudi v’ te pergódbe fpomin obhajamo prašnik. Nafhi nekdajni fprédniki fo ajdje bili. Sdaj fe je bil Kriltui aidam pervizh perkasal. Toiej fe prašnik fvetih treh kraijov
tudi Gofpodovo perkasiTo, ali ras-glafilo imenuje. Oh, ljubi otrozi ! uméj-te faj toljko dobroto , ki nam jo je fka-sal Bog, de fe nam je po Jesufu Kriftu-fu rasodel! tS’ hvaleshniin vefeljam , ki fo ga nad détetam Jesufam fveti trije kralji imeli , fe fpomnujte te boshje dobrote !
14. Beg na Egiptovfko.
Modrizi od jutrajne deshele fo bili she sdavnaj domu odfhli, ko jih Herodesh fhe le perzhakuje. Vidil je, de saftónj zhaka. Svédel je, de fo po drugi poti she sdavnaj odfhli. Pénil fe od jése, mifel ftrafhno je svertal, Betlehemfke in tiftiga kraja vfe pubzhe, kar jih ni bilo nad dve léti, fklè-nil je naglo pomoriti. „Tako lè, fi je mi-flil, nebo lohka dete, ki me f ker bi, odfhlo mojimu mezhu. ”
Marija in Joshef nifta vedla , kakfhina nadloga shüga v’ njü hifho. Pazh nifta minila — tako pohlévno in fladko je fpânzh-kalo ! — de dete plava po fmertini nevar-nofti. Per miru — bres fkerbi, bres ftrahii fpat grefta tudi ona. Pa zhul Bog je nad njima. Vidil v’ Herodeshovimu ferzu je, kaj naklepuje. preden je kak zhlovek kàj tega vedel. On, nedolshnofti vedno svefti varh, je tudi nje varoval. Angel Joshefu v’ fâ-njah fe perkaslie. Rezhemu: „Vftàni, deta in mater viàmi, in béshi v’Egipt. Dokler ti Drugi del,	“ D
De rezkem, bodi ondi, Sikaj déteta, de bî ga vraonl, bo vfe Herodesb s-ifkal. ”
Pazh ftrafhna je biti mogia sa Joshefa in Marijo ra per! Tako natvégama, v’trni, bres flovéfa moreta desitelo, prijatle, snân-ze , vfe saputiti. «Skosi ftrafhno pufhavo je fhlo nekoliko pota. Egiptovfka desheia, v’ ktiri fo njih fprédniki toijko liudiga vshi-li , tudi farna na tebi jelsraelzam she gròso delala. Pa bosbja volja, ki fia va - njo fo vdala, in ljubesen do boshjiga deteta jima vie tesbâve slajfha.
Ljubi otrozi ! jeîite, koîjko Jesuf shé déte terpi' ? V’hlévu je rojen — terde jafli fo njegova perva pôfteliza — trinog je njegove kervi shéja , in prepôdil is deshele ga je. Otrozi! hvalite, hvalite Boga, de per miru lohka shivitè, nikolj ne toshite, zhs nimate vfiga zhes némozh , in zhe fe vata vfe po vólji ne godi.
Jesufhik je bil orét, kar mòrizi, ki jim je Herodesh rekel, rópìjo v’ Retfehem. S’ golimi mèzhi vderó po v lih hifhah. Is n ar óz h in od sesza nedolshne otrozhizhe tergajo materam, in — pa joj otrozi ! sameshimo, de jih ne bomo vtdili vbóshzov, ki fe v’kervi prevrazhajo fhe s’ mlekarn v’udih, in mater, ki vfe bléde fkvenzhé, ki jokajo in tulijo, ki fe ue dajo tolashiti.
«Spet vidimo is tega, firéfa naf, kaki tri-nofhek je zhlovek, ktiri sgol febe ljubi. Torej — nikoli fe prepogófto ne sgodf —-fpet ponovimo fklép, varovati famoprlda fe v’ferze, napuha in gerde vifokófti. Meniti»
Çï
de le mf nifmo v’takîmu nagnenju rojèni,bt1; bila velika fiipòta , in ravno toljka, de le sa naf nizh nevaruiga nima. Le tega nikar ! Kdor ne zhuje v’ te genie ftrâfti, vfe lohka je, folsé ljudim fhe tako nedolshnim ho pil, nizh ne cadra, njih kri zlo bo preljival. Zhlo-vek vovzhij, ofhaben, ki po vifokòfli diluì» Iniji je od divjs svenne!
Kralj Herodesh je le ene letizi fvoje kervarftvo preshivel» Odbila rudi njegova ura je bila. Vaierei je. Popuflil je krono — in zhaknla na unitnu fvétu ojflra fodba ga je sa vfako Tolgo, ki jih je ljudém tla-zliil, sa vfako kipijo kervi, ki jo je preljll» Kaj je sdaj imel od Tvojih hudobij? Kaj ima od njih na konzü kdor kolj V
Marija in Joshef Ha frezhno v’Egipt dofbla» Pa, obljubim, kopernéla fla po ljubi mu domòvju. Kaj Te v’ njii kraju godi, flifta vedla, kaj pak de. Na enkrat Te bosbji angel fpet Joshefu v’Tanjah perkashe, rez h e mu : „ Napravi Te , dete in njegovo mater vsami, in na Israelfko Te verni; pomerii To , ktiri i'o detetu po shivlènju flregli,” Tako sveli: lè je bil angel v’ befédî. joshef Te Tpótama vsdigne, vsel je dete in mater, Tliel je na Israelfko.
. Ali kome} dene nogo na domazho semijo, shé druga oftrafhi ga* Arhelaj, Herode-shov fin, je po ozheru kraljovàl. V’Betlehem je bil Joshef namenjen : miflil je bleso, de bi pràv bilo, vérbizhu Davidovign fedesha Te gré rudi v’ Davidovimi! tneftu nakvifhko rediti. Pa ne upa li sdaj va-nj. Kàui la ne
5*
xè djati. Ali kakor she dvakrat po angelu savéroen » dobi v’ fanjah tudi sdaj v’ tretjizh boshje povelje, rezhéno na Galilejfko mu je iti. Rózhno je fhel.
Takó fta Joshefin Marija, toljko zhafa is dòma, fpet lé v’Nazaret, v’fvoje doma-zhe mello prifhla. Ròfht velela, na rózhi s’Jesuflikam , ktiriga ob njunimu odhódu 1'be na fvéru ni bilo, ila zhes prag flopila v’fvojo révno hifhizo. Upanje sdaj ila imela od fvojiga prida shiveti na tihim v’nji, in per miru dete rediti, ki ga imata isrozhèniga od Boga. Tako lé vfako rerplènje mine — po oblazhnimu in deshévnirnu vremenu le fpet jafni iónzhik na nébu lija*
Szef nam ta pergodba fhe po dveh il ra nèh da boshjo p re vi d n oft premi fi iti. Pervizb: nad otétim Jesufh-kam fe boshja ozhetova fkerb via prijasno in milo rasdanuje. «Simeon je Mariji mogel ne-koljko rega terplenja preti she povedati, de jt po uevédama ne pride , in de fi ga je ivefta. Modri od Jutra fo slata in drasih daróv per* nefti mogli, de imajo vbogi ftarifhi sazhitn na pot iti. Ravno rilla boshja previdnoft, ki je nad Mósefzliikam v’ bizhnarimu jérba-fu, je rudi nad Jesuffikam v’jaflih zhula. Drugizh :	nad p o m o r j é n i m i o t r o z i
ne saglédamo nikar trobe hostije previdnofti. Podréti lobka Herodeshov Kaklép bi bilo Bogu, in vie te otroke bi bil lohka otél. Zhitnii tedaj perpufti vbóshzam tako nevlmi-leno fmert ?
Ljubi otrozi ! kasale vfe dosdàjfhine
pergođbe fois fvetiga pifma, zbe je ter-plćnje nad dobre ljudi' prifhlo, de je na kaj dobriga bjilo , de fe je terpinzam in drugim na dobro isfhlò. Sdaj Oso enkrat per sgodbi, ki ghdko nizh povédari ne verno, zhinui jo je Bog perpuftil. S’ tem terji vére naf per-Vaja, Nauk nam da:	„ Defiravno je nam
k’dobrimu vfe terplènje, vidifi tega shd na semlji lhè ne moremo povfôt. Nektire brirkófti she na semlji lép fad odganjajo; druge ("o leme le, ki fe bo fhe Je na unimu fvetu od njega perdelovrflo. ” — Pershène torej, ljubi moji 1 lhe taka nefrézha naj fezhes naf, zlo nizh naj ne umémo, kako de ljubi Bog kaj taziga perpufha ; pa vérvajtno, kar fhe ne vidimo, modrort hoshjo, njegovo nefkonzhno ljnbésen molimo, glédali na unimu fvétu bomo, kar na temu zhifto nizh ne raslózhimo,
Nedolshnim otrozln'zham fhe folso per-vofhimo ! ^Stara zerkóvna péfem, kakor na-lafh je sa vaf nareièna, imej fhe tukaj fvo« je méftize; róshiza nad njih prevrétne grob-ze naj bo:
„ Posdravleni, perviga zvéta, muzhénzi!
Na prégu shivlènja vaf je pofmükal Kriftnfov salesov^viz,
Po róshje , k’jih pifh polomafti !
Vi sveKzbarju perva koljina,
Vi mlada derhalza vmorjénzov,
Ob altariu nedólshni
zhefhülzam’ in vénzmi fi igrâte ! ”
54
15* Jesuf, ftar dvanajft lét, v’ tempelnu.
Jesuf je v’ Nazaretu per fvojih ftarifhov hifhi rafel. Otrok vef ljubesniv, vef bosbji je bil. Shé mladénzhik je poln duha bil, poln boshje modrófti. Pa, de je nebefbkiga odroda, je bilo ljudéin fhe nesnâno. De je ftenarjov iiu, nizh drujiga nifo menili Ali, de mu angel ni saftonj Previfhiga fin rekel, fhe préden je bil rojen, kmalo «he mladén* zbik je pokasal. Lepa, mila je ta sgodbiz* — ,sldto jutro je, ki slac dan osnanuje.
Joshef in Marija rta vfako leto v’ Jerusalem k’velikonòzhnimu prašniku hodil«. Vsela, ko je bil dvanajft léc ftar, fta tudi Jesufa feboj. Defiravno dolga ia teshaVna, vender ga je nesnâno ta pot vefeii'ia. Bòfht ga je persdigovâlo, ko je vidi 1, de fe vfe zčde od ljudi' tdrejo, ki gredo narod sa naro lam v’trumah v’ Jerusalem molit Isra-elfkiga Boga! Bòfht mu je ferze vtripalo, ko je fveto méfto fhe vfe d im baro od delezh vglédal, in velici furo is njega ki péti ! — v’ tempel je mladénizh sdaj per vi 7. h ftopil , v’ ktiriga je bil nekadaj otrok Bogti nefèn ! Vef fvét ga mine. Mife! v’nebefhkiga ozhe-ta j prihodno opravilo, ki ga bo imel, bosbja zhaft, zhlovefhko sveifzhanje, ga vfiga navda. Vef je v’ Boga samaknen — vef je v’molitvi, vef v’ vefelju in hvali, vef v’ Bógu, vef v’lju-kesni do Ijuüi. Prisnizlmi dnévi fo h’konza
fhli. tShè tiki vnéti Tsraelzi fe dottiti sdaj vernujejo. Pa on fe ne more odtergati. eShè le mudi' fe v’ Jerusalemu. Veliko pâfhe fo imele ozhf v’temu toljkimu méftu — pa fko-rej le v’ cemoelnu je bil.
Tudi njegovi ftarifhi fo she fhli, kat JesuTa med potam pogrefhé. Gotovo fe ni nikolj fzer bres oìih dovoljénj» smusnil oi njih- Per tovarfhih bo, fo menili. Njegovi krepófti in pameti fo upali. tS’ temi mifli prèjdejo pervi dan hóje, in svézher pridejo do perve goftmze. Per vii shlahti, kar jo je fprédej bilo, fo po njemu vprafhali. Ni ga bilo. Tudi tovarfhi, ki fo posnéj perha-jati, nifo Ja nj vedli. Bòfhc je (larifham pergrélo ! Bòfhtjih je bila fkerb ! Shé otro-ku fe mu je po shivlenju ftréglo. cSovrash-niki fo mladéuzha morebiti fpžfili, jima je po lili mifel hodila. Vfa v’ fkerbi greda, v’ Jerusalem zelo daljo nasaj. Vfe po vfih dlirah toliziga meda ga preifheta, vfe pre-prafhata ljudi po njemu, ki fe jih je mljko jésarov prerivalo po méftu. Shé rrerji dan je napdzhil. Bol in ,bol jima pergréva. Nè fVérovati , nè pomigati fi vezh ne véfta. V’ rempel Boga profit greda — rudi shé zelo pot obljubim fta ga profila — on naj jima fvétova in pomaga v’-ti fili. In prav tù ie Marijo ve fai je zhakalo , kdo ga isrèzhe ? V’ frédi uzhenfkov v’rempelnu je Jesufa m’a-dénzhika saglédala. Poflufha, vprafha jih, odgovarji jim. Zel ihòpe ljudi je okolj njega. Ozili vfi imajo v’njemu. Vfako be-fédo mu is ufi preftréshejo. Vlaki fe zhudi,
56
v’obrasu fe mu vidi. Vefeliga upanja fo vfi. Kar jih ga flifhi, nad nesnâno modróftjo tega pofebniga fanta vfe vfe ftermi. Njegovi ftarifhi zlo, to viditi, fo fe savséli.
Mati njegova vender, njé ferze je pre-vèzh te tri din kopnélo,muni mogla fkerbi in britkófti prezej posabiti. „Dete, dete! mu rezhe: sakaj fi nama to fiorii? Glej, shaloftna fva te ozhe in jes ifkala!” Jesuf je pohlevno in prijasno odgovoril: „Me je bilo treba tako dolgo i f k ati? Nifi e vedli — rekel prav jaderno je to —* de mi je v* hifhi biti moji g a o-zhéta ? ”
Ljubi otrozi, bòfht fe nam morejo uma prijeti te befede ! nar perve fo, ki fo nam sapifane is njegovih ùfl , edine, ki jih is njegove mladofli vémo. Naìik , kije v’njih, jim zéuo da ja fhe vézhi. Isgled fo, ki veliko isglédov 'saléshe, poduzhi naf, koljke modrofli fo v f i odgóvori njegovi bili.
Pervizh tako lé njegove befede lohka obernemo : „ Otrok, zhe ga per ftarifhih ni. bi fe per uzhem'kih ali v’ tempelnu, in nekjér drugi ifkati ne fmel. ” In po tem takirnu bi fe Jesuf ftarifhara ne bil mogel lepfhi isgovoriti. nè otrók v’ fholo hoditi in v’zerkuv lepfhi opominjati.
Pa fhe lepfhiga in globokéjfhiga naüka fo te befede. cSvoje prihodno velizhaflvo pervizh rasodéti hozhe tukej Jesuf. Pravi zhaf je bil ravno. Vfe, kakor prav nalafh, je Bog bil naldònil. Ravno v’ leta je pri-
fhel, ki fo ga oMfhenim perfhtevali. Te ftârofti je on sdaj pervizh v’tempelnu. 'Vel* ki prasn.k je. Vfe je va-nj siio uzheniki in ljudje. Milo déla fe vfim, de mu je Bog dsl otroku she toljko modroft. Kaj veliziga bo is tega otroka, fo vfi miflili. Marija je ravno Joshefu njegov ozhe rekla. Prijel Je-suf te perlóshnofti fe je, fvojiga ozheta hi-fha djal je boshjimu tempelnu. Povédal: „ Hoshji fin fim ” je tako lè .s’ftranjó.
Li ubi otrozi ! kako lepó in ljubesnivo je od Jesufa, de pribódni uzhenik vfiga zhlo-veflikiga rodii, ki bo Boga poveh'zhat colj-ke rezin' delal, she tako sgodaj snâmenja da* ja tolike modrofti; ljubesnivo je fvoje ftari-flie fpofhtovàl, pa do ozhéta v’ nebelih je vender sbe sdaj le vézhi zhaft in pokór-fhino kasal. Oh , otrozi! kakó lepó vaf uzhi Jesuf, de kmalo sazhnite biti modri in dobri, zhe kadaj modri in dobri biti hpzhete! Njemu pa, ki ga je Bog shë otroka tako po-velizhal, ki ga je shé fanta s’toljko tnodroftjo in prijétnoftjo opravil, kej mu zhaft dobimo, ki mu gré ?
Kaj pak de njegovi ftarifhi takrat vfiga tera nifo fhe na tanjko posnali. Nifo jih uméli tih beféd. Pa toljko fo zhutili, de imajo kaj veliziga v’ febi. Njegova mati slafti, tiha in fpremlfhlena per vfih perloshnoftih, fi te beféde v’ dno ferza porine — in zhaf, de jih je pregledala, ji gotovo ni odfhel.
De bi faj tudi vi, ljubi otrozi ! Jesufo* ve befede , ki jih kaj prezej no uméfte, v’ ferzu ohranili, in na tihim jih premifhluj-
te. Róshizi enako, ki is savniga pópika lepa in vefela perbòde, raspózhiie fe vam bodo na enkrat.
16.	Nazarenfka fveta dershina.
Is Jerusalema, kjer je bilo toljko zhu* dènja nad njim,-je Jesui' nasaj fhel v’Naza* ret, na fvojih ftarilhov dom. Vlitn nesnàn je mladénizh tukaj leta preshivei — in japav tukaj, ljubi otrozi ! vam je on lep prelep isglèd. Pa preden fe nad njim rasglëiamo, s’ kakim ozliéCam Che njegove ljube ftarifhe poglejmo. Né le Je sut’ namrezii mladén-zhov; Jesuf, Marija in JosSief vii trije fve-te d ersinne fo lepa ppdòba — in nè le kar v’ mladofti potrebujete, ampak uzhui , vi ljubesnivi ! fe vam je is te sgodbe, kar hote vie fvoje shivlènje potrebovali.
Torej, ljubesnivi moji otrozi! s’veliko zhaftjó v’ mi flih pojmo pod pertlizhno 11 réh o treh toljkih (Vernikov, ki jim nikolj enazih na semlji ni bilo. Nizh pofebniga, nizh blifhézhiga ne najdemo v’ ti hifhizi. Oblazhflo je vbóshno, pohll'htvo fkopó. Jo* shefa najdemo telati, Manjo per shenfkth opravkih, Jesufa krufhinimu ozhétu per délu pomagati. Nobenih perhülenih fvetóft ia pokór ni tukaj. Ne delajo zhudeshov. Nobeni sharki Jim glave ne obfejvajo. Pa oba
Joshef in Marija, J es u To va ftarifha, v’ boshji zhafti vfa Ra.
Boga posnâta , ljubita ga , pokorna fia mu. Njuno vefelje je Bog. Njuno dj.mjè, tfe njune befede iu milit fo po njegovi (Veti volji, V’ tempel hodita ob odmenjenih zha,-fih. V’ Boga ra Ja miflita. Per vfakimu fhe toljzhkimu vefeljzu — per vfakimu fhe toljzhkitnu boshjimu daru , per vfakimu grfshleju krulia , ki ga jëfta , kmalo fta s’ o/, hé fa m per Bógu. Tudi per délu ga is mîTel ne fpufiità. Koka je per delu — ferze per Bógu. Marlikako uro obljubim fia své* zher po op avkiii frezhna in vefela od Boga prekramlrfla.
J o s h e f je i s g 1 èd pravizhniga mnslia niškim ftanóvatn. Dober, pokom , vóljin podlóshnik je bil. Ajdovfek zelar je njegova gofpófka. Veliko fveto-hh'nzov je zhes njegove vkâsi godernalo. Joshef je voljno pokom. Bil je dober deshelàn. Tih, pameten, mfren mosh je. cShe toljke -ntilofti, ki mu jih je Bog fkasal, •ga bicve ne poofhabijo. Nikomur ne fiori shaliga. Vlimien in persanefliv tudi do takftiinih je, ki fo ga genio golfali in shalji-li. Priden r o k o d é I je bil, poter-peshli'v , pofhtèn. cSvoj_kruh jedel v’ potni mu obrasu , bres goderninja fe je s’ dé* lam vpéral. Ktirim je kaj délai, jih neper* ti'fka. Kakfhin dober mosh je v' s a-kónu bil, she is tega vidimo, deje Marijo vsel. Mikalo per shenuvi ga ni nè slato né bogafivo , nè fzer kaj pofvétniga; nedólshne, (Vete, bogabojézhe je ifkal. Njè n«*büljko fi je rirai. De je dobro gofpodâ-
ril — đe ni pijânz, sapravlîviz, togòtnesh bil — fhe v’ mifel ni tréba jemati !
Marija je tudi per g o f podi n j ft v u v fi h s h e n f k i h zhédnofl: Jjubesniva podoba. Góla p oli lev-li oft , krotkóft in dob ròta jo je. Nikolj ji ni nefpodóbne befede is lift- Jésa ali kaka druga gerda ftrâft ji nikolj ne k al ji vefeliga obrâsa. Pri jasna , vfmilena persa-nèfna je do vfaziga zhloveka. S’ prid-poftjo in fkerbjó je- opravila Tvoje majhino gofpodinjftvo. <Sbe roljzhkinih dé-liz Te ne framuje. S’ sa por ed jo, fn as lili oft j o in sveftóftjo jih je The róljzh-kine poblâjfhala ; s’ o z hé Ta m v1 Ho-g d , ali» kakor pravimo, s’ dobrimi obudi, s’ 1 e p o n a m é n j o jih je vfe pofvetfla. Se bThpari ji ni mar, Nje lifhep je bila fr a m osli li v o ft , bogabojézh-noft , pani etn oft, nè pa slato, igle m fbkerlât. De Marija ni nizh famopafhniga, bàbovfkiga, blebetâvfkiga, opravliviga, ljudi rasnalhaviga na febi imela, ni treba praviti fhé le.
Oba» Joshef in Marija, v’ljubi edi-nofti fta shivela. Nikolj ni genie befede med njima ; fhe gerdiga pogleda nè. Dom mini je njuni dom , torej tudi vréden , de va-nj angelzi sahajajo. Bosbje milo okóje igralo nad njima. Otroka prav rediti je obójih nar vézhi fkerb. K’ vlimu dobritnu ga ljubzhika navajata. Zhe grefta v’tem-pel , poftavim — she jjiii je bilo lepo vidi-
6t
tî ! — ie Jesuf v’ fredi med njima* Na semlji je on vfe njuno vefelje. Zhe tudi v boga, le s a d o v ó i j n a üa vender, Bogabojézh-noft m dovoljno Terze je vfe njuno bogaft-vo. Tudi terplenje jih ne sgrefba* Kmalo Umreta, ob nar huji hóji na daljllo por iti. —■ Kmalo v hlévu nozhiti — kmalo is dòma pobegniti — in krnalo, kar imata nar ljiibfhi* ga na fvétu, fin Te jima sgubi. Pa upala Bogü fta, in s’poterpeshli'voftjo, ferzhno , in ftanovitno prenefeta to terplenje. Védla fta , de fvôjzov nesapii« IH Bog. In fkasal to tildi nad njima je * otel jih je is fleherne iile.
Shé bi bilo dobro, ko bi hifha vfaka bila taka! In le ljudjé fo krivi, zhe ni, Sa-kaj prav nad to fveto dershino nam Bog isgled daja , doklej v’dobrimu de jo zhlovek lohka per pravi, in kako dobro bi ljudjé loh* ka imeli » de bi jim le refniza biti hotla.
17.	Jesuf fant in mladénìzh* isgled fantam in mladénzham.
Ljubi otrozi ! veliko dobrih otrók Imo do fih mal she imeli v’nijflih. Ali Jesuf — oh dvakrat bol poflufhajte, od njega nar lepfhiga vafhiga isgleda govorimo — on Jesuf je vfe prefégel. Pobóshen , véftim vsdersh’n je bil Daniel, pa fhe bol on, in njegova dufhajefhe lepfhih darov, in njegovo liže fhe Jépfheje nedólshuofli. Perferzhno
in fvero vefelje je blagi partir David, pa fhe vezbigs. je on imel n*d lepoto boshjih ftvari, nad fozhnim is-hodam, nad osvésde-nim nebam, nad berhko fpomladjo. Pobósh’n, vbóglìv , odkritoferzh’n je bil cSamvel-zhik, pa fhe bol on. In takó ljubesinv ko je bil paftirzliji mladénizh Joahef, ki ib fe mu v’fanjah svesde fpod neba in po tleh fnòpi vklanjali — le neisrezhéno Ijubesniv-fhi je bilfhejesuf, on nebefhki mladénizh; she per rojftvu —in tega né le v’Tanjah— fo fe mu angeli is nebéf in semlje knési per-klanjali l
Sgodovina njegove mladdrti — in tako je prav, de jo lohka obdershité — je fzer le v’te lé befédize fkrajfhana; ,, Rafel je, kakor v’ rt a r o rt i , t n d i v’ m o d r o rti in mil orti per Bogu in ljudéh. ” In:	„ Pokorn fvojim rta ri fh a m je
bil.“ Pa s’ fonzhnimi sharki aaflushijo biti pi fan e te befede. ök , ki ga vi potrebujete, imajo v’ febi. Torej, vi Ljubi! prav jih premiflimo.
Rafel v’modrofti je. Kaj velizi* ga, kaj nebefbkiga je modroft, ki je tuk e j od nje befeda. Veliko je rezin, ki jih je kori rt no ali snati fa j prijetno, porta* vim: Pilati, brati, rajtati, malati i. t. d. .Ali tega kaj snati ni fhe modroft. tShè veliko drujih potrebnih tikov in umélnnft je, kile jih, de fver obrtoji, more vèzh ali manj ljudi uzbiti, poftavim : kmetovati, ro-kodélüvati , uzhenórtvati. Pa tudi so fhe sdsvnaj ni modroft. Prava modroft
je véditt, kar more vfaki vediti, Vfe kar je dobriga, lepi ga in i m e n i t n i g a to preféshe, in Boga po snati , fvoj zìi in ko nez posnati,fvoje dois h nòtti posnati je to. Kdor tega ne vé, ali vediti nózhe, The taki rokoclél, fhe takó prebriTani vméliz , fhe takó uzhèn naj bo, — trapa je. Kdor to vé, — kdor vé, o d koga fta nebo in «etnija, kdor vé , z hi* mü je zhlovek na semlji, kaj naj dela na - nji, de fvoj zil in konez doféshe — on je moder. Ta modroft je obema potrebna, kralju na fédeshu, in kmétu per plugu. Kar je vediti zhloveku rezhi dumh , modroft is vfih nar potrebnifhi in nar vézlii je ta, in torej nar perva modroft, ki fe je otrok tizhi. V’taki lè modrofti je rafel Jesiif. V’takih rezheh moder perhajari je bila njegova nar perva. Torej per uzhenikih je bil rad — rad poflufhal — vptafhal jih je. Tudi vi, ljubi otrozi ! hrepenite po raki modrófìi. Radi hodite k’uzhenikam, radi jih poflufhajte , in ne bojte fe jih vprafhati, zhe kaj prav ne uméfte. In ravno sa to poflufhajte tudi Jesufa radi, velikrat govoril v’tih bukvah bo s’vami. On, she fanc toijke modrofti, je bil potlej vfimu fvetu njen velki uzhe-m'k. Le per njemu fe shéja po modrofti ogaff.
Rafel je v’ milofti — v’ ljubes-nivofti — per Bógu. Ljubesm'vo je per Rogu le, kar je ref dobro in lepo — ob kratkim —- le ftar je fvétiga. V’ fleherni i'vetófti tedaj je rafel. Ni mu bilo dotti ve*
li'ko dobriga vediti — kar vé, je tudi fiorii, Kar je hudó, fhkodlivo, gerdo — ob kratkim — vfe nefvéto je oftmlno per Bó-gu. V’ Jesufu tedaj ni bilo nizh hudiga nagnenja, nobeniga gréha. Bog, ki mu je v’ Terze gledal, ni nikolj nè miflize, de bi prav ne bila, v’njemu vidib cSlafti pa ga je bilo polno prezhifte , vfe perferzhne brümnofii in poboshnofti. Vef je bil v’Bó-gu, vTvojimu nebefhkimu ozhetu. Is prilike bote nar loshej to rasuméli. — Ktiriga otroka — in to po vfi pravizi — imajo nar raji ftarifhi? Jelite, otroka, ki jih ipofhtuje, ljubi, vbóga , ktiri vfe fiori, nad zhemur imajo vefelje, ktiri jim je is ferza hvaleshen, in ki saupa va-nje, de v’nikogar takó? Kakorfhin dober otrok do ftarifhov, prav taki do nebefhkiga ozheta je Jesuf bil. Polno zhaftl, ljubésni c polno pokórfhine, sau-panja, hvaleshnofti ga je bilo do Boga, In prav takim obzhûtlejam v’ Boga fe ob kratkim brumnoft ali poboshnoft pravi. Ta lè prava poboshnoft * ki je le kaj lepiga , shlahtniga in fvetiga, ona je mladenzha Je-sufa takó ljubesniviga delala v’boshjih ozheh. Oh, vi Ljnbesnlvi ! de bi tudi vi taki po-boshui bili ! Kdo ne bo rad ljubesnlv v’ boshjih ozheh !
R a f e 1 je v’ m 11 o ft i — v’ 1 j u b e s-nivofti— per ljudeh. Kaj zhè to rè-zhi, she zlo lohka umefte, ljubi Moji ! Le pomiflite nekoljko : ktiriga otroka imajo dobri ljudje radi ? Bo pazh kdo rad imel otroka , ki fe per ti prizhi od togote na vf®
6ç
gerïo dere» ki ìdshe, krade» ki vie potare» ki mu ne gre nikoij pridna is üft, ki druga ljudi shâlji, ki le mu ne finiiijo nè shivina nè ljudjé, ki gerde gerdòbe vgânja? Pore-zhete mi, de nè! V'ite! nihzher ne bo vefel taziga otroka» Sjokal bi fe nad njim , de ga le vidi. In iohka fkljénete is tega, sakaj je fant Jesuf taki ljubesniv bil, Do vlih ljudi namrezh ga je bilo polno ljubesni in dobrote. Ljubesen do ljudi, ki je v’ ferzu jo nòfil, maje vfa bila v’obrdm. Nehefh-ka prijasnoft mu je is njega fjaia, Nizh jé-Se, nobeno nerodno »agnenje mu ni obrasa tatnuilo. Is njegovih ûft ni bilo nè lshi, nè shai beféde. Zhe je mogel kako vefelje komu ftoriti » komu kaj poftrézhi, is ferza rad je fiorii. S’ velikim vefeljam bi bil vbóshzam rad podal laftni kófhzhik kruha » prày fam naj bi bil ftradal ! Nikoij ni niko-gar shaljil. (Shè zhervizhku bi ne bil mogel shaliga ftoriti. Nikoij ni nikomur fhe toljzhkine fhkode nagnal. tSi hote upali kalj mifliti od njega, de bi bil is góle pre* fhérnofti tudi le travjzo pomàndral» de bi bil tudi le perèfize od dervefa odtergal ? — Vite, ljubi otrozi ! tudi vi fte taki Iohka! Tudi vi bi mogli tako ljubesnivi biti! Lju-besnivi otrozi bote inendè fej raji, kakor gerdi in svèrshkafti otrozi ?
Rafel v’ modrofti , v’ milofti , kakor v’ ftarofti , je per Bógu in ljudeh. cSrarfhi ko je perhajal, pamernifhi, prijetnil hi, ljubesnivfhi je bil Bo gèi n ljudem. Vézhi tima vlaki dan je bil — perfiushoval Drugi del* '	E
e’ novimi fvetóftmi fi je vfakî dan vezhi boshje dopadajenje — raji in raji fo ga ljudjé imeti perfBeni. la ravno taka, ljubi otro-zi ! bi mogla tudi per vaf biti. Zhudno je, jelite, po nevédama, dokler ne dorafete, vézhi in vézhi perhajate vfaki dan ? Zhudno je, jelite, refnizo fposuâvat vafh um je vfaki dan terdnéji ? v’ vafhimu ferzu je vefelja do dobriga, lepiga in pridniga vfaki dan vezh in vezh? dobro, kar fposnavate in ljubite, imate tudi fioriti vfaki dan vézhi mózh v’ febi? Kònzhano bi bilo tedaj shaloBno, ako bi otrok te smóshke v’hudó obrazhal in nè v’ dobro , v’ kar mu jih Bog daja; ako bi fe per vfi ti lepi boshji obernitvi vender le od kakfhniga otroka rézhi moglo: „ cStar«i fhi ko je, hujfhi je.” Jelite, otrozi ! raj-fhi fantu Jesnfu, kakor takim objóka vred-nimu otroku bote enaki ?
Bil fvojim (lari fh a m je pokorn, Shé famó fevé, toljko dober fant, toliko lepi mladénizh, kar je fiarifham v’ ozhéh vidil, vfejimje Boril, nikolj jih ni shaljil, vefelje jim je le delal. Ker je Barifham pokorn biti smed vfih dolshnôB, perva otrofhka dolsh-nóB, moremo koljkor je slaBi sa vaf lepiga in poduzhniga fhè pofebej v’ mifli vseti. Metere rezbi ta lépi, podiizhni Jesufov isglèd fhe lepfhiga delajo. Joshef je bil le krufh* ni ozhe, vi bi rekli Jesufov ózhum, in vender, kakor njej pravi maceri, mu je pokorn. Kaj vézhiga , nè flénar ali zim-perinan biti, mu je ndméneniga, in vender mu réjuimu ozhetu per delu pomàga, pre-
67
vsdigne nui ga nek oljko, de krûhîk perdo-blujeca. Jesuf je she v’dvanajftimu létu fta-rifhe s' umani prefégel — in vender do tri— deferiga leta, dokler ni fiiel is doma, jih je vbógal. De bi ü to k’ferzu vseli vii otro-zi — slafti ktiri s’ ozhmam ali màzhaho radi gerdo delajo ; ktiri, fami nizh safiushiri, s’ nemarno sapravlfvoftjo ftarifham pót pijejo; ktiri, nekoljko tlam odràffhi , jih fhè hozhejo ftrahovati , in pokorfhino, kakor tifhézh jarm , snad Tebe otréfajo.
cShe kakfhina opómba sa metèr-fhi mladénfhtvo bi vtegnila bici pràv cukaj.
Jesuf fe je Joshefoviga ro-ko del lì va uzhil. Kokodélfki ftan takó rekózh je povsdignil. De mu gré zhafl, je pokasal. Rdo fe bo fhè rokodél biti framo-val, ko je bradlo v’ rokah fam boshji fin nofil? — Zhaflitlivfhi fhè tóljzhkini , fhe tako fverkani najemnik bres mère je od ime-nltniga poltopazba. Kdo bi rad ne délai, bodi s’urnam ali roko, kadar Jesuf, in pazh nesaflonj, delo s’Ialini m isglddam tako lepó on fam perporózha? Tri gerde fovrashnike nam d dl o od hifhe odvrâzha. — Dolgzhaf, vbóshtvo, pregrého. Dufhi in teldfu je sdravo. Pollopazh pa je ledini enaki, ki ternje in olät , plevel in Hrup na-nji rafe, drujiga nè,
V fe polno pameti ga je bilo mladénzha Jesu fa. Veliki darovi fo bili v’njemu, zhe ga tudi le zhlovéka pre-miflimo. Pa ni jih fkasoval, ni bahal, ui
E 2
6S
sametoval drujih. Na kaj boljfhiga jih obra-zha. «.Srenàr, — koga De gjine toljka po-ttishnolt ! — fe ni branil v’drujih ljudi roif-lih biri. Modrejfhi od vfih Nazarefhkih tizbenikov je bil* fe vé. Vidi 1 je veliko Hepotrébnih, neumnih fhég — zhutil mnzh v’Cebi, in odmerjen fvet na bóljl'hi prenoviti je bil — in vender mkde'nizh tega Plie nizh ne pozhnè» Bil je tih, ne graja, ne ©ponâfha, ne prizha, ne poflavla fe. V’fé ftifne fposnanje, ki ga ima , dokler mu Bog, ki je bil tridefec let ftar, ni rekel na dan» Pazh lep nàuk mladenzham, in maifikakim pàglovzam , ktiri fe fvét prenaréjati slubé, ki Che perzhétkov pràv kaziga uka ne ve-dó ; sakaj tudi v’ pàglovze ropi she ta kuga. Oh, shaloflno je takih ofhabnih otrok vi-diti ! «She to pokusi ofhabnoft, kar imajo dòbriga in lepiga nad feboj. Kakor iramosh-livoft nar lepfhi igla v’ deklizha pórtiku, tako je tiha (pamet nar lepfhi zvét sa mia* dénzhovim klobükam»
Perprava k’ Jesufovimu ozhitnimu shivlènju.
18.	Janes v? pufhavL
Zhaf Jesufu na ljuzh iti , in zblo-vefhki rod odrefhovati fe je perblishal. Ja« lies kar je shé pred njegovim rojftvam
69
angel povedal — je mogel ljudi perprav« lati.
Tudi Janes je mlade léta vTamòti preghi vel. Od fhüma in od nàpak fvéca v’ pii-fhavi je shivel, perpravlal k’fvojimu tolj-kimu opravilu fe je, tarel, sdershoval fe je, mòlli, premifhloval je. Sdaj dobi, de naj sazhne, povelje od Boga. Pfifhel tedaj bol is pufhave je v’kraje ob Jordanu ob réki, ki fo ljudje she bol va- nje sahajali.
Judje tifhkrat fo bili fprideni na'rod« Terdig3, ojllriga uzheoika, de jihomajuje, fo potrebovali. Prav taki je bil Janes. Ba-Mfhka in mehkushna nófha, nesméra in sapra vlivofl: per jédi in pijâzhi, fo bile perva mati Ipdke. Le viditi torej tega vrédniga uzhenfka, she to jih je moglo trčsovati. Po nófhi nekdajnih prerokov Janes je ojftro oblazhilo is yelblódjih dlak nòfil, in ufnat paf okolj lédja. Jédeì le take jedi je, ki jih pufhava obrodi, slafti pa bollini med, in nekake vézhi kobflize, ki fo per naC resnana jéd, per vbosih ljudeh pa tillili krajev fhe sdaj navadna, defiravno né vélka. Po pijazho fi je h’ ftudénzu hodil. Nikolj lì ni s’vinam üft smozhil, né s’dni go pijano rezhjó. Prebival v’ kaki fieni je bleso v’ pufhavi,
Ljubi otrozi! ojBro, Jelice, fe vam sdì tako shiveti ? Pa zhe koljkaj premiflite, farni porezhete : Le kaj veliziga je vender lì tako vfe perkratiti. Le lepo je, kar Janes nad fabo pokashe, de zhlovek ob malimti sdrav in vefel lohka shivi, zhe fi mero vé»
jro
Pa tudi Janesov ftan je tako shiveti per-Defel. Le pogléjte ! ogibal sa to fe je ta fveti mosh preobilne jedi, in varovai ftré-zhi shivòtu fe je, de je dufha bol nebefhka bila ; de mu ni bilo tréba daróv od nikogar jemati, de je refnizo na ravnofl in bres ovinkov vfakimu lohka povedal: fhinilo v’ozhi je vfakimu, de mu ni sa pofvetui dobizhik, de ljudem k’frézhi fe le shène. De bi tolj-ziga uzhenika, ki fi toljko sa volo Boga per-terga, faj toijkaj vóljuifhi tudi mi poflu-fiiali Î
Janes je sdaj per Jordanu ozbitno prid-govat sazhel. „ Pokóro delajte — bosbje kraljéflvo fe blisha. ” V’ vfih pridgah rte bile te dve. cS!ifhali tega lihkar bomo vèzh. Kerfhoval jih je, ktiri fo ga poflufhali, in ki fe poboljfhajo. Oiuivanje s’vodo od svu-naj jim je snotraj od gréhov bici zhirtim velevalo.
Kar je Janesovim befédam fhe vez hi mózh dajalo, Co bili ftarih prerókov isréki. Taziga lè ga je she Isaja napovedâval. Djal je v’ lepi podobi : „ Glaf klizâvza fe glafi v’pufhavi: Pot perprsvlajteGofpodu, gladko flesô mu nadélajce. Vlaka doljioa safuta , vfaki hrib in grizb bodi poravnžn. Krivine naj bodo saravna'ne, gra'mpe naj bodo poli-kana zéfta. Vef shivòt potlej bo vidil boshje svelizhanje. ”
Shé je moglo Judam ferze kipeti, ko fo te befede v’fvojih f- hodiThih v’febóto brati flifhali, sraven pa vidili, de fe ta Hlaf v’pufhavi ref oglafuje? V’ozhi fh vi-
7i
gati jim je moglo, de je od Roga Janesova, in de bo obljubo ozhakam delano Bog fkorej fkorej fpolnoval.
Ljubi otrozi! fflaf is pufhave ni leju-dam vèljal tiftih zhafov; raslega fe is veka v’ vék. 4Slifhite ro berózh tudi vi' ga. Oli» de bi ga fàj poflufhali ! Sakaj fhe dan da-iiafhni je ref: „ Kdor fe ref in is fer-za poboljfhati sheljl, njemu in pa le njenm je bliso bosbje kraljeftvo ! ”
19.	Janes uzhi pokoro.
Janesova perkdïen je velik fhum vsdig-nila. Nè le Objórdanzi,— is Jerusalem^, kaj, is zelejudéje fkorej vfe je vrélo k’nje-mu v’pufbavo. Vfe gre h’kerftu, in na glaf fe gréhov ispovdujejo.
Tudi Fariséji in cSaduzéji fo hodili. Nekaj bràtovfhini enakiga Fariséji, nekaki Orden , fo imeli med feboj. Tudi <Saduzeji fo bili v’nekaki fklémbi. Fariséji fo bili v(i polni vrdsh, fvetohlinzi. Terdili nameft bosbjih sapôved fo en kùp pultih, nizh vrednih fhèg, ki fo fi jih farni ismiflili, in fve-tófl: fo temu rekli. tSaduzéji fo bili neje-vérzi — in ker fe nejevera in lohkoshivftvo rada (trinata — sraven lohkoshi'vzi.
Fariséji in .Saduzéji nifo praviga duha imeli, ki ga je k’ fpokóre kerftu bilo potreba. Fariséji, v’ svunajne fhège fo vfo véro Ita vili, fo menili, zhe le gredo in fe dajo s’ vodo orniti, berfh je vfe dobro. Pokora,
7»
pobnljftianje jim ma mifel ne pride« Boshje kraljeftvo, fo miflili, je tako nafhe, Abrahamovi orrozi fimo, toljziga , taziga fvétiga niosha. cSaduzeji , per njih je le savolo zhafniga dobizhka véra in fvetóft veljsila, fo bleso is mélme modrófti h’ kerftu hodili« Miflili fo, fpreberniti vie per Israelzih bi fe sdai vtegnilo — fhkódova nam lohka, ko bi fe po ti fhegi ne ravnali.
Janes, ki jih vidi fe perhljfniti, veleni fo bili vméf, jim rezhe s’preróka ojft-rófijo firn fpakam :
„Gadja rodovina! kdo vaf je nauzhil ogibati tako fe boshje prihodne jése? Vredni fad pokóre dajte od lebe ! ”
t5vetôft , ki jele v7 obrasli, v’ fhegah in v’ fladkih befédah", ali, is gòliga dobizhka, le v* savihkah in v’potuhi, ona in pa opi'fani kazhji méh, fmert in ftrup je pod njim! Taki ljudje morejo vfe fvoje mifli predelati» in de fo jih , s’ djanjsm pokasati.
„ Le nikar ne rezite ofhabno fami per febi : Abrahama imamo ozheta! sakaj vam povem» de tudi is tih kamenov lè Bog Abrahamu otrok lohka nabudf. ”
„Ne potrebuje vaf Bog, in pa, kakor-fhini fte, she zlo kam Bog s’vami ne vé v’fvoje kraljéftvo. Kakor v’tem kamenju tù, tako malo je fhe Abrahamoviga duha v’ vaf, oljko vam fhe manjka, preden bote Abrahamovi otrozi. Ne more vaf Bog fpre-jëti v’fvoje kraljeftvo — loshej bi te fkale lé s’ sliivlenjam navdal. ”
n
,.4Skj»ra je she drevefam v’ korenino pomerjena. Dervo, ki ne roduje dobriga t'a« dü, bo pofékano in v’ognj bo versheno.”
Pogublènje, nizh drujiga ne zhaka ne« poboljfhaniga gréfhnika. Kakor prekùz per nerodovltnimu drevefu, ki fe mu she fkjlra pomerja; hoshja ftrafhna fòdba ravno tako bjiso je nizh prida zhloveku. Nobeno uro ni varu.
Ljubi otrozi! Vi vidite, po navadi fta-rih prerokov iejanes uzhil: kratko, terdo, in vézhi del v’prilikah. Prilike od rezili je jemal, ki fo poflufhavze v’ o/dii dregale« .Skale, jalove drevéfa , kakfhin gàd je bil viditi v’pufhavi, kaj drujiga? Takó lè via natora je ljudem okolj in okolj pokoro osna-novala. Oh, otrozi! ko bi vtegnil vaf kdo she nevofhliva in hljinfka kazha biti; ko bi vtegnil terd kamen biti, ki fe ga nizh dobriga ne prime; ko bi vtegnil med drév-jam fufhiza biti, ki ni fadü na nji — sdaj kmalo fe poboljfhuj, Le v’pravi in hitri pokori je sa takfhiniga otroka, in pa fplòh sa gréfhnike pomózh, v’nezhemur drugi mu nè.
2o,	Janes uzhi, kaka bodi pokora.
Spazhènja perva korenina med Israelzmi je bil Ialini doblzhik, in nevfmilenje is njega, JJogauuz je na kupili blaga fedel, v’tino

ga saklipal, ali pa ga tritìi, in fi mère ne yé» Vbóshiz fe je v’ zunje savijal, jemai je od lakote konez. Janes je tedaj v’ pravi kraj fégel po uaùk. Per korenini jo je prijel.
Rekel torej , kadar fo njegove pridgc ljudi' gjfuile, jim je, ko fo ga, vii v’she-1 iah poboljfhaci fe, kaj naj florimo, vpra-1‘hali : „Kdor ima dve füknji, naj da tilli-inu eno, ki je nima nobene. Kdor ima shi* ye~ha odvèzh , naj ravno -to flori.” Veliko ljudi' je delalo po tih naukih — in kaj do-briga po vii deshali fe je sdaj is te lè pu-fhave rasfiiiralo, kakfhino vefelje je tned vbogimi bilo, ki fo fad tih naukov oku* fhali, kako fo fe dobrótmkam hvalili, tega pazh ni treba fhe le v’ mifli jemati.
Ljubi otrozi! flifkavzam, kamnitim ljudem bi fe vtegnilo, kar Janes veleva, morebiti preterdo sdéti. Pa glejte! prav sa to nektirim ljudem vezh, nektirim manj kakor potrebujejo , je Bog dal, in v’ferzezhlo* véku je dobrótlivoft in hvaléshnoft vzépi] , de bi te obé zhédnofti per Ijudéh bile. In pa je knj lepfhiga in górfhiga ali kaij, in more kaj bol v’ ozhf fbiniti, kakor kdor ima pr.evézh, naj tiilimu da, ki premalo in a? c5e pa tudi knj boi fpodóbi, kakor de dobrote vbogi prejéviz dobroto fposnâ » in le fe dobrdtniku, koljkor vé in sna, hva-leshniga fkashe ?
Nè le fplòh na'pak, tudi flanóveje napake Janes, ki fo flànu in fl â n u 1 a fine, popraviti opominjal. S’fvojimi uki je
vfe po konzu fpravil. Is vfih fianóv vrèjo h’ kerftu ljudje k’ njemu. Zlo zeftovinarji in vojaki ali folcidtje fo pertifkali , ki fo bili povfot savolo krivize in file rasvpfti« Zefto-vfnarji, velikrat prevèzh od ljudi fo jemali, ga vprafhajo : „ Uzhenik ! kaj pa je nam fioriti ?” Janes jim je odgovarjal: „NejemHfe, kar vam ni pofiavleniga. ” Vojdki, saróbleni fo bili, radi fo toshili, nikelj jim ni bilo sado-fti, ga. vprafhajo : „ Kai pa je nam fioriti ? ” Janes jim pravi: „ Nikomur ne déiajte file, ne toshite nikogar po krivim , in dovóljni s’plazhi'lam bodite, kar vam je fposiriuiga,
Is tega lohka pofmimemo, kaj bi bil po-fiavim Janes lenétam rekel, kaj pijanzam , kaj lóternikam , kaj togotnikam, in pa tudi, kaj nepokornim in lenim otrokam. Ravno tako lohka previdimo , de prava pokora je zlo kaj priproftiga — namrezh : „ Poboljfhati fe, in nar prèj korenino gréham poruvati, to je prava pokora.”
Ljubi otrozi ! fam Bog je bil pofial Ja-nesa, de je ljudi Jesufa odrefhenika fposna-vati perpravlal. Tudi nam h’nauku je Bog te uke sapifati rekel. Kdor fe po njih ne ravna', kdor fi ne persadéva korenine fvojih grehov fposnati, nè pobóljfhari fe, taki fhe ni prav Jesufov uzhéniz. Kaj, tudi kerfhen naj bo, fiokrat naj Jesufu Gofpod rezhe, fhe na fiòpni ni do njegoviga uzhéniza. K’Janesu fhe le v’fholo naj hódi, in bólji zhlovek biti fhe le uzhi nsj fe. In — Bog hotel, de bi fe ! Le refm'zhno pobóljfhovanje je sârja sveHzhanja. Komur fhe ta ni perfve«
?6
tila, nui tudi svelfzhanja fonze, Jesuf Kri-ßuf, nikolj ne bo fjalo.
2i.	Janes Kriftufa napoveduje.
Dosdaj fhe ni Jane? beféde „ Kri flu f5* îsgovoril. Vedel natnrezh on vélki, ras-fvetleni uzhenik je: Zhigar ferze ni od preg réh zhifto , de tudi The njegov um v’ refuizo ne vidu Kdor fi ni nikolj per-sadjal fe is grehov smurati, de taki nikolj pràv odrefhenfkove potrebe ne verjame, in ni «iti sa* lij inar. Torej le od pokore ja is kòn/.a Janes govoril, od drujiga né.
Sdaj, ko fe njegovi uzhénzi shé po-boljfhujejo, sdaj fe shèlje po Krillufu famé v’njih giafé. In ker fo v’ toljki zhafti Ja-nesa imeli, miflili fo zlo , in zhutiTo fe jim je, vfe lohka, on Janes bo Kriftuf.
Sdaj fhe le Janes rezhe : „On, ki po' meni pride sdaj kmalo, vézhi od mene je on. Vréden noftti jes zhévlov mu nifim.” To liofilo namrezh fo nekadaj vbògi fushni opra via li.
ïs tega vidimo, v’ kaki zhafti je Janes Kriftufa imel» in koljko ft je, tudi Jsraelze s’ njo navdati, ■ persadjal. Shé fo lì mogli fnifli sduj tsraelzi od letiftiga delati, ki je Janes. taki mosh, tako od njega govoril? De bi fe tudi nam v’ferze toljka zhaft do njega vkorenfnila !
» Jes, rezhe Janes, le s’vodo kerfhu-jeni» de vaf h’ pokori perpravlam. Ker-
ftil on s’ognjara — s’fvetim Duham, vaf bo. ”
Voda le svunajne madeshe pobère. Nizh drujiga s’vfimi Tvojimi duha The tako pòi* nimi pridgam ui Janes perpridgoval. Ognj do shiviga ozhifhuje, pretopi, prenovlu* je — vfe prefhine ognj, shiv je, ds nobena rézli nè tako. <Shè filnifht je boslija tnózli k' dobrimu , ki jo Kriftuf v’ naf daja. In kako potrebni , de po Janesu govorimo, fmo ralâzhni, mersli ljudje tega dobrotliviga ògnja is otbéf !
„ Vévuizo ima v’rokah, pravi Thè Janes, in pozhédil bo gumno. Pfhenizo bo v’ fkedne pofpravil, in pleve s’nevgafHvim ognjam shgal.”
De Janes v’ ti lepi kmézhki priliki s’pfhenizo prave, dobre ljudi meni, s’ plé* vami, ki fé pfhenizasdé, in ni sema v’njili, pa fvetohlinze , fhe bol pa hudobne ljudi » jelite, ljubi vi! ni vam treba praviti tega ? Pa vprafhajte fe: tSre vi okljéno pfhenizhno serno ? Bofht bi bilo flrafhno, ako bile piève bili, in zhe bi fe vara po plévje enkrat godilo !
Vezh od Kriftufa ni sdaj Janes pové-dal. Pa zhe fe s’ njegovimi pofhifhavzi vred sdaj le toljko nauzhimò: ,, V fa fhe taka perferzhna in fhe toljka zhuit gré Kriftufu; vef vèl i k nebé fhe k dac on nam pernêfe : in ljudjé le, k f i r i ref po dobrimu hrepene, bodo tega dani deléshni — zhe le le toljko pravim, »auzhimò, dodi je sdaj to. Hefàdei „Po-
k oro de 1 n j t e ! ” je na dolgo she prëd lè J anes rasloshil. Is tega, kai tukaj od Kri-ftufa, od blislmiga boshjiga kralja pove, le tudi befede:' „ JNebefliko kralje (Ivo fe bi i sh a” she dovòl sjafné. Pòtlejfliine sgodbe nam jih bodo she 1'he rasdaniie.
22.	Jesufov kerft.
V Defiravno ga s’ tako fvedjo osnanoval, ni ga fhe Jaces po obrasu pnhodniga odre-i'hemka posnal. Pa Bog, ki gaje s’vodo kerfhovat, in ljudi h’pok òri podal orna jovar, mu ie bil rekel: „Tidi, ki bofh fvetiga Duha vid il nn • nj priti, in nad njim odati, on je tilt, ktiri s’ fverim Duham kerfhujè ( ki fe ljudem ref pobóljfhati mózh rìaja ). ”
Tako je Bog Janesu povedal, in tako fe je tudi sgodilo. H’ kerdu fo ljudje hodili, kar pride is Nazareta, de naj ga ker-fli, tudi Jesuf k’ Janesu na Jordan, Janetov kerft namrezh, ki je ljudi h’pokori savra-zhoval, in v’boshje kraljédvo ravnal, je mogel tudi Jesufa fpokornih grefhnikov od-refhnika, in deje kralj boshjiga kraljéftva, ljudem sasnamovari.
Nebefhka milod , in boshja lepota je mogla is Jesufoviga oblizbja iti. Saka j le viditi ga, je she Janes samaknen. Mifel prezej fe vtréne v’njemu: „ Ta je fvrifiuf, in nihzher drugi!” Brani torej Janes mu v’reko, s’veliko zhadjo mu je rekel: „ Jes
potrebujem tvojiga kerfia — in ti hodifh k’ meni ? ”
Pa kerfhovati na ravnolt od Boga povelje je imel Janes, boshja volja je bila, de Jesuf h’kerfiu pride. Jesuf torej je odgovoril: „ Maj bo sa sdaj ; sakaj vfo pravizo fpolniti, viim boshjim fklepam podvrezhi (e nam fpodóbi. ” Janes je odjéujal, in ga je kerftil.
Jesuf je po kerfiu is reke fhel, in mòli , kar le nebéfa na enkrat nad njim od-pró, <Sveti Duh is vifhkiga v’ podobi goló-ba je na-nj perplaval, in nad njim oliane. Sraven fe glaf is neba saflifhi : „ Ta je moj ljubesnfvi fin, vfe fvoje dopadajénje ( vfe vefelje) imam nad njim.”
Ljubi otrozi ! veliko, lepo je vfe per ti perkasni is nebéf. Nizh ni od vézh per nji, vfe kaj pomeni.
Od p erte nebéfa — jelite, lepósnd-menie, de je Jesuf nebéfhek dar — de je is nebéf perfhel, in nebéfa na semljo per-nefel, de je ljudém nebefhke mi fix dajat, de jim je nebéfa pri fhel odklépat , sakleniv-fhim fi jih s’grehi ? x
Nebefhki ozhe fam odkashe ljudém Jesufa, de je njegov preljubi fin, ki ima vfe fvoje dapadajenje nad njim. Kdo ne bo v’zhafii imel, in ljubil boshjiga finii? Kdo ne bo nad takim vefelja imel, ki ima Bog vfe vefelje in dopadajénje nad njim?
Jesuf, boshji li n je berfn , ko v’ pervizh na ljuzh pride, kmalo lepa p o dò b a ljudém. S’voljno poüorfhi-
8o
no fe v’vfe vdâ, kar Bog obertie — fpol* nil je vfako fhe toljko doishnófìizo. Liu-bik je ozhetov , pa tudi pokorn je ozhe* tu. On, ki mu ga ni enaziga zhlove-ka , fe vef ponishen fiori nar manjfhi-mu enaziga — h’ kerftu gre , kakor drugi , in fe zlo od greflmika v’ nizhemur ne k lózhi. Vef v’ otrozhjimu saupanju sazhne s’molirujo fvoje ozhitno shivlénje — in njegovi saupni molitvi fo fe nebéfa odperle.
Boshji Duh je is nebéf na Jesufa perplaval. Kralji in vélki duhovni ne-kadaj fo s’ oljarn mašilo prejemali — Jesuf on [sraelfki kralj in vélki duhoven, ki mu nikolj ni bilo enaziga, preden je na toljko opravilo fhel, on ga je s’ fvetim Duham prejel, Koljko torej je ime, de fe mu Kri» fiuf, to je, boshji Masilenz pravi !
De je golobja podoba p er pl a-vala, to perkasen moremo fhe pofebej v’ mifli vseti. Bosbjiga duha bi zhlovefhko okó ne bilo moglo viditi. Svunajniga sna-menja je bilo treba, de pride. In lepfhi in perpràvnifhi podobe kakor golobova podoba , ki pohlevno is vifhkiaa perpläva , pazh na zelimu fvetu ni. Zhift po golóbje, mil, priproft , bres ovinkov nedolshen, po-bléven, bres terme je zhlovek, ki je Duh boshji v’njemu. T;<ki je bil Jesuf. Taki po fvetimu Duhu, ki ga v’ nat’ daja, liozhe on, de bodimo tudi mi,
«Shè kaj drujiga pa bi vtei?nila ta ljuba perkâsen poméniti. Kar je golob s’oljkino ihefhulizo v’kljunu fveta ohrdmbo Noeta
osnanil, je golob do đanafhniga dné Ijudém upanja lepa podoba , jim je osnanliviz miru in vefèlja. Ob zhafujesufa, ki je pohlevna golobja perkasen na - nj perplavala, je ljudem upanje, de nikolj lepfhiga, napozhilo—-upanje jim jesafjalo, de bo The vfe drugâzh od pogublènja Bog fvet otél, kakor ga je ob Noetovimu zhafu , in de bo nòv boljfhi zhlovefhek ród Bog vftavil na semljo. Bog dal* de bi fe tudi nad nami to lepo upanje lpolnilo !
23.	Jesuf fküfhan.
Ljubi otrozi ! de fe bomo bol svédli v’ veliko in lepo , pa zhudno pergodbo , ktira pride, nekoljko v’Baj fe osiamo. Shé vétte, Adam pervi zhlovek je, de bi tàk nè! tudi pervi grefhnik, in grefhniga odró-da ozhe bil. V’ febi greh imeli fmo vfi njegovi mlajfhi. Jesuf Krittuf je prenovit pri-fhel grefhne ljudi, — perviz je prenovleniga zhlovefhkiga rodu. Adam tedaj , pervi grefhnik, nam je podoba, ki fe, kakfhini fmo, v’nji vidimo — ravno tako nam je Kriftuf podóba noviga zhlovéka, zhifìiga, ki je bres madesha in veNpopolnama , podoba nam je, ktira vêlé va, kakfhini de bodimo.
Jesuf Kriftuf je bil rudi pravi zhlovek, Zhlovefhka krepóft ali zhédnoft fe le s’ fkijfh-njavami dofkuli , vterdi in dokonzha. Kakor tedaj Adam v’ Réju, je tudi Jesuf Kriftuf Dragi d'd,	' F
Sa
zhlovek shivé ua semlji bil fkufhan, slaßi sdaj lè v’ pufhavi, Nad pervieni fiarifbmi ob fkufhnjavi v’ Raju fnio vidili, kako v’greh zhlovek sabrède. Kad Jesufam ob njegovi fkufhnjavi vidimo, kako fe fvéta krepófl ali zhednoft doféga.
Jesuf na fvoje vélko délo kerfhen je kmalo od Jordana po nagibu fvetiga. Duha v’pufhavo v’kraj nar odlóshnifhi v’njifhel. Divij, in flrafhen flrafhen boja je bil. Pe-zhi reshâle, in gole gore fo okolj in okolj kipele. Shiviga zhloveka ni va-nj bilo. Své-ri le prebivajo v’ njemu. V’ ti terdi famòti je fhtirdefet dni Jesuf in fhtirdefet nozhf* Prebil je vfo gròso , vfe tesbave pufhòbni-ga kraja — molil je — premifhloval — pòflil fe — na vélki fvoj oprâvik fe je perpravlal.
Ko fe je Jesuf she bliso fhtirdefet dni in nozhi prepòflil, je .Satan v’ pufhavo k’ Jesufu pri f h el. Kmalo po flvarjènju je bil ta hudi duh perva zhloveka v’greh in révo pokòpal. Is greha in reve sdaj bi ljudi rad obvaroval. Perva zhloveka je bil po kâzhje sapelal. Tudi sdaj, obljubim , fi je podobo dal, ki fe mu je h’naklépu perpràv-na sdéla. Blèso fe je nebefhkiga angela delal, in v’fvetlobi in zhafli je k’Jesufu fto-pil. Kar bi bilo, kakor je v’Raju, v’pufha-vi h’grehu nagibalo, nizh taziga ni bilo v’ pufhavi. Noben lepi fad prepovédaniga drevéfa ni mócil ozhi. Pa tudi kamenje po tleh je .Satanu prav prifhlo, V’ Jesufu , preden je v’ pufhavo fhel, je bil boshji fin ©zhitno odkasan, Tako dolgo fe poflivfhiga
je sdaj lakota terla. Tl fo fe mu shë kaki zhéri ali kake Tkale pod nogami valjale. K malo is tega je flepa'r fkufhnjavo naklèpal. S’ hinavfko zbaftjó je pred Jusufam Hal , nnljva ga po angelnovo, ki pomagari hódi; „ Zhe li bosfcji lin, tem kamenam lè rèzi, de bo kruh is njih. ”
JesuT je bij po nagibu fvetiga duha v’ pufhavo 1'hel. De fs pólli, je bila ozhe-tova volja. Dàno le sa to mu je zhudesbe delati, de bo ljudem révo prevsdipovàl, de bois nehéfozheta rasflàvlal. Tudi v’nizh drujiga jih ne obräzha. Bogu je upal, ki ga je v’ta kraj perpelal, de ga tudi bres kruha, de ga s’befedo lohka preshivi. Jesuf tedaj rezhe : „ Sapilano ( v’ fvetimu pifmu ) je: Zhlovek ne shivî le ob kruhu, ampak ob vfaki befédi, ki Rogu gré is ûft.’’ Tako lè je bila perva fkufhnjâva premagana.
Pa Jsatati pofkufi kinalo drugo po ti. Nato lè jo sida: Vidil je, de Jesuf v’Boga saupanje flavi, de fe beféd fvetiga pi Ima , in njih üka terdo dershf. tSkléne ga tedaj k’ predersnimu saupanju v’ Bogà napraviti , in — kako prekanjeno! — s’befédam fvetiga pifma ffhe Ikufhnjâvo sraven fhe v’brumnoft «akriti. Pelai Jesufa v’Jerusalem, in pofla-vil verh rempelna ga je na rob. cSpodej, v’globozhlni, ni bilo mefta nè konza nè kraja. Rezhe <Satan v’ anglifki perkasni mu sdaj: »Zhe fi boshji fin, fkòzhi! Sakaj pi-fano je : cSvojim angelam te je povfot rekel varvati» Na rokah te pondo, de fe s’nogo ob kaki kamen ne vdarifh.” Kako
F 2
svijafhko lè ! — Ref fkorej bi zhlovek miflil : kar nad métto fpuilil anglizam na rokah Jesuf naj bi fe bil, kakor bi is oblakov kdo prifhej; ne bil bi mogel lepfhi po-kasati, de je Israelfki od Boga poflani, is nebéf dani kralj.
Pa Jesuf ni na sjale prifbel zhudeshov delati. Nikolj mu zil in konez ne prèjde is ozhi. Zhudeshi, ki jih je on délai, fo bile lepe zhlovéfhke dela, ki fo kaj vfmi-leniga, kaj dobrotliviga imele. Kako ne-ümua torej je ta fkufhnjâvzova, mu Jesuf s’ drugimi befedami fveciga pifma pokashe» „ Pifano je, mu pravi: Ne fkufhaj Gofpo-da, fvojiga Boga.” De naf bodo Bog in anglizi varovali, fmémo le v’ nevarnottih upati, ki fe jih ogniti ni, ali ki naf dolsh-noft va*nje shène. Bres file v’fmertino ne-varnoft fe fpufhati, v’ boshjo pomózh na-lafh sabavlati, .to bi bila predersnoft in fpa-ka! Tako lè je bila tudi drugzhina fkufh-njava odbita.
cSatan fhe ni pozhival. Tretje fkufh-njave fe lóti. Vfe, kar ljudi flepi in sa* peluje — zhaft, bogaftvo, oblaft , de je vé-zhi ni, vfe mogozhe vefelje, fvet in kar na lvetu ljudi mika in mòti, vfe to je v’ eno fkufhnjavo povsél. Na velik hrib pela fe-boj Jesufa, bres konza delezh iu lepo feje is njega vidilo. Vidilo vfe kmalo fe je od tod v’mnoge deshèle in kraljeftva s’vfopjih lepòto; sasnâjo fe velike méfia, lepe polja in polja, vóshene réke. Véra je bila tifti-krat, de velkiai kraljéftyam je tudi varh
S5
vélkih angelov kdo. Taziga fe je .Satan sdaj délai. Jesufu fkasuje vie te lepòte, in rezhe mu: „Lej! vfe to — vie te deshele ti dam , in kar imajo. V’ohladi fo mi, dani jih, komur jih hozhetn. Vfe bo tvoje, zhe fe mi ponishafh - zhe pokléknefh in me mólifh.” Isdaie fo ga, de je peklenfek duh, te beféde. Terdo in s’ fvero nejevóljo je Jesuf rekel : „ Pobèri fe, .Satan ! sakaj pi-fano je : Gofpoda. fvojiga Boga mòli, in njemu famimu llushi. <Stréla <Satanu o bile te beféde* Vfa gerdòba njegoviga naklepa fe is njih pokashe. cStrepetal, sbéshal Je.
Ljubi otrozi ! ta sgodba ima nauke, vie vafhe siti ve dni naj bodo svésda nad vami, de fe is nevarnoft svéfte, ki na fvetu v’va-fho nedólshnoft preshé. Lepi Jesufov is-gled nam pot pokashe, edino do Ive* tó it i
pervizh vidimò nad Jesufatn, de ima* mo fkufhnjav premagati, zhe fveti biti sheljimò. Jesuf fam je bil fkufhan. Torej, zhe fmo tudi mi v’fkufhnjavah, ne shalujmo, ne framujmo fe. tSkufhan biti more vlaki zhlovek. Boshja volja je to 7-dokler bres vojfke ni smâge, nè bres [kul linja ve krepófti in zhednofli. Jesuf je bil fkufhan, ki je ravno pred odper-te nebéfa nad feboj v i d i 1. Imamo naj tedaj tudi zhafe , ki je polno nebéf na-fheferze, vdrimo per viimu tému fe v’fkuln-njâve. Le nikar fi mifli ne delajmo, de fmo v’ dobrirau tako delezh pargnali, de fkufhnjdv ni sa naf. Jesuf je bil she
potlej fkufhan , kt je bil s’ fve-t i m D u h a ni navdan. De smagamo , nam more Bog pomagati, pa njegova po-nićzh nam ne prevsdigne vojfke. Tudi nri moremo fioriti, kar je od nafhe ftrani. Trikrat sapóred je bil Jesuf fkufhan. Premagajmo jih tudi enkrat ali dvakrat, le nikar ne mifiimo * de fmo fe fkufhnjâv do konza snebi'li. Shivlénje bogabojézhiga je vtdna vojfka zhes hudo.
Drugizh vidimo, k ti re fkufhnjave fo nam nar huji. V’ Boga premalo sa upanja ima veliko ljudi. Shi-vesh jih fkerbi, fkufhnjave fo is njega. Nè v’ Boks», v’ gol fi jo , tatvino v’neframen dobubik ftavijo pomózh. Pofhténje, pra-vi7a. nedolshnoft , vfe fe sa kruh per njih v’ pròda j dobi. Veliko ljudi' ima pr e-dersno saupanje v’ Boga. Ne marajo, farni' fe rijejo v’fkufhnjave, in ft upanje delajo, de jih ne bo Bo? sapuftil. Ali pa, tudi fvojo pot shivé vfi pokojni v’ grehih , in fe vender svelizhsnja fvéftijo. Po zhlovekovo ravnajo, kriri fe v’brèsen sakadi, pa fi upanje dela: Bog po anglizih ga bo orél. Véz hi del ljudi' Bogu ponolnama vfldpi; prašna zhaft , po-sém ifko blago, shivòtne fiafti jih preflepé. Nè krepòfti in zbédnofti, le take rezhi ženijo; vézhi blagóft, kakor is B- gi. fi is njih delajo, ki je edini svir vfe prave bla-gólìi.
Vidimo tretjizh, kako je fkufhnjave *ar lóshej premagati, Vaji v’ dobcimu , nji
8?
nar vézhitnu opravilu, po Jesufovo moremo fvoj zhaf odlozhki. tShtirdefet želih dni je vef s’ Bogara Jeiuf kon« z h al. Tudi mi moremo ob fvojih ursh per molitvi pomózhi ifkati, de naf pofvetne raslâke v’ pogublènje s’ Tvojimi valovi ne pofnamejo. Bo prevè/.h kalj Bogu odlózhiri kako zhetertizo ure faj dvakrat ali trikrat na dan? Jesuf ni le jedi ftradal v’ pufhavi , vfiga drüfhiniga ve-felja po gré fli a. Ali bi fi ne fmeli fem-tertje kakfhiniga perpufhèniga vefelja mi perkratiti, de bi loshej nagnenje do nedo-pufhèniga krotili ? Prebivati v’taki-rau divji mu kraju je imelo velike teshave. Tudi mi fe teshâv vadimo prenafhati, vojfkovati zhes hudo fe bomo vterdili. Lohka verjamemo, ob Tvoji dolgi pomudi v’ pufhavi je vfe Tv e to pi Trn o Jesuf premiflil. Tudi mi fi ob zhafu pokôja odlczhujmo kaj boshje befede, ki nam v’shivo féga, v’fer-ze na Hran jo denimo, de jo bomo ob fkufhnjavi imeli, in fe po nji ravnali. Jesuf per vfi Tvoji fkufhnjavi je bil fverófti prelepa podóba , in taki po njegovi podobi bodimo tudi mi.
Berfh koje4Satan Jesufa sapuftil, shé fo bili anglizi sraven, in ftrésheio mu. Boshje dopadajènje, in ponebéfih vefelje mu pridejo pravit. Zhaft in vefelje mu fkasu-jejo. Vfi v’vefelju fo nad njim, ki je premagal. S’jedjó ga poshivé (vfe lohka, de s’fadjam, ki fe v’ nektirih lepih podobah
fhè inalano najduje ). Bofht je blàgro sdaj Je-sufu, ki je fkuflmjavo premagai — shédru-gàzh, kakor nekadaj Adamu , ktiri je bil pod - njo^ omagal. Raj v’pekel Adamu greh, Jesufu je premagana fkufhnjava pufhavo v’ nebéfa premenjila.
Ljubi otrozi ! nedolshni fte fhè, med krepóiìjo in greham po fredi fe fhe lòvite. Pa ne bo le vaf fkufhnjava ognjila. Joj, na ta sgod miflite tiflikrat. Sa vfe gre zhloveku ob zhafu fkufhnjave, med kre-póftjo in pregrého, med nebefmi in peklam, med Bogam in hudizham fe vói ji. Bogu fe fkuja, kdor pregreho isvólji, pred hudizha poklékne. Peklénfka sherjavzs — huda véli — tlji v’njemu. Kdor pa Bogu sveli: oliane, njemu fe angeli perkljanjajo. V’ zhalli ga imajo, delilih jih ne vidi. Anglifko vefelje je v’ njegovimu ferzu. Shé sdaj nekoljko nebéf ima v’febi. Kdo bi hotel vfe to sa poflâlli saménjati, ki jih je kome) kàk zbâ-fik ? Kdo fi bo fhe pomifhioval med kom svòljiti, med Bogam ali hudizham ? med nebefmi ali peklam ?
*4. Vélka duhdvfhina pofhle do Janesa,
Ta zhaf, ko je Jesuf v’ pufhavi bil, fo rzhf vfì v’Janesu imeli. Pa enih mifel nifo bili vfi. Shé vèlie, vézhi dèi jih je minilo , de je K ri fl u L Drugi fo menili : Elija bo. Govorjènje je bilo namrezh od njega .
de bo fpet prifhel. preden fe Kriftuf per-kashe. tShè drugim je kàk veîik prerok na roifel hòdil. Vélki duhovfhini, pifmejam in ljudfkim ftarafhinam fe je rézh vfe drugazh vidila. Uzhil in kerfhova! je, in ni fe jim sgiâlil. Shé to jih je bolelo. Veliko per ljudéh je vèljal — njegove pridge fo vfhé/Ji, vfe vrè sa njim. To jih je bodilo. Fari-sejam, ktirih glave fo bili, je Jesuf hude rezhi oponafhal, de zeftovinarjam in ozhit-nim grefhnikam nè tazih. ,Se ve, de jim napiihnesham to ni bilo prav, vézhna samara je bila.
Od konza — ni bilo kaj lepo od mósh to, ki fo fe take fvete delali — fo ga ifkali per ljudéh pozherniti. Po snano svijâzho merzhéfnih ljudi féshejo — lshi fo med ljudi rastrefali. Djali uno napeti fo poftavim, ker je v’ famòti prebival, in fe v’ jédi od drujih ljudi lózhil : is uma je, od hudizha je obféden. Pa malo fo fi s’tem smògli. Janes je vfe fkosi vèzh vèljal, smiraj vézh ljudi pertifka sa njim.
tSklenili fo sadnizh s’flóvesam do ja-nesa poflati, in vprafhati ga na ravnoft ; Kdo de je , in is zhigave oblafti de vfe to pozhénja? Rerfh ko nè, fo fi upanje delali, uizh prav ne bo mogel odgovoriti, ali kar porezhe, faj fkasati nè, ker Janes ni bil do sdaj fhe nobeniga zhudesha fiorii, tako fe bo Pam podkòpal per ljudéh.
Prifhli odvóljeni duhovni fo k’Janesu na Jordan. Vfe fe ljudi tare, mikala jih je. Duhovni mu dajo vprafhanje : „ Kdo fi ti?”
Janes pové refnizo, ne taji je. Na ravnoft, gladko, bres ovinka jim pravi: „ Jes nifim Kriftuf. ” Ga vprafhajo : „ Kdo pa fi ? 4Si Elija?” OJgovoril je : „ Nifim.” Pravijo: ,. tSi prerok morebit ( kogar te délajo ) ? ” Odgovoril je: „Nifim,” Rezhejo : „Kdo lì she tedaj? Odgovor, ktiri fo naC poflali * jim moremo pernefti. Koga fe delaCh fam febe ti' ?” Rezhe : „ Glaf v’ pufhavi fim, de klizhem: Perpravlajte Gofpodu pot! — kar je prerok Isaija prerokoval.”
Ti pòfli fo Fariseji bili — in torej sviti in potiiheni- Rekó mu : „ Zhe nifi né Kri-lìuf, nè Elija, né fzer kak prerok — kaj pa kerfhujefh ? ”
Janes jim je odgovoril: „S’vodo le kerfhujem. (Moj kerft le opominja, de fe od grehov ozhiftimo, de fe k’prihodu koga vifhiga perpravlajmo. Je greh kalj ljudi k’poboljfhanju perganjati? To fméti , pazh ni treba preróku biti komu.) On pa, is-zhakvànez, defiravno ga ne posnate, v’fré-di vaf je shé. On , bivfhi sdavnaj pred mano, pride kmalo sa mano, Jes pa mu fhe jermenov per zhévlih nifim vre'den odveso-vati. ”
Lepfhi in bol tnòshko bi Janes ne bil mogel odgovoriti. Kak fh ina 1 ju besniva po n i slino fi; ! Nikolj ni do lih mil od febe govoril. Sdaj, ko mu gofpófka vkashe de more, je pameten, de nikolj ra-ziga , v’ befédah. tShè s’ laftnimi befédami ne odgovori. Oberne jo, de prerok, sa • nj govori. Kaka z h alt do Kriftufa! Ni*
fî
kogar fe ne déla per ljudéh — v’Krifiufa le jim ozhf saobrazhuje. Né febe — le njega sheljf vid iri zhefhèniga. K oljka mo-droft — koljka s v e fi ò b a per opravilu fvoje d o 1 s h n o fi i l Na ftaro pre-rokvsfnje duhovne je savernil; njim , na (veto pifmo uzhènim, je namrezh snano moglo biti. jSpolnénje tega prerokvârja , Kriftu-fov prihod napO’vdujt jim, on mu le pot nadelava. S’ zhem bi jim bil bol mifliti dal? Zhakati po pameti, kaj drujiga je bilo fioriti, zhe bo prifhel ta Janesov ali kal j ? Le o prihodu fe je bilo prerokvanja refnfzi po-kasati mogozhe.
Pa nizh ne gjine duhóvnov, nè Jane-sova ponfshnoft in nófha, nè njegovi modri odgóvori. Piko fo imeli do Janesa, to je bilo. Vfa njih per Janesu je bila roglâta in révkafta. Shé vprafbanje je saróbleno in kratko. Ko mu vezh ne véjo kaj rézhi, fo obmóknili. Kerftiti fe, preroka poflufhari, fe h’ Kriflufovimu prihodu perpravlati % bofh ! de bi jim kaj tega na tnifel prifhlo. Smusali fo fe, fhe lepe beféde nifo dali Janesu. Kako vender napuh in nevofhli'voft zhlo-vefhko ferze sakerkne in savddl
c>Shé fe ne fmémo zhudne pofebne boshje vóie in previ'dnofii presièdati, ki je v’ ti rovèlli. Žhlovek bi miflil, v’vélkimu méfiu v’tempelnu ra m naj bi fe bil Kriftuf osndnil, nè pa v’ odlóshni pufhavi. Pa, bo Bog takim duhóvnam ,ali kalj, to osnani'lo saupovàl? In komu drugimi), v’tempelnu naj bi b i hotel uzhiti, bi fe ne bili is vfe mozhi v’ braa
poftavili ? Ljuzh in refntza tedaj, ki nifte proltóra v’ tempelnu imele, fte fe mogle v’ pufhavo vmaknici. fn kako lepo, tudi to te more v’ tnifli vseci, fe je prerokovo prerok vanje : „ Od gladi v’ pufhavi” sraven fhe vjélo!
Per vii.m tem fe je Janesovo osnanvanje od odrefhenikove blishe raflovélo, de bi fe tako v’ tempelnu ne bilo. Rojftvo odrefhe-liika je bilo velkim duhóvnain in vélkimu sbòru s’ zhaftjo napovedano : s’ ravno täko zhattjó fe jim , de fkorej pride , pove. V’ preroke fe jim obakrat pokashe. Tako lé fo fami dodi mifliti dobili, in po nevéda-ma, kar fami nife miflili, fo ljudi opominjali, de svelizkar perhaja. Le modsr, in smiraj enak lije Bog, pervfimu, kar pozh-ne in délai
25.	Janes ljudem Jesufa fkasuje.
Janes je sdaj fvoje opravilo dokonzhal, in osnanil je tudi vói ki duhovfhini prihod boshjiga kralja. In kmalo drugi dan, ravno je veliko ljudi bilo, pride Jesuf fpet k’njemu v’ pufhavo per Jordanu. Janes viditi, de pride, in kaj velja, vefelje v’ozhéh mu je igralo, je rekel s’veliko zhadjó , in s’roko kashe: „Vite ga! ra je boshje jagne, ktiri fvetâ grehe odjèmle. Ta je, ki vam smiraj od njega pravim, de nekdo po meni pride, ktiri je vifhi od mene, ki je poprej bil kakor jes. Jes fam ga nifim posnal. Pa
de ga Israelfkimu polku odkâshem, firn s’ vodo prifhel kerfhovat.” Pove jim Che sraven, od kod de Jesufa tako gotovo in terdno posnâ. Uno nebefhko perkasen per réki Jordanu jim dopové, kic je bila v’ Jesu-fu boshjiga limi odkasala.
Ljubi otrozi ! kako lepó v’d veh befédah nam Janes popifhe Jesufa, kak Chi n de je — kaj bo is njega — in pokaj de je na semljo prifhel !
Jâgnetove podobe , góla nedólshnoft, krotkóft in porerpeshlivofl , je bil Jesuf. Vfe prebiti y na tihim terpéti, molzhê iskerva-vi'ti, s’ tem je vfe od njega rezhéno. Po jâgnetovo, ki fo ga Israelzi vfako léro v’ fpomfn odrefhènja is F.gipta k * a 1 i, ga je vmorjénimu biti zhakalo, de je zhlovefhki ród , nè le Israelzov, is gréfhine fushnofti refhil. Ni je huji fushnofti. Nam more kaj priti na niifel miljfbiga in vézbiga : Kosh ji fin — klavno jagne — v’ s’ gréhara satopléDiga fvetâ odrefhenje l
Ljubi orrozi ! toljkrat isrekujete befe-de : „ Jagne boshje ! ” Premiflite jih. Naj bi fi jih Ijiidjé k’ ferzu vseli, greha naj bi fe odpravlaii, saupanje v’Jesufa nai bi fta-vili — kmalo Ràj fpet perve nedólshnoft bi bil fvét !
26.	Pervi trije Jesufovi uzhénzi.
Drugi dan je bil Janes fpet per Jordanu, Imel nekoljko uzhenzov, uk jim je da-
jal, fofebno moliti jih je uzMl, tudi k’ pòli u jih perginja. Ravno jih je bilo dvoje sraven njega, nar boljThi dva Ra bila. Je-suf gré memo. Janes bi bil Tvoje uzhénze rad Jejufu perdóbil. Po vzherajTbnje je rekel : „ Vite ga jagne boshje !
Tudi uzhénza Ra hrepenela JesuTa vi« diti in prav ga posnati. Pa is zhafii do njega fi ne upata prav. Pozhaü greRa sa niim, in bojta Te. cSerze jima vtripa, ko bliso prideta ; ne upata lì ga ogovoriti. Je-suf Te osrè, in vel’ boshji in. prijasen ju ogovori' : „ Kaj bi rada.” Nekaj mlliga, ki fe mu is ozhéfa in befede kashe, jima Terze da. Rezheta: „ Uzhenik ! kej RanujeTh?’* Tako lè mu Tramoshlfva ga obiTkat beTedo nametujeta.
JesuT daja, koljkor sheljéri fi nihzher ne upa. Dobrotno jima je rekel :	Vidila
bota, pojta! ” Via veTela Ra s’njim Thla, in veT vezher Ra per njemu.
Enimu tih Janesovih uzhénzov je bilo po Janesovo Janes imé. Janes ta lé je she v’fivih letih JesuTovo sgndovino, ter tudi to pergodbo popiTal, in sraven The v’miTel vsa-me : „ Okolj deTetih je bilo !” — po naThi fhtérvi popoldne ob Thtirih. Tako lé mu nikolj is miTli ne vjide ta vézher!
Uni drugi uzhéniz, Andrej, je brata imel, tSimona po imenu. VeTel kmalo mu gre povédar : „ Krifiufa Iva naThla. ” ,Simon ga berTh vidiri sasbelju Pelai Andrej k’ Je-suTn je brata. JesuT je v’cSimona pogledal, Ivashe mu, de ga posnà in vfiga pregléda,
đefiravno ga ni nikolj vidi! , rezhe mu : „ Jonov cSimon fi. Pa po fih mdl fe ti Peter porezhe!” To je: „tSkalnik. ”
Jesuf, boshji kralj, je s’temi befedami Petra v’ fvoje kraljeftvo prevsel — gofpodâr tiftikrat namrezh, ktiri ii je flushabnika o-miflil, mu je novo imé dajal. Jesuf je posnal, in ogibati je vedel vfako v’ zhlo-veku fkrito mozti, fhe rekel od ftranl je Petru , v’kaj ga bo obernil. Peter je bil po fih mal védni Jesufov uzhéniz.
Ljubi otrozi ! kako prijasno is teh mósh, defiravno vbosih ribzhov , je Jesuf uzhénze poftavil ! Kako ljubesnivo prezej nad per-vimi zhlovékmi, ki fe mu perblishajo, je pokasal, vfaka sa-nj, in is ljubesni do ref-nize in pravize ftorjèna fiopiuja bo pover« nena. Ne moremo fzer v’obras ga sdaj vi-diti- Pa prav ga is njogove sgodovine ipos-navajte, she to vam bo zhafe delalo, de nikolj frezhnifhih na fvetu.
27.	Filip in Natanael.
Drugi dan fe je Jesuf fpet na Galiléj* fko napravil. Mej potam frézha Filipa. Kakor mi na dnu zbiftiga potoka vfaki kâmni-zhik, mu je v’dufhi vie midi in sheljé vi-dii. — Vidil je lepo dufho v’ Filipu, prida uzhéniz bo. Rekel tedaj mu je: „5’me-noj hòdi ! ”
Jesufa je bila gola, zhifia ljubesnfvoft. Nekaj boshjiga, dobrotliviga fe je is njega
kasaîo. Koljkaj naj je uma imel kdo do boshjih rezhi, she befeda, she Jesufovo oko ga je na Jesufa naklenilo. Na golo be-ledo: „ 5’ menoj hodi ! ” je kmalo Filip Je-sufov nafléda in uzhéniz! De je od boshje perkâsni per Jordanu préd shé, in marfikaj drujiga she préd od Jesufa vedel, fe vé.
Filip je prijatla imel, ki fe mu je Na-t-nael reklo. Bogabojézh in pravizhen je bil. Morsela in preroke fta oba rada brala. Obojih ferze je svelizharja sheljélo. Veli-krat, kaj pak de, fta fe pogovarjala od njega. Filip je vedel, kako bo ferzhika Nata-naela veieljilo, zhe mu kaj od njega pove. Kar tékel je s’vefeljam k’njemu, kakor bi bil vef fvet uajdel.
Ljubi otrozi ! le kaj lepiga je prijasnoft is enakih v’ nebefhke rezin samâknenih ferz, nè is dobizhka ali is nagnenja k’pofvetnimu vefelju ! Le lepo je prijatla imeti, de fe mu ferza fhe taki fveti obzhutleji fmejo povedati, in de mu je tudi naf svelfzhati v’mif* li, in naklòniti tudi nam nebefhkiga ve-felja ! Kdor je jak po Filipovo, po Filipovo tudi Natanaela bo lohka dobil.
Natanael je bil ravno cifti dan nekoljko pod figovim drevéfam. To zhafa je moglo sa * nj kaj velikiga biti. Sakaj ravno ? — tega ne pove fveto pifmo. Pa gotova bo, ob Ijubitnu tihimu jutru, un fatn, pod golim milim Bogam, molil je pod drevefam — sheljé po svelizharju, ki jih je poln bil, fo ga prehajale.
KmaJo vftavfhiga fpođ drevéfa ga frézha Filip. Vef v’vefeljti ga sakljizhe: „Najdli Trno ga, ki ga Mosef ìd preroki popifujejo» Joshefov Jesuf is Nazareta je.5*
Nazaret je bilo majhino, puftó méftize» V’nobeni zhaiti ni bilo, V’ sgodovioi Isra-elfkiga polka fe nekjér njegovo irné ne bére. Nobeniga mosha , de bi ga bilo kaj» ni moglo odkasad. cSbé le flifhali borno lihkar» de je veliko fódrege v5 njemu prebivalo. Na» tanael, ki mu je Terze vedno na konzu je-sika tizhâlo , torej je rekel: „Bofh! shebo is Nazareta kaj^ prida hodilo!”
Natanael fe je létu prenaglil v’ fodbî» Majhina ftvàr, ki je ali je ni, ga je nad veliko smotila. Filipu je Terze od vefelja odfkakovälo, ni fi bil fvéft taziga mersliga odgovora. S’léno ga. rezhe mu: „Pojdi, in poglej! 55 Vbogal je Natanael Filipa in pamet, prezej gre s’njim , Tam bo vidil.
Ljubi otrozi! kogar ne posnate, ne fodite ga nikolj. Nè hvaliti ga nè grajati 1@ sa to, de je tega ali uniga ftanu. Lohka bi fzer krivizo komu fiorili. In potlej: zhe fie fe prenaglili v’fodbi, ne bodite termafti. Dajte fi od pžmetniga pri juda dopovédati. Ob veliko frézbo bi fe bil Natanael perpra-vil, ko bi bil fhe le fvojo tifhal,
Jesuf, ki je toliko vefelja imel nad dobrimi ljudmi , viditi Natanaela priti, je rekel: », Vite ga pravigalsraelza, ni je fpa» ke v’ njemu ! ”
Zhudil fe je Natanael timu govorjènju. Sdélo fe mu je, pameten je bil , de ne sa* Drugi dkU	&
flushi take hvale. Morebiti mu je zlo mifel hodila, goletti s’hvalo ga ifhe. In pa •—» kar je fhé zliudnifhi — fhé nikolj préd ga Jesuf ni vidil. Torej, kar v’ fer-zu, to na jesiku, kmalo je djal: „ Od kod me ti' posnäfh?”
Jesuf je s’ prezbudno modroftjo vfelej per pravi ftrani prijel, kakor nalal h je is njegovih uft bila vlaka befeda. Okó mu je dal Natanaelu, in rekel mu je: „Preden te je Filip klizal, ko ü fhe pod figo bil, fim te she vidil. ”
Natanael oftermf. Vfe jafno mu je na enkrat. Vidil je, pred komur ftojf, je vli-gavedózh. Vef gjlnen, in s’fvetim ftrahatn je savpil :	Uzhenik ! boshji fin fi ! Israel*
fki kralj fi ! ”
Jesuf je djal: „ Rékfhimu ti, de fim te pod figovim dre vel am vidil, mi vérjefh. «She vézhi rezhî od tega bofh vidil. Gotovo, gotovo vam povém , djal Jesuf, in v’une je pogledal — nebefa bote od sdaj vidili odpérane, in bosbje angele gòri in dòli hoditi nad zhlovekovim finsm.
She per njegovimu rojftvu, per njego» vimu kerfiu, in po fkufhnjavi v’pufhavi fe je godilo, kar ima tukaj od angelov in od odpéranih-nebéf v’mifîi. Pa kdaj fo tudi potlej k’njemu angeli sahajali, kako fo fe mu nebela odperale, bomo is prihodnih pergódeb fhe vidili.
Zhlovekoviga find fe je Jesuf nar raji imenoval, kar je zhlovek — in pa fhè vbog, nisek zhlovek. Med mnogimi lepimi
imèni, ki fo mu jih preroki dajali, je tudi to imé. Iq komu fe ne vshalji, de fi Jesuf is vfih pnmkov sa* fe nar maujfhiga isvèlji?
Ljubi otrozi ! is žele te povéfii fe uzhi-mo, komu le je mogózhe Jesufov prijatel biti. Pofhténim , poboshnim dufham , ktu*e fpazhene nifo, je on le po njih miflih. Kdor refnizo ljubi, najde jo tudi,
Nad Natanaelam vidimo, kako lepiga kaj je pofhténje, in ràvna dufha. Le dobro je biti per pofhtenimu zhloveku I Le lepo je, de fe lohka od zhloveka rezhe : „ Nikar kaplje ni v’ njemu napzhine kervi, ’* Safluihujmo fi tudi mi to lepo prizho is uft vezhne refnize !
Jesuf je ferzo v id. Kaj fe pomaga hinâvzhiti, fe boljfhiga , kakor fino , delati? Nekdo je le vònder, ki v’naf vidi, ki mu ne moremo né miflize fkriti. Komur fe ni tréba njegoviga ozbefa ogibati, in fe nima zhèfa nè bati nè framovati, le dober je taki 1
Shé naj povéjmo, de je Natanaelu tudi Jernej ime bilo, domi is Kane je bil»
28.	Shenitnfna v* Kani.
Tri dni potlej je v’ Kani, v1 méfiizu na Galilejfkim, shenitnina bila. Jesufova mati je bila tudi per-nji, v’ròdu s’shéninam ali nevéfto, ali fzer fo fi bili snânzi. Kavno ta dan je Jesuf v’Kano prifhel. cSvatje to flifhavfhi ga njega io uzhénze povabijo. J©»
ÏGO
suf, vef prijasen, nikolj ni nikomur profh-nje odrekel, fe da pogovoriti, fhli fo.
Ljubi otrozi ! bôfht je fvatovfhina lju-besni do Jesufa imela, de fo ji Jesuf in njegovzi toljko bili per ferzi ! Shé je mogla njih dobrovólja zh fia in nedolshna biti, de fi upajo nebéfzhsna vabiti. Kaj ko bi tudi nafhe vefeija vfe take bile» de bi Je-« suf per njih biti fmel !
Javalne fia bila she'nin in nevefta bogata. Drufhina, koljkorfhinefe nifta sanèfla, je naredila , de je prevréd vino pofhlču Teshko djalo je dobrima dufhama. Tudi nekako fram bi ju bilo fvatovfhini rèzhi : „ Vino je poteklo. ” Mati Jesufova , po gofpodinje je povfot ozhi imela, de ne gré na ròbe kaj, je kmalo zhutila. Marfiktira morebiti bi fe bila fhè lepó pofmehovala— ona fkerbi per ti prizhi potrebi véntati. Rekla je Jesufu: „Vina nimajo.”
Ljubi otrozi ! koljko saupanje ima lè Marija v’Jesufa! <Shè prav profila ga ni. «Saj je vedla: Sadofti mu je povedati, bo she kàko ventai. Kako polno jo je ljubesni do ljudi! Nad drujih fhe toljzhkino potrébizo fe ji vmi'lji — in zhe pomagati s’ djanjam ne vterpi, faj s’ befedo pomore. Tudi mi bodimo po njéno taziga saupanja v’Jesufa, take ljubesni do ljudi' !
Jesuf, kaj vézhiga je she miflil, njegova nar manjfhi fkerb je bilo vino, ji je rekel : „Shena! kaj nama sa to? Moje ure fhe ni ( sdaj fhe ni tega zhaf ). ” To, in pa odrézhi, je enako fkorej svonélo. Pa to
loi
rekózh tako ljubo in prijisno, obljubim, jo je poglédal, de je kmalo vedla. Zhutila je, de zhaka, pa bo. VTa fkerbna mati je prezej flreshetam rekla : „Vfe fiorite, kar vam porézhe. ”
Ljubi otrozi! ne bo nnpzhina, zhe befe-de, ki jih je Marija flreshetam rekla, tudi na-fe obernemo. Terdno verjela je Marija» de je modro, dobro in prav, kar Jesuf vka-she. Bres pomiflika ga rezbe vbògati. Njé lepe befede to pokashejo:	„ Vfe florite,
kar vam porezhe. ” Te befede saflushijo s’ sfatimi zherkami pifane biti, sapifhimo faj v’ terze fi jih. Kar njé fin rezhe , fioritilo, boljfhi ne moremo njegove matere zhafliti.
V’obédnizi je bilo fhefl kamnitih ver-zhov. Judje namrezh fo bili grorno fnâshni per obédih. Pred jedjo in po jédi fio fi roke vmivali, .Sklede, zhafhke, in vfa po-raisna pofoda fe je mogla fvetiti, vfa zhifla je bila. Navada lepfhi per obédu, kakor vfe rasvirnnje iu vfa potrata , in torej povfot perporozhiti, ker fe pogréfha. Dershal vlaki tih fheflih verzhov, ki fo bili, je dva ali tri bokale.
Rekel je flréshetam Jesuf : „ Naljite verzhe s’vodo.” Shé fe jim je zhudno sdé-lo. Vina ni bilo — in Jesuf veléva vode natdkati. Pa vbógali fo na meflu. Naljili fo jih sverhane. Jesuf rezhe: „Natozhite, flarifhinu nefite. ” cShè bol fe pogledujejo. Pa, savolo njega in njegove matere natózhi-jo in nefèjo.
IO?
.Starafhi'na pokufi vodo , kar je vino bila , de nikolj boljfhiga. Ni vedel, kaj fe je sgo-dilo, savsâme fe, poklizal jeshénina, in rezhe
mu,	blèso de fméhama, de ga nekoljko od ftranf pohvali: „ Vfaki daja dobro vino pervizh na iniso, in potlej, ki fe golti napijejo, fhè le vrédnifhiga ali fhibkéjfhiga; ti pa fi dobriga do sadniga hranil. ”
De fo ftrésheti, ki fo nar pervi vedli, is zhefa je to vino, ofterméli nad tem lè perviin Jesufovim zhudeshatn, in vfe omisje sdajzi potlej — tega ni treba praviti.
Ljubi otrozi ! toljko mila Jesufova nd-fha je per ti shenitnfni, toljko boshje mo-drofii in dobrote je v’nji, de fe je ne moremo namifliti !
Shé to je bilo pri jasno in per-ljudno, de fe Jesuf priti ne brani. Uzhe-nik vef domazh in perljüden je bil. Véra, ki jo uzhi, ne prepoveduje nedolsbniga ve-felja. Nad njegovo fvetófijo ni nizh tûtafii-ga, nè plàfhniga. Kdo bi taziga uzhenika rad ne poPlufhalf*
Kako lepa in p^emeténa je hvala, ki fe sahvali s’ njó shéninu in nevéfti ! Kako nizh nozhe saltónj ! Kako lepó vdal fe je njegov fvatovfki dar ! kako ve ljudém vefelje naftaviti, ki fi ga nihzher ni vfvéft! Kdo bi rad po njegovo ne sahvalovàl, ne dajal, ne
ob.	vefelov àl ?
Kakfhina 1 jubés en do ljudi, kako lepa, in dobrotna! Véntati fi lakoto pi hotel v’ kruh kamenja fprebrazhati, de druge rasvefçljf, je vodo v’ vino fpreménil.
Koljka f pamet! — Per taki mòzhi : Naljite verzhe — sajmite — ftarafhinu nèfi-te! ne rèzbe befedize, nè kaj midi fioriti, nè kaj je fiorii. Kako pohlévno — kako nizh bahdtiga ! cShé toljziga kaj je njemu , kakor nam kaj vfakddnjiga.
Kako lepi nàuk dd shéninu in nevefti prezej od konza njuniga gofpoddrftva. V’sa-upauju poterjena v’ Boga fia Ü pazh mogla mifliti : „ Kdor obilftvo tako daja , ne bo kalj mogel in dati hotel tudi potrebniga ! ” S’ lohkéjfhim ferzam fia fhla na prihodne 1’kerbi in teshave.
Kako marlikaj tudi njegovi materi od-lézhi je moglo per ti zhudni pomózhi ; ravno je njé bajtizo sapufhal, in v’fvét fio-pal 1 Sa odhódnjo tako rekózh ji pokashe « de potrebniga ji ne bo nikolj permanjko« vaio.
Potrébi Jesuf vina le véntati naj bi bil hotel, drujiga nè, in dobrim ljudem nikolj-ko vefelja napraviti, prevedriti jim zhafne fkerbi : fe da kaj lepfbiga in bol ob pravima zhkfu mifliti, kakor med prijatli ta zhu-desh, ki je domazhe shivlenje s’ njim fkle-nil ?
Pa fhe kaj vezhiga je bilo v’timu zhu-deshu. V’fvet ob timu zhudeshn je prefto-pil. Sazhel je fvoje veliziiaftvo raso-de va ti.
Rasodel pervizh je Jesuf, de jekdo vezhi , kakor Mosef in Elija, per misi ; boshja pofla, ki jima ni bilo enazih. De v’ prizho je ozhetov edinez. Mosef je lju«
104
dém po boshjimu povelju vodo is fkale per-terkal — s’ molitujo fedemkrat premóleno je Elija desh is neba perpròfil. Ob ftrafhni shéji, o goréli fufhi fta pomagala. Jesuf le migne, in voda je vino — in to is velike, sgol obilne dobrote. Bi bil mogel per bogabojézhih ljudi misi lepfhi pokasati, ki fo ravno Boga, ilvarnika vina, zhaftili, de fin je tiftiga, ki. is léta v* léto is rofe in deshja vino po tertah sadeluje?
jesuf je v’ drugi z h rasodel, de je Boga povel/zhovat, de je bosbjo ljubesen raskâsat, de je ljudi na fvet poboljfhat in svelizhat prifhel. She zhlovéka prijasnoft jih je gjmila, kako jim more fbe le ferze kipeti, ko jim boshja prijasnoft, in boshje vglizhaftvo sdaj is njega sablishi — fposnâli fo, de je boshji Edinez sa miso per njih —. ca enkrat fe Boga sraven febe savedó ! V’ Bógu in v’ molitvi, obljubim, je bila na enkrat vfa obédniza. Kako lepo she sdaj sa-nâfha Jesuf véro med ljudi' in v’domove, ki je v’ tempelnu, in pa shé v’ tempelnu ni bilo! cSam boshji fin fs je do njih poni-shal, in s’ njimi poprijàtlil, in prav per she-nitnfni je fvoj pervi zhudesh ftoril. Pàzh famé od febe k’ti mili ljubésni fo fe ljube prerokove befede mogle pertakniti : „ Kakor s’ divizo mladénizh, fe bo tvoj vfmile s’teboj sarozhil — in kakor shénin nevefte, fe te bo tvoj Bog vefeljil. ” Le lepa podoba Jesufovih dobrót je v’ vino fpreménena voda, fpreverneno posemlifko vefelje v’ ne-feeffakiga» Pokasuje nam s de po Jesufu bo«
do fl abi ljudjé terdni, de fuhi bodo polni duhi, de is zhlovefhkiga fe bo na boshja obernilo.
Ljubi otrozi ! koga ni zhudo te m o-d rótti? — ob kratkim naf toljko poduzhi; te ljubesni? — le toljko mirü in vefelja je v’ nji ; te mozhi? — bres trudiza to ji ttorjène vfe fhe toljke rezhi ! Kdo ne bo she sdaj jesufa ljubil, zhaftil in molil, fnè préden v’ fvét ftópi l
Pervo léto Jesufa med fvétam.
29.	Jesuf v’ tempelnu*
Ljubi moji ! velikonòzhni prašnik je bil vélki Judovfki prašnik, vi vétte. V’vél-kimu tnéftu, v’Jerusalemu, s’velikim fló-vesam fe je obhajal. Boga v’ tempel molit je flo in fto jésarov ljudi fe f- hajalo — nè le Israelzi is žele deshele. tudi veh'ko boga-bojézhih ajdov is vfih narodov je hodilo. Ta god fe je perblishoval, Jesuf je vfako lepo fhègo v’ žuafti imel in fpofhtoval : tudi gré.
Sidóvje je bil tempel, de nikolj taziga. Trije veliki dvóri fo bili va-nj. V’ pervi-ga, ki fe je va - nj fhlo, fo narodi is vfa semlje fméli. Pa is tega f - hajdlfha , v’ kti-riga fo fe vfi narodi k’ boshji zhafti sbe*
io6
rali — kdo ho verigi ? — je shivinfko fe-mifhe sdaj bilo. Tako je to prifhlo : Bogoti fo vole in ovze, vbogi golobe v’ tem-peluu v’dar opravlali. Tudi v’dnarjih mar-fikaj drobisha je fhlo opravlati. Ljudem torej od daljnih krajo v je prav hodilo, de shi-vali kmaio sraven tempelna Iohka nakupijo, in de slato in frebro Iohka preménijo. V’aj-de napihneni, sraven pa vovzhji duhovni torej io dàvik poftdvili, in fo ta dvor fem-vâvzam in mendzham v’femifhe prepuftili-cStopil Jesuf je v’tempelna predvór. Vfe fe tare. Toljko ljudi in shivine — vóli, dróbniza, golobârji, dndrine mise, vfe kma-lo mu v’ ozhi fhine. Sabolélo v’ dufho ga je, de fo dobri ajd je tâko daljo prifhli, in fhe vtakniti fe kàm nimajo, de bi per pokóju Boga molili. Rasferdil fe je, viditi boshji tempel takô fkrüniti s’ odertijo in dobizkam. 5’ défno roko je motósov sagrabil, is kakfhniga kramarfkiga vódra bòja, in je s’ volimi femâzhe in s’ôv-zami vrèd is tempelna sakrôpil, s’ levo roko je mise prebrâzhal, vfe prek fe dnarji terkldjo, in golobârjam je djal : „ V’kraj s’tem!” In na glaf in terdo je sa vpil: ,,Ne delajte femifha is hifhe mojiga ozheta!”
Naj bi bil kdo drugi kaj tega pozhél, po vikfhi gofpofki nè poflan, in nè oftó-plen s’ vojakmi, poda vil bi fe bil v’fmerti-no nevarnoft. Vfi po konzu srojvli bi bili femovâvzi in menovâvzi, küpleno pravizo tukaj tergovati fo imeli. Nizh loshejiga per lâkomnih ljudéh! — Pajesufu fe nihzher ne vftavla. Strah jih je opadel. Grosa je v’njé
i©7
Chinila. Gredózh fprâsnen je bil toljki proflor, fpet je fveta tihota. Toljko mozh lè je v’ljudi' Jesuf imel, in v’ferza fhe take! Nekaj kraljeviga , nekaj boshjiga je is nje-goviga oblizhja fhlo !
Ljubi moji vi'! De je to fiorii, s’nobeno drugo rezìijó bol bi takimu polku, in per taki perloshnofti ne bil Jesuf mogel poka* sati, kdo de je, in zhimd de je prifhel. Boshjiga find je v’ f e b i p o k a s a 1. V’pervizh je bil sdaj Jesuf v’tempelnu, kar je v’njemu boshjiga find Janes osnanil in polku odkasal — je torej zhudo, de po fvoji lafti'ni gofpoduje, de ga hifho fvojiga ozhe-ta imenuje? Jesuf je pokasal, de je zhlovefhko fpazhenje o v ret , in Ludi k’ Bógu ravnat prifhel. She Janes je od njega pravil, de bo fvoje gìimno ozhifhovàl. Sdaj vidi tempe! ofkrd-novati — je torej zhudo, de nefvete ljudi is tempelna trébi, de sdaj kmalo isglèd naredi, kako fe mu hudiga gnufi, in" de bo vfe hudobne is fvojiga kraljeftva odvrazhal ? Sraven da Jesuf nasnanje fhe, de je v’ nebéfih ozheta prifhel med v fimi narodi na semlji p o v e 1 f-zjiat. V’ predvóru, ki je bil fsraelzam in ajda m lafleo, fe je v’pervizh obnéfel, nè v’tempelnu, ki fo Israelzi le va-nj frneli. Zhudo po pravizi naf je te njegove oblafti. Pa ravno tako e njegova modroft zhud-na ^ de je toljko pomémbe in nadka v’to fvoje ravnanje djal!
Ko je Jesuf femâzhe in tergovze is tempelna ispókal, in nameft hrupa vef boshji ondi fia!, potlej ftópijo duhovni k’ njemu, in drugi judovfki velkini. Lepe, góle refnize nifo mogli tajiti, de v’boshji vèshi ne gré imeti femifha. Pa — muhaflo sado-fli ! — ógnejo molzhé fe te refnize. Tega le nozhejo, de bi fi on to braniti pravizo fvojil. Torej vprafhajo ga: „ S’ kaklilinim snamenjam bofh fkasal, de imafh to delati oblaft ? ” Tako domifhlivàvi ko fo bili, tako bébafio je bilo to vprafhanje. Prav s’ to jim je pokasal Jesuf , de ima oblaft od Boga delati , kar drugi nihzher nè. tSami obljubim fo fe savséli, in nè malo, de mu je kaj taziga obveljalo. Per vfimu temu jim je Jesuf odgovoril. Mogozhno befedo jim rezhe : „ Fedente ta tempel — na-fe pokashe — in polla vil v’trehdnéh ga bom.”
Teli befedf fhe nifo sdaj umélì, Mifli* li fo, de od ref tempelna govori. Pa tolj-ko le previdijo, Jesuf terdi, de bo fha yézhi rezhi delal« De je kùpze in proda-jdvze pregnal , jih je na fkrivnim s’ftraham navdalo. Ne upajo fi fhe tifhati va* n j. Nejeverno ga le pogledali, in rekli fo mu fpazheno : „^helt in fhtirdefet lét fe je ta tempel delal, in ti fe ga slobifh v’treh/ dneh poftaviti ? ” — in nejevoljni s’temi befedami gredo fpred njega.
Ljubi moji ! Ta Jesufov pervi odgovor pokashe, de je bilo vfe polno mod rolli, kar |e govoril. Duhovnatn je fhel,ki fo mu v’ pra-
vizo po tempelnu vkasovéti fegali, in da jim sazhutiti ne kol jk o fvojiga bos liji ga rodu. Od rezhi ravno ljudém pred ozhnu je vfelej rad prilike jemal. Sdaj je v’ tempelnu bil. Kaj lepfhiga bi fe bilo dalo rèzhi? cempel — boshje prebivalfhe — imenuje fvoj shivòt. De je od Boga poflän, jim bo njegovo vftajènje fkasalo. To, pravi, jim bo ob fvojimu zbafu prizhalo. Tempel po-dérati poméni njegovo fmert, ftaviti ga fpet njegovo vftajènje od fmerti. Shé goli per-ftâvik, ki ga je perftavil, v’ treh dneh» rasjđfni vfe, ne da fe vèzh fumiti inzvibla-ti, kaj de je menil. Koljko torej je povedal Jesuf s’ priliko tako rekózh fpred febe pobrano! Kdo jo bóljfhi najde, in bol sa-déto ? Jesufove befede, kakor préd boshje, fo globòke pripróftofti in pomémbe, in vfaka je, kjer ji gre biti. Komu ne bo v’zhafti vfaka befeda is Jesufovih lift?
Uzhiniò is te sgodbe fe fhê, kako Je-sufa shâlji, zhe boshji hifhi nezhaft s’nefpo-dóbnoftjo delamo. On, taki mil in kronik, tako ojftro jih je fkrdneshe tempelna ! Torej kakor gré in fe fpodóbi, taki bodite v’ zirkvi in v’ boshji vèshi. S’ fvetoftjo zhafti'te v’ nji fvetiga Boga ! Ne nakopavajte fi Jesufoviga ferda ! Shé bi bilo slialofino, ko bi napzhino v’ boshji vèshi delali, de bi roka, naf shegnovati voljna v’nji, fhibo jemati mogla?
no
30.	Jesuf in tSamarijanka per Jakopovimu vodnâku.
Jesuf fe fpet v’ Nazaret is Jerusalema vernuje. Po .Samarifhkimu je fhla pot. Po .Samariji, Israelfkiga kraljeftva nekdajnimu vélkimu meftu, ki je letu bilo, fe je kraj tako imenovàl. Do mella .Sihara, nekadtj fe tnu je Sihem reklo , je prifhel. Polno ga ie v’Israelfki sgodovi'ni. Bliso njega fe je fhé pridava vidila, ktiro je bil Jakop dal Joshefu, fvojimu flnu. Tudi vodnäk ali fhtirna je fhe bila, ktiro je Jakop kòpal. Jakopov voduâk fe mu je reklo. Taki vodnâki fo bili takrat vézhi dél s’gofhatimi dervéimi obfajèni, iu sraven fo bile klopi. Opoldne je bilo. Jesuf je fpôtan bil. Vféde fe per vodnâku. Njegovi uzhénzi fo v’ niello fhli shîvesha kupovat.
Ko je Jesuf tako un fam per vodnâku fedel, je is meda .Samarijânka po vode prifhla- Judje fo darò vrâfheno fovrashtvo do .Samarijanov imeli, vi vede. Le posdra-viti .Samarijana fe Jùd ni vredniga fiorii. S’ njim is ene fkléde jédi, piri is ene pofó-de, is tega bi fi bili velile velik greh delali. Jesuf ni poterdil tega fovrashtva, defiravno fo bili .Samarijane ref v’ mariiktirih smótah. Le greh in smotnjâve je fovrashil, nè ljudi. Kmalo tedaj vef prijasen rezhe shéni : „ Daj mi piti ! ”
Savséla nad tem prijasnim ogovoram fe je shena. Ni ga mogla fkriti sazhudenja.
,, Od kod to , mu reziie, de me t/ piti proiifh ? Jùd fi, in jes fimtSamarijanka! ”
Jesuf je pogovor kmalo na kaj lepfhiga obernil. Ljudi on poduzhiti ni nobene per-lôshnofii is rók fpuftil. Voda, ki jo shena sajéma, mu je perloshnoft , dejo pa le v’ priliki poduzM, Rekel je : „ Ako bi dar boshji posnala, in kdo de je, kdor ti pravi: Daj mi piti ! — đ bi njega profila, in dal bi ti shive vodé. ”
Shena Che ni uméla, kam gre vfe to. Vfa fterma mu rezhe: „ 4Saj nimafh s’zhem sajéti • in vodnak je le vender globok. Od kod bofh neki jemal shive vode? tSi vezhi kalj od nafhiga ozhjfka Jakopa, ta vodnak nam fkopavfhiga, ki je is njega pil s’otrozi in zhédami? ”
Jesuf oftane per priliki: „Kdor to vodo pije, shéja ga ipet. Kdor pa vodo pije, ki mu jo jes miflim dati, vekomaj vezh ne bo shéjin. Voda, ktiro mu jes dam, boftu* déniz vode v’ njemu, tekózhe v’ vezhno shivlènje.”
Ljubi moji! morebiti fe vam godi, kakor ti shéni, Nekoljko temne morebiti fe vam sdé te befede, tako ozhitne ki fo. Toljko lé hozhejo rezbi : Shéjaviz hrepeni po mersli vodi — ravno taka shelja, zhe fhe vef ni samujen , je v’zliloveku, de ga modrimu , dobrimu in svelizlranimu biti sbène. In to dufhino shéjo Jesuf obéra vga-f/ti. Kar je komu mersel ftudéniz, ktiri od shéje o opoldânfhini vrozhini séva, to je Hevédnimj, fpokórnim in shaloftnim ljudem
na
Jesufov nauk , Jesufôv duh. Refni'ze, fve-tófti in blagófti nepotakliv fttidèniz v’ na-fhimu laftnimu ferzu nam obéta oshivéti. Kaj fi bomo boljfhiga vofhlli ?
Pa tako vilòko fe fhe duh ne vsdigne te shène. Smiraj fhe méni, od ref vode,pa odzhudne, je govorjenje. Djalaje: „Gof-pod , daj mi te vode, de fi shéjo na vfelej ogaflm ! Lèfem po vode smiram hodit mi faj ne bo treba. ”
Jesuf je, ne bila bi miflila, pogovor na nekaj obernil, kar ji na enkrat ljuzh da. Rekel je : „ Idi , fvojiga mosha poklf-zhi , in pridi ! ” Shena odgovori : „ Ga nimam mosha.” Jesuf rezhe: „ Prav fi odgovorila , de nimafh mosha ! Pét fi jih imela , in ktiriga sdaj imafh» ni tvoj. Refnizo lì govorila.”
cStréla ji je bila ta beféda. Vftrafhila fe je, de nesnâni uzhenlk, ki ga nikolj fhe ni vidila, vfe njén© shivlenje in vfe njé fkrivne nàpake vé. Rudézha, in s’ ozhmf po febi — kakor pred fòdbo vfigavedózhi-ga Boga — obljubim je fiala pred njim. Od iramòte in kàfa je le te befede isrèzhi sa-mogla, drujiga nè: „ Gofpod I vidim , tf fi prerok — fvet mosb, boshji priiatel. ” Nè le Jesufu zhaft dala, tudi fposnala framosh-livo in na ravnoft je s’tem, de ima prav Jesuf, gréfhniza je.
jesuf ji je v' ferze vidil. Vidil je, de fe kla in framuje, de fe poboljfhati sheljj, in nikar hude befédize ji ne rezhe. Sakaj do fpokornih gréfhnikov ga je góla ljubesea
in miloß. Is viiga fe mu vidi, de je grefh-nike svelizhovat prifhel, nè fódit.
Pa dobri sbeni je sdaj Che druga pet ferzi — rézh jo tifhi, in ta nè majhina. Šhe veliko vékov 1er je biJ sa kraj med Judmiin Samarijani prepir, kej Boga molici. Samarijane io bili na hribu, she velie, sraven tega meila pofebej tempel pollavi li. Judje ib pa terdili, le v’ Jerusaletnu fe Bog line moliti , in poderli fo bili ta tetnpel. Hrib s’rasderriga tempelna f- fipino fe je od tod pred i’abo imel. »Stari kâvf fe Je smi* ram huj vnémal. Polna savupanja je shena do nesnaniga preroka, de je prerok je menila. Miflila je, on, ki vfe tako vé, bo nar bol vedel povedati. Od konza sazhne: „ Nafhi ozhérje fo na ti gori Boga molili» Vi Judje pa pravite, de ga v*Jerusalem« gré moliti. ( Kdó tedaj ima pràv)?”
Jesuf rezhe: „ Shena verjàmi mi! zhaf pride, de ne bote ozheta molili nè na ti gori, nè v’Jerusalems Vi molite kar ne veile, (ne posnate fhe prav nè Boga, nè njegovih obljub ). Mi molimo kar vémo, (nam Judam fo boshje fposnanje in njegove obljube saviipane). Sakaj smed Judov je svelizhanje — svelizhar fvetâ — ( smed Judov pojde navuk po semlji Boga prav fpnsna-vati in moliti). Pride ta zhaf, in sdaj je shé, ki bodo pravi molzi v’duhu ozheta molili, in v’refnizi. In tudi ozhe hózhe, de fo taki tiili, ktiri ga molijo. Duh je Bog, in ktiri ga molijo, ga morejo v’duhu in v’ refnizi moliti,”
Drugi del,
H
Vite, ljubi moji Î Kako Jesuf befedo derslri. Ref sdaj ji daia shive vodé. De jih nebefhke navuke lé! V’ duhu vii m ljud-jém nam Boga veléva moliti. Vfih ljudi — .Samarijanov in Judov — o z he je Bog. Bog je duh — nevi'd’n, vfigapri-zheózh. Zhlovefhki duh je boshji pravi tempel. V’ duhu in globoko is duha moremo Boga moliti. In to mi lohka po v fot. Mo li tu v , ki Boga s’njó molimo, more refnizhna biti. Um more fposnati, ferze obzhutiti, djanje fprfzbati, kar ufta govore. Kdor Boga fvojiga ozheta imenuje — pa ga nima v’zhafìi, in ga ne ljubi, in ne savupa va - nj, in mu ni, njemu dobrimu ozhetu, po otrokovo pokorn, ne mòli ga taki po refnizi. Smóta, ali pa zlo lash in hiuavfhina je njegova molituv.
Vfa uhó je bila .Samarjanka na vflé-herno Jesnfovo befedo. Vfa gjinena fi tifti frézhni zhaf mifli, ko bo Kriftuf prifhel, in pravo boshje zhefhèoje rasfhfril. „Vém, je djala, fkorej Mefija bo prifhel. Prifhev-fhi naf bo vfe podüzhil. ” Dobra shena ni vedla, kako bliso je bila per frezhi, ktira ji je v’mifli !
Jesuf ji rezhe : „ Jes lim on, ki s’ te-bej govorim.”
Vézhi vefelje ima dobra shena, kakor bi bila fhe toljki saklid slata in frebra na-fhla. Befeda fe ji terga, ne more fe ga dofti nafpofhtvsiti in nazhuditi. Shelje jo shenó to berfh meflnizhânam povedati. Verzh od vefelja per vodnäku popuftila, v’ niello je
iiç
rekla ^ in rezhe: „Pojte, in moshd poglejte, vfe mi je povedal, kar lim fiorila — — poglejte fami, zhe je Mefija, ali kdólj ? ” Ljubi otrözi ! takó s’golimi befedsmi, kakor ti vbógi sheni, in pa sraven fhe kri~ vovérki in gréfhnizi, do lìh indi Jesuf fhe nikomur ni povedal, de je Melija. Lohka fi miflite, sakaj je njó frezha sadela, nè pa vélke duhóvfhine, vuzhènih in imenitneshov, to nar perva is njegovih üfl saflifhati? She dofli modri namrezh, fveti in frezhni fo fi bili v’fvojih miflih. Napuh jim je vfe fòrze sakerknil, nizh fe jih ne prime , nè vuk ne pobólifhanje. Shena pa je per vii fvoji nevédnofti po boljimu navuku hrepenéla. Tako nàpzhina ki je bila , pa fposnala je fvoje grehe, povedala jih je, sheljf fe po-bóljfhati. Refniza ji je bila, odkritiga fer-za je bila, nizh ni potiihneniga, nizh hi-navfkiga v’ nji. cSvoje deshelàne je ljubila. Y upala in vefeljfia fe je, verovala je, de Rriftuf pride. Boga prav moliti ji smiraj na dufhi tizhf« Rada poflufha refnizo, k’fer-zu ji gré. Torej she takrat je bila taka — gotovo vaf ne bo to v’ zhàfti do Jesufa motilo — veliko imenitnih ljudi ni maralo nè sa Jesufa, nè sa refnizo od njega; ljudjé mâDji ftaniü, pa boljfhiga ferza fo pa is fer-Za va nj verovali, fo fvojo frezhov’njemu najdovili. Mi, ljubi otrozi! hozhemo tih boljfhih ljudi biti, pametni bomo, jelite , pofhtèni, in vuka shèljui, in ref fe bomo poboljfhovali, kaj né ? Tihi vum, dobra fVeta velja nar préd do refnize prederéta.
H a
31* Jesuf in tSamarijane.
4Shè je s’ tSamarijanko Jesuf govoril, kar njegovi vuzhénzi is méfia pridejo s’jèdnu', ki fo jih nakupili. Sazhudijo le, de ga 6’ jSatnarijânko kramljati najdejo. Defiravno dobri inoshjé namrezh, nekoljko fiuda do «Samarijanov fo fe bili le tudi navséli, menilo ie je, de to je praviga Israelza nar potrébnifhi laftnóft. Mikalo jih je svéditi, kaj je s’njo govoril ? Lih toljko de jim vprafbanje is jesika ne sderzhf. Pa preveliko zhaft fo imeli do Jesufa, nobeden fi ga ne vupa po« prafhati. Molzhé poftavijo jéd pred - nj.
Dufho najti, ktire fe je rada remiza prijemala, vezhi vefelja ni imel Jesuf. Tudi previdil je, kaj dobriga vfe bo dal ta pogovor s’ «Samarijanko. Ozheta povelizho-vati in toljko ljudi svelfzhati, le tega je bil poln. Maral je sdaj sa jéd ! cSk she je bil nebefhkih obzhutlejov.
Vuzhénzi nifo vedli, kaj fe je sgodilo, né kaj hódi po Jesufovimu ferzu. Va-nj torej pertifkali in djali fo mu : „Vuzhenik, de ga! jéj no! ” Jesuf rezhe : „ Jefti jedilo imam jes, ki ga vi' ne véfte. Godilo fe je vuzhénzam , kakor «Samarianki préd, Nilo vuméli tega. Med feboj fo djali: „Mu je kdo jèft pernefel, ali kokólj ? ” Sdaj fhe le jim Jesuf na ravnoft pove : „ Moja jéd je, de voljo poflavfhiga me delam, ia njegovo delo dokonzhim. ” Vefeli nad is-lâgo fe sazhudijo, ki fi je nih/her ni do-mifhloval. S’ vefeljam fo vidili sdaj : Volja
n7
boshja jejesufu, đe Jed in pijazha nè toljko; fvojo dolshnóft fpolniti mu je shivesh od dné do dné, vshltik od ure do ure.
Ljubi moji ! tako po ljudeh , jelite, fo Jesufove prilike pofnéte, tako lohke, in tako i'hinejo v’ozhi, de jih viaki otrok lohko vumé? Jelite, jéfli in piti nikólj ne posa-bite ? Ravno tako boshje volje fioriti ne posablujte. Zhe fte uno lazhni, in klizhe fe k’jédi, she je vefelje, jelite? Ljuba, kakor lazhnimu jéd, vam bodi boshja volja« Tudi velie, dobro dé jéd in pijazha zhlo-véku, pokrepzhä in poshivi ga. Ravno tako nam boshjo voljo fpolnivfhim dé dobro perferzu, in vézh in vèzh mozhi k’ dobrimu dobivamo v’fé, Krajnzov prigovor je: „ Hleb déla obras lép. ” Tako tudi pravo podóbo dufhi fhè le shivlènje po boshji volji daja.
Sagledal sdaj .Samarijane jejesuf, ki fo is mefta po shènini beledi do njega fhli. .Svoje vuzhénze, vii v’pofvétnih fkerbéh fo fhe bili, per délu mu na roke iti je hotel fpodbòfti, in de lepo naj .Samarjaue fprimejo« Polje s’shitam preprésbeno fpet mu da per-lóshnoft, de navuk od polja vsame. V’ priliki po navadi jim rezhe prijasno : „ Vi pravite, fhe fhtiri méfze, in shetva bo. Poglejte, povem vam, ozhi vsdignite, in polje poglejte — .Samarjane iti jim kashe — povem vam , shétuv rumèna fo she. In kdor shânje, fvoje plazhilo dobi. 4Sad vezhniga shivlènja pofpravla — in fijàviz in onshànjiz oba fe bota vefeljila. ” —
Ljubi moji ! veliko , lepo opravilo,
ljudi modriti, pobóìjfhovati, in k’ sveli-zhanju, ravnati, perinéri jesuf pòljfkimu delu. Vi velie, lepo je viditi obdélauo, bogato njivo, ki ni ftvärize pìevéla na nji, ki vfa v’sernu in klafu plava. Prav tako polje, pravi Jesuf, je Jesufu in njegovim vuzhénzam vel’ fvet, od njih truda ga bo vfi-ga dobro prezvedlo, ter bo v’vézhnoft per-sorilo. Shé bi bilo to lepo ! — Vezhkrat, jelite, tudi ljudi na polju ile she vidili, ob shétvi poüavim; na preterganje delajo, vfe tézhe po njih. tShè bol Jesuf in njegovi vuzhénzi fo fe trudili in toljko drujih Cvetih mósh, nashéli tudi od naf zhédnofti in sve-lizhanja bi ràdi. Bo saftónj, ljubi moji, vef ta njih trud nad nami ?
cSamarijaue fo sdaj do Jesufa prifhli. S’veliko zhaftjó fe ga cfipajo. Le viditi ga, kmalo fo fe ga vfih lerza prijele. Profili fo ga per njih oliati. Vfe predober je bil, de bi komu profhnjo odrekel, dva dni oltane per njih. Vuzhil jih je- Do dufhe njegov navuk jim je fhel. Judje fo jih fverkali in sanizhvali, in poterjalo le v’njih smótah jih je to. Jesufova perljiidnolt jim Je ozhf odperla, fposnavali fo. Veliko jih je va - nj vérovaio. Tudi vuzhénzi in Samarijane fe bol fzhafama podomâzhijo. Smer-slina, ki je do sdaj med Judmi in Samarijani bila, je fzhafam sginila. Véra v’Jesufa je njih krishim ferza do terdiga fkle« olla.
Tako lè pokashe Jefuf kmalo od kon-za fvojiga vuka » de je dobre ljudi smed vfih
X19
Baródov sbérat prifhel, de je fovrashtvo sa-dufhit prifhel, nè podshigat. Kdo ne bo njetnu raji enak, vfimu boshjimu in Ijubesni polnimu do ljudi, kakor prevsétnim in fo-vrashnim Judam ?
Per konzu fo .Samarijane fhe od Jesufa lepó fposnanje od febe dali. Rekli fo she-ni, ki jim je perva od njega povedala : „Ne verjâmeuo she le, kar fi djala, fami fino ga flifhali, fami vidimo; Ref je sveli* zhar fvetó. ”
Lepó nam te b e fé d e pokaš h e-jo, po zhem fe vr Kriftufa h’ pravi véri pride. Sdaj v’Jesufa fhè le vérjete, ker vam dobri, svelti ljudje, po-ftivim, ftarifhi in vuzheniki fprizhujejo, de per Jesufu frézho najdujejo. Pa sazhétik fhè lé vére je to. Ali zhe vaf take pri-zhe üjemu k’ ljubu nekoljko dalej shenó, zhe fi ga boi in boi fposnati persadévate, zhe radi njegov navuk berète in poflufhare, le tiho, she sdaj bote veliko zhalt in ljubé-sen do njega dobili. Dalej v’ vero pomikati fe pravi timu. Zhe pa njegov navuk tudi vafhe shivlénje ravni — zhe tudi shivitè po njemu, fhe vfe drugazh is shiviga kmalo bote va * nj verovali. .Spolnile njegove obljube fe bodo nad vami. Is fkufhnje bote védli, de je zhifta refniza njegov navuk, in on svelizhar fvetâ. In dokonzhâna vera, fléme vére je to.
ISO
32. Jesuf, in kraljev flusliabnik is Kafarnavma.
Zhes dva dni je Jesuf Sihar puftil, in prifhel Je na Galiléjfko. Rasvefel ji li Gali-lejzi Ib le ga. V’Jerusalemu per prašniku bi v fhi fo dela vidili, ki jihje v’Jerusalemu delal. Fo viimu kraju fe je per ti prizhi njegov prihod rasglaiil.
Prebival je takrat v’Kafarnavmu kraljév flushabuik, metèro in shivó mefto na Gali-léjl kimu je bilo. Veliko je vèljal ta mosh. Zio kralj Ib mu rekli, kraljev naméftnik , ali mali kralj morebiti je bil. Pa fhe taki pn'mik naf ne obvarje od terplénja. Njegov fin je bil na fmertini porteli, vgafuoval je she,
Njegov fkerbni ozhe sdaj své, de je is Judéjfkiga Jesuf fpet na Galiléjfkimu , in de je v’ Kani. En dan hoda je bila Kana od Kafarnavma. Per ti prizhi torej hiti va njo. Ob eni popoldne je v’nji, in do-déval je Jesufu s’ njitn iti v’ Kafarnavm, de mu bo find osdravil, vmira she.
Vfe glédalo je v’ Jesufa, kaj bo fiorii. Berfh ko né, fo lì nektiri miflili : Bofhdel to naj Jesuf pomaga, koga vézhiga ga bomo delali. Drugi fo bili cenino preprizhani, sa to ni vèzh nobene pomózhi. Tudi on, ozhe bolnika, je menil Jesuf, de bo pomagal, more na ravnoft v’ Kafarnavm iti. In pa, naj bi ga ne bila fila pergnala, she bi ga nikolj fig bil hodil tgko daljo poflufhat, Jesuf je
tedaj rekel: „ Ako snameuj ne vidite in zhudeshov, ne vérjete ! ”
Lih toljko, de fe je oparjeni in pobiti ozhe savédel, de ga Jesuf krega. Ve(' v’finii je bil saimfhlenki ga je na fmertini po-fleii popuftil, otéti od groba ga, le to mu je v’tnifli, Torej ponovil profbnjo je le : „Gofpod , pridi faj, preden moj fin vmerje!’*
Jesuf mu je krotko in ljubesnivo odgovoril : „Idi» shivi' ti fin! ” Ta beféda , po boshje, s’ljubesni'voftjo in fvéftjo rezhè-na, je glaf is nebéf bila ozhetu. Veroval befedi Jesufovi je, donni tèzhe vef vefel, in vupal jç, in she na poti fe mu njegovi flushabniki naproti pervei’elé: „ Shivi' vafh fin] Sdrav je!”
Po uri vprafha prezej ozhe, ob ktiri mu je odlèglo. Rekli fo: „ Vzhérei, ob eni popoldne ga je mersliza puftila. Ko bi trenil, ga je minjila-” Vidil, in od vefelja oftermel je ozhe, ravno titta ura, prav tifti zhafik je bil, ko je bil Jesuf rekel: „Shivi ti fin !” S’ ravno téljkim zhudam fo vfi per hifhi saflifhali: Po Jesufu je ta nedomifh-lova'na, ta v fa zhudna pomózh ! In on, in vfa niegova hifha fo va-nj verovali.
Ljubesruvi moji! befedo véro va ti tukaj gré rasloshi'ti nekoljko.
Verovati hozhe toljko tukai rèzhi : Previdili fo sdaj : Vfi ga m o go z h e n je Jesuf! Kar befedo je isrekel, kakor Bog per ftvarjénju fveta : Tvoj fin shivi ! — in shivel je. Previdili fo sdaj: Jesuf je vfigaprizhijózh ! Veliko mil je bil od
bolnikove hi Che — io pò duhu je le vender per njegovi fmertini pófìeli — njegova mozh fe per-nji glafi. tSposuali sdaj fo: Ljube s n i v, v f m i1 e n pomozhm'k je J e-s li f — góla boshja milolì: in persanafhnoft ga je ; in de ga ginuje shaloft pobiriga ozheta, de tudi premalovérza ne isshène fpred febe.
Gane vidimo tudi mi Boga vfi gamo« gozhniga, vfigaprizheózhiga in dobrotniga v’ njemu !
Pa v èro va ti ima tukaj fhe vèzh kaj v’ febi. VTe drugàzh je bilo sdai per ti hifhi. — Pàzh le sa kratki zhaf fe je per misi préd od Jesufa govorilo , de je toljke rezbi v’ Jerusalemu delal. Ali sdaj ga boi posnati fklénejo, boi ga poflufhati, in vii po njegovimu vuku fe ravnati. Boi pogofto fe je sdaj od boshjih rezhi govorilo, boi obrazhal fe je zhaf, dobrótlivfhi fo bili do vbosih. Per ti veliki, bogati hifhi fe je pazh marfikaj napzhniga sdaj odpravilo — pofiavim — sanizhlivo napenanje v’vbóge, prevelika potrata, mariìkaka na-róbe navada. Nè le boshji oblaftnik jim je Jesuf, vfe njegove befede fo jim sdaj boshje povèlje, v’zbàfti jih imajo, in podver-shejo fe jim.
Ne bomo , ljubi moji ! tudi tal tega fiorili ?
33’ Per va Jesufova pridiga v’ Nazaretu.
Is pota v’Jerusalem nasaj gredé, je JesuC fpet v’Nazaret, na fvoje domóvje, prifhel. Kmalo prihodno febóto je po navadi v’ f hodnlzo fhel. Kraju fe je tako reklo, v’ ktiriga , kakor fe ob nedélih mi y’zerkuv, fo fe Judje v’febóto sberali. Ko jih je bilo polno, je vrtal, pomenilo je, de ga je brati mifel. Shé do Nazareta je njegovo djanje flovélo. Kmalo torej mu bukve podajo , ki fo fe ravno brale. Bile lb prerok Isaija. Odperfhi jih — Bog je tako naklonil — jev’ tnefto sadél , de bi ne bil mogel navüka s’ zhem lepfhim in per-pràvnifhim sazhéti. Bral 6’ prijetno befédo in na glaf ga je: „ Gofpodov Duh je nad mano. Pomasal in poflal me je vbogimve-fel navuk osnanovat, osdravlat rânene fer-za, osnanovat jetnlkam odpufhnjo in flépzara pogldd, ispufhat satéranze, in oklizovat milo Gofpodovo lèto. ” Potlej je bukve sapere! , podal jih ftréshetu, in fède. Vfih ozhi fe va-nj obernejo. Sdaj sazhne: „ Danfi fe fpolnuje to fveti.ga pifma , kar rte ravno saflifhali! ” in na dolgo to jim je flessa!.
To Jesufovo govorjènje pa fe ni sapi-falo, in torej ni prifhlo do naf. Ali vfaki lohka vumé to ljubesnivo priliko, ki nam prèrok odrefhem'ka s1 njó popifuje« S’ nobeno rezhjo tako, le s’to lè bi fe flépzu
nar bol vftréglo: cSonza poglej! Hladèzhe, sdravo mašilo, boljfhiga daru bi fe ne moglo dati ran en zu. Ispufhèn fi — odprè fe ti jézha ! vefela napóved jetniku bi bila to, ki ni vidil veliko lét nè fonza nè svésde , in ki je vef od shelésja otifhàn. In poglejte ! Kriftuf, on boshji masilenz, on boshji pòfel , je prifhel, de ljudi, ki fo flépe pameti, nevédni in trapafti bili , ras-fvétlu je; de jih , v’ greh , v’hudenagnen-ja in navade sakovâne, rasklepa; de njih pifhkâvo dufho, njih râneno véft osdrav-la —odpufhenje grehov, miloft in svelizha-nje jim nèfe. De je taka, je s’ beledo in djanjam Jesuf pokasal. Njegovo vfe shivié-nje je prerokove befede fpolnovalo.
Shé je mogel ljubesnivo Jesuf govorici, de noben zhlovek nè takó. Tako l'pâzheni ko fo bili njegovi poflufhavzi, tako fovrash ko fo mu bili, vii fo mu prav dali , in ni-kolj fe ne morejo prijétnih in blagih befedi nazhuditi, ki fo mu is lift fhle. Pa kcmej terpi to, dokler govori. Njih huda terma — napuh in nevofblivoft — jih je fpet pofilila. V’ kózhi rokodéla vbóshza fo ga rafti vidili. cSploh bogâtfhi in irnenitnifhi od njega fo bili. Zhaft in flâdnoft, drujiga nifo posnali. Miflili torej fami per febi fo ; „Kaj? zhes naf fe povsdiguje ? Vboshtvo, drujiga ni per njegovih ljudeh — in kàj tóljziga fe déla? Kaj pak de, veliko fe sove od njega in njegovih dèi — pa ref vfe naj bi bilo, fam febi in fvojim bi narpréd pomagal, in tudi lét bi ftcril kaj tega ! ”
Jesuf je v’njih mifli vidil. Is Ilare Isra-elfke sgodovlne jih podvuzhi, kaj je, de med njimi ne more kaj taziga. Djal je : „Kaj pa, po prigóvoru mi porezhete: Vrazh fsdravlviz) fam febe sdravi ! Kaj vfe H v’ Kafarnavmu fiorii, fmo flifhali, tudi na domóvju fiori kaj taziga. Pa gotovo vam povém, noben prerok ni vfhézh na domóvju. In po vfi refnfzi vam povém — ob Elijovimu zhafu, ko je tri leta in fheft méfzov nebo saperto bilo, velika lakota je vfo deshelo tàrla, na Israelfkimu je bilo veliko vdov, in k’vdovi v’ .Sarepto na cSi-donfko, k’ nobeni njih ni bil prerok Eli-ja poflàn. In ob Elisejovimu zhafu je bilo veliko gobovih na Israelfkimu, in ,Siriz INaaman le, nobèden njih ni bil osdràv-len. ” -
To flifhati, vfi po sberalfhu obdivjajo. NevofhHvoft in ofhabnoft jih kuha, vfe vré po njih, „Kaj? Eliju, fimiflijo, in Eliseju fe bo permérjal. Naf pravovérze bo sdd sa ajde, sa tSidonze in cSirze déval? ” Nizh vezh ga nifo v’befédo pollili. Sa véro fe je tréba ponèfti, v’ to fo fvoj napùh in fvo* jo nevofhlivoft fkrili. Vfe po f- hodnfzi fe je s’velikim hrupam va-nj fkvlfhkilo, phâ-Jo is f. hodnize, in shenèjo ga is mefta; verh fiermiga hriba, ki je mefto bilo pod njim, fo ga pelali, vrézhi ga hozbejo. tStal «hé_ na kraju brèsna je Jesuf— pa kar obernil fe je. Od ftraha fo okamnéli, nihzher fe ne gane, mogózhen jn per miru gre po fredi med njimi i vfe terde jih je na róbu fkale popufiil«
Pa le vidite, ljubi moji! kako gerde ftrafii zhlovefhki vum oflepé ! Jesufa, njega preljnbesniviga , fo ti gerdeshi moriti hotli, in domifhlujejo fi, de fo boljfhi od tSarepfh-ke vdove in od ^irza Naamana, ker fo pravoverni Judje bili, onadva pa ajda. Koljka flepòta !
Vuzbite fe ! file takó sa Wro pondfha-ti fe, nizh tega ni is Boga, zhe fe na fo-vraslitvo, na preganjanje, na rasbdto, na hrup in morftuv obrazba; ofhabnoft, terma, hinavfhina je. Zhe kàdaj doshivitè, de fe bodo ljudjé s’hrnmam po puntarfko kakfhi-nimu povelju, poflavim, duhovfke ali de-ahelfke gofpofke vfiavlali : nikar fe vméf ne vtikàjte, in ne bodite nevédni divjâfhki derhâli, Nazarefhzhânam, enaki.
Pa vuzhi'te fe fhe, de hudi zhlovek fam febi nar bol fhkódije. Rad blagre, ki jih je Israelzam in pa vlimu fvétu pernéfel, Nazarefhzhanam nar préd bi bil Jesuf per-vófhil, domžtzhi fo fi bili. Ali krivi farni fo bili, de fo prifhli ob toljko frézho. tSa-mi febi, Jesufu fhkodovati sheljé, nikomur drugimu nifo toljko fhkodovali.
34, Obilni r/bji lov,
Jesuf is Nazareta dalej gredé je pri-fhel k’ Genesarfkimu jeséru. Galilejfko morje, velik je bil, fe mu je rekjo. Ta kraj okoli jesera, iu pa raj ! _Vfe je zvedlo in gnalo ob jeséru, in vfe je bilo s’melimi in
tergmi natdkneBo. Ljudi zele trume kmalo je bilo per Jesufu. Vfe rilo fa je do njega. Boshje beféde fo shèljni.
Jesuf je vfaki rézhi zéno vedel. Dva „ zholnizhka fta bila per kraju. Jeden je Petrov in Andrejov, Petroviga brata, bil. Jeden Janesov in Jakopov , tudi fta bila brata. Ravno fo vftavili, tnréshe trébijo. Jesuf je v’ Petrov zhòln ftopil, profi pri-jasno ga, odriniti nekoljko. Peter, deli-ravno per opravku, mu prezej poftréshe. Jesuf je fé d el. Ljudjé fo ob kraju pozépa-li. Velik preriv je bil — pa sdaj vfe je tiho, vfe v’lepi redi. Tako na lépimu je vfe s’dvéma befedama Jesuf opravil!
Is zhòlna sdaj je Jesuf ljudi vuzhil. Isgovorivfhi je Petru djal : „ V’ globóki jé-ser ftrüjajta, mrésho pometajta ! ” Peter odgovori: „Joj, vuzheni'k ! Vfo nózh delala , pa nizh nifva vjéla. Pa, ker ti re-zhefh, flie enkrat bom mrésho pométal. ”
Ljubi moji! dve rezhi fofebno nam morejo tukaj Petra perkupiti. Peter je bil zel nevtrüdenz per délu. Vfo nozh delari, nè ozhéfa sarifniti, osébovati in na mòkrimu biti, v’povòdine nevarnofti fe fpufhati, in pa saftonj — hudó je to ! In vender ga ni nejevólja obfhla. Petrovo savupanje v’Jesufa bres mère je bilo. V«del je, per tàmni nozhi je boljfhi lòv, kakor po dnevi. Po njega-vimu yümu fe po nozhi ni dalo nizh vjéti, fhe mànj sdaj per bélimu dnévi. Pa le fhe pofkufil je na Jesufovo befédo. Pofnemaj-
mo Petra v’ obójimu — v’ pridu per opravilih fvojiga itami, in per savupan-j u v’ J esufa.
Peter je v’ globóki jéser s’ bratam vef-làl, mrésho pomézhe. Toljko rib ita sajé-la, de fe mrésha terga. Janesu in Jakopu migneta pomagat, ki fla bila v’ unitnu zhòl-nu. Berl'h perveflâta. Oba zhòlna napolnijo, de fe potoplujeta. Peter, to viditi, je zhntil, de fhe mkolj takó nè: Nè zhlo-vek, kaj vezhiga more biti, komur je mozh toljko Bog dal. Gròsa ga preletuje Vef gjinen od Jesufove velikòte in od fvoje ne-vrédnofti mu k’ nogam pade, savpil je J „ Gofpod ! od mene béshi — jes firn gréfhcn zhlovek ! ”
Ljubi moji! koga ne bo gjlnila Petrova shiva ponishnoft ! Nevrédni zhlovek fim, de fe Jesuf s’mano pezhâ, de me toljko odobróti! kadar vgleda zhuda polni dar — njegova perva mifel je to. Tako bi mogla tudi naf k’poboljl'hanju vfaka boshja dobrota perganjati. Vlaki boshji dar nam pravi, vfaka njiva v’ ruménimu klafju, vfaka fno« shét v’ travi in z vêtu, vfako dervo, ki fe fhibi od sadja, nam privi : , Zhlovek ! ta« tri dober ti je Bog — ne delaj fe nevredni-ga s’ grehmi njegove dobrote ! ”
Jesuf rezhe Petru, vef prefiinen mu je leshal per nogah : „ Nikar fe ne bóji ! liudi bnfh po fih mal lovil — ljudi žele trume v’ boshje kraljeftvo nabéral ! ” Tudi unim, ravno tako preftrafhenim in ftermézhim je prijasno rekel; Sa mano hodite-! imenitni«
ffn ri bilie, ljudolòve vaf bom tiaredil ! ** Zhòlna v’ fòlio porinili, ìnréshe in vie fo saputili, in fhli sa njim fo.
Kdo ne bo JeJufa tudi per ti agodbi molil in ljubil? S’ koliko mozhjó, vite ! napravi vefelje révesham in terp/nzam ! Kako obilno poverne file toljzhikino poflréshbo, fhe toljzhikino sannido savolo njega! <Spo-korjénza kako prijasno ga täshi in miru V’ koljki zhàfti mu je pouishuoft ! Zhèfa maliga fe nevredne fhtejejo, in odlózhi jih v'’ kaj vézhiga ! Kakó velik ravDâ na tihim ! tShè v’ inifli tudi tukaj ne vsame prezhudn« dobróte, ki jo fkasha tem ribzham. Po dobrotah fkasuje is uatore Bog fvoje velizhaft-vo, ravno takó Jesuf fvoje is dobrih del.
Pa nè le zhafne dobrote ribzham fkasa* ti, fhe vézhi mifel je imel Jesuf. Le ena je bila vfe njegovo opravilo — in ta je bila boshje kraljeftvo na semlji vterditi. Vu» zhénzov je okolj febe nabéral, vedno bodo per njemu, njegov navuk bodo fkosi fli-fhali, njegov isgled fkosi vidili, rasfvetlivàl in vnel jih bo, s’njimi vred bodo delali nad ljudmi : to mifel je imel. Treba je bilo torej nbfhtvo popuftici. To de sdaj fhe bi fa bili vftrafhili» ko bi jim ga popufhati veleval. Polâjfhal jim je. PregDatijim posemlifke fker-bi, jim pokashe , de mu jih preshivéti ue manjka mozhi, zhudesh per délu jim gré isvòljic, na ktiriniu foshiveli,gjiniti ribzheje mogel, fe ve. Kaj, ravno tako sdalo v* bosbjim kraljeftvu bo njih délo, to tudi v’po* Drugi dèi*	I
dóbi jim je hotel od déìezh s’ toljkitn lò-vam pokesati, ki fi ga nifo bili fvefti. De 30 modreft in mozh Jesufovo ! she je védel Sferze ljudérn! lioshja ia zlilovefhka is vfiga fe kashe, kar pozhnèl
35* Jesuf gré v’ Kafarnavm prebivat.
Jesuf je po tim v’ Kafarnavfhko mefto fhel, per jeseru je fialo, in Peter in An~ drej fia v’njemu doma bila, in v’ temu mefto, nè v’fovrashnimu Nazaretu, fi je prebivati isbral. Kmalo tudi v’ njemu je v’ f*liodnizo fhel, in ja navuk v’nji dajal. Navuk njegov sdaj od konza je ta fofebno bil: „Pokoro delajte, kraljeftvo boshje fe blisha ! ” VTe fe njego* vimu vuku zhudi ; toljko mozlu, in tako nekaj shiviga je v’njegovih befedah bilo.
Ljubi moji ! kàj pofébniga je; kakor Janes, ravno tako je tudi Jesuf fvoj navuk s’ naglàf pergaujanjam h’ pokori sazbél. Pézhat tako rekdzh, de fo ref, je s’tem na Janesove befede perrifnil, in po-kasal je, de zhlovefhko svelizhanje le is praviga in pobdljfhaniga ferza isvira.
Beféde nebefhko ali boshje k ra* ljeftvo imajo vezh pomenov. Kmalo po-ménijo Jesufovo napravo, ljudi, ki fo fe Bo-gü fpridili, k’ Bógu fpet saverniti; kmalo vfih tiftih trumo, ki terdno v’Jesufa verjet
jo, ki fe Rogû v’ refnizo in v’krepofl ali zhednoft vdajo ; kmalo pa tudi velizhaftvo ali nebéfa na unimu fvétu, ki jih zhakajo. De fe tidi, ki fs poboljfhati ne hrepené, l’ami' is tega kraljeftva saklépajo — zhifto fonze je to«
Po f- hódu je na dom Jesuf Petra in Andreja fbel. Janes in Jakop ga fpremitas Petrova tafha je ravno merslizo imela. Kome) je v’ hifbi, kmalo mu Peter in Andrej povéfta, prófita ga, de bi ji pomagal. Jesuf gre k’ nji', per roki jo prime — od njš rezhe raerslizi, per ti prizhi jo je popudila. Kar vdala je, Jesufu in vuzhénzam ftréshe na miso.
Koljko lepiga in vshaìniga fe vjame per ljubi ti povedi! Pa le vidimo Jesuia, smiiraj ja tifti pomozhnfk, vef mogozben, vef ljitbesnfv, Vefeije in frezha gre sa njim, kamor ftdpi. Nad Petram in Andrejam imamo otrozbje ljubesni isglèd do tafhe, in savupanja isglèd v’Jesufa. Nad darò tafho — she jo je bilo lepo viditi, ki je una prijasna , in veféla na miso dregia — imamo lepe hvaleshnodi isglèd !
Pa tudi per ti dobroti je bilo Jesufu fhe kaj vézhiga, kaj lepfhiga na mifli. Petra je prezhudni ribji lòv napravil, tovarfh Jesufoy biti. Kaj velja, tudi tafho in njé hzhér je to zhudno sdravje nagnilo, rade ga oddafte. Kdo bi ne Ijil s'vefelîam rad Jesufov yuzhéniz, ki nam vé dobróft tako poflâditi in polajfhati !
Kmalo je to od Jesufa po vfimu medu
I 2
saflavalo. Komej lonze sakernllo je sve-zher — po navuku Farisejov fe ob febotih ci Imelo poprej — od vfih (traci hite k’Je-sulu s’bolniki. Vfe tneüo fe pred Petrove vrata f-haja. Roke na nje od bolnika do bolnika je Jesuf pokladal, in, ko bi trè-ni 1 , vfaki per ti prizhi je. osdravil, imej bolésen, ktiro fi bodi. Mili zhlovek ima fvoje vefelje , de s’Ialino roko vbóshze obdaruje — prav s’tòljko lohkòto je Jesnfova roka sdravje in shivlenje deljila.
Tudi to malo brasdiz befedi, pred ozili veliko lepiga nam smalajo :	Jesuf od
trüm réveshov obdajan ! Komu fe ne vshdji ! in pa v fi m pomaga — nobeni ga ne gòni. De jo ljubestn ! de jo mozh ! Kdo bi va - nj ne vupal! Kar ne nave-lizha fe dobriga delati. Njegova dobrotliva ljubésen in pa lonze, ki vef dan neprenehama na ljudi lije dobroto! kaj, sdavnaj sa goro je she fonze, in on fhe le dobro fioriti ne preneha! Kdo bi fe po njegovo ljudém k’do* biimu truditi ne shéljel !
3	6, Pot Jesufova fkosi Galiléjo. i
V’ terdo nozh vzhćraj je Jesuf dobro delal. Danfi fe je kome) sarja napózhila, she sapufti mefto‘ Vfa tempelnu enaka, slatti sjutraj, je natdra. Kakor kadilo dihté difhâve is rósh in zvetliz. Enako làmpi
pred altarjam miglâ daniza na nébu. Serze vtr/pa zhloveku od nekake fvete tihote. — Bogu Jesuf je dajal te sjutrajne ure fvojiga pridniga shivlènja. Tudi «daj pojffhe tih» famòten kraj svunaj metta — mò 1 i 1 je.
Ljubi moji ! tudi mi' dnéva pervino, «late jiurajne ure, Rogli pofvezhujmo 1 Is molitve ia premifhlovanja, ki je sjutraj, pride mdzh v’ zhloveka sa vfe opravila ze-liga dnéva. Shé bi bila sguba, ko bi dnéva nar lepfbi ure — ure ki je toljko blasiga v’njdi — nemarno safpavali !
Pozhali sazhéoa tudi po medu shiv6 biti. Viim dajo Jesufove toljke dela opraviti. Vie préd po konzu je dàniì. Zelo metto Te giba , vfe je v’ njegovi hvali. Dokler, toljko in toljzih zhudeshov , in tako dobrotlivih, fhe noben prerok ni delal. Vfe iifhe Jesufa , vfe bi ga rado vidilo, vfe fe zhndi, vfe dermi. Pa ravno ti zhud-bi fe je Jesuf vmlkal. Tudi savolo tega je metto rako sgndaj saputtil.
Ljubi vi ! kako malo jifhe Jesuf hvale per lju déh ? Njih svelizhanje je shèljel, nè njih hvale. Kaj ko bi obzhutili duha tihih in milih Jesufovih mifel ! kaj ko bi po njegovo tudi mi bili pametni » ponishni , tihi in pohlevni, in per dobróiti in dobrimu le «’ miflimi ! Bodimo, bodimo tudi taki 1
Peter, in korufhel ljudi s’njim fo na kònzu vender le nafhli Jesufa. Berfh mu savpijejo: „Vfe te jifhe !” Va-nj pertif-kajo, de naj v’ metto nasaj gre. Nikolj ni Jesuf fvojiga vélziga opravka is mifel ispu-
Ni ga dneva ne noči,
Deb’ ti ne bil pred mojim očmi.
m
flil. vfe ljudi ja enako ljubi!, rezhe jim: „ Tudi fhe drugim miftam morem boshjiga kraljeftva vefelje osuanovati — v’ to firn poflân. ” In to dobrotno hójo je Jesuf sdaj naftópil. Pazh lepa in dobrotliva hója, kar £vét iloji', je ni bilo take !
Od mefta do mefta, od terga do terga , od vafi do vafi je hodil. Povfoc, kakor v’ Kafarnavmu, je ravnal. Po f- hodnfzah vuzhil je t in vefelo boshja kraijeftvo je os-canovai. Bolésni med ljudmi' in betéshe je révesham osdravloval. Nebefhka mo dr oft, ki mu je od vuft kapala, ljub es e n , in nefkonzhina mozh, ki fe s’njó rèveshov podftopluje , ki jim pomaga, je vfe potegnila sa njim. Is Galilejfkiga, is Judejfkiga , is ime ftrani Jordana , is Jerusalema , vfe je derlo sa njim. Po cSiriji in po vfih meje-zhih deshelah je fio vel.
Bolnike mu vodijo is žele deshele, vfe betèsbne in s’ bolezhinami obloshène — flép-ze, glufhze, krulove, miitize, obfedenze, méfzhine, mérmide ali od shlaka vdârjene —* osdravil jih je. Sdravje in shivlenje od njega je fido. Kamor je ftopil — vezh ni bilo né sdfhlejov,nè flóka. Toldshleje in vefelje povfot je fjal. Zreli od nóg tako rekózh fo mu blagri. Neisrezheno veliko otrók je prsd bòlne ozhete ali matere fpet sdrave dobivalo. Neisrezheno veliko ftarifhov je otroke, ki jih je fmertshe dersbala, fpet shive in sdrave prejemalo — in po ozhéh in ozhéh fo ve* féle Tolse od Imléshnofti igrale.
Oh, moji ljubi! zhe fi Bogâ v’zhlo» véfhki podôbi po IVétu hoditi miflimo, v’ Jesulu Kriftufu fe je taki perkasal, in rezhe naj kdo, de bi fe bil lepfhiga in pri-jasnifhiga mogel perkasati!
37. Na gori Jesufova pridiga.
Enkrat je Jesuf veliko ljudi pred fabo imel, na vifhavo gré* cSédel je. Vuzhénzi fo ga po obeh ftranéh oftopili. Ljudi trume fo fpodej bile. Vfi fo va* nj gledali. Vfe vtihne, vfe poflufha, in vuzluti je sazhél,
Ljubi vi ! Shé tega je lepo viditi. Boshji fin — pod gòlim boshjim nébesam, in v’ fròdi boshjih ftvari — ljudi vuzhi, boshje otroke ! — Velik , toljziga vuzhenlka vredni tempel nebo in semlja fia.
Od kònza je nekoljko kratkih prigó-vorov vuzbil. Ti prigovori in pa drage igle, ki ne blifhé, pa toljkaj vézhi zéna je v’ njih.
Blàger po duhu vbogim , je dial; dokler, nebefhko kraljeftvo je njih.
S’ vbogimi po duhu, po volji, meni Jesuf pervizh ti rte v bog e, ktiri voljno vbóshtvo, ki jim ga Bog pofhle, prevsa-mejo, ki fi ne vófhijo vézhi bogaftva, fhè le vefelé fe, de imajo malo zhafuiga — dru-gizh ti fi e bogate, ki ne tvésijo ferza na bogafivo > le perpomózh dobro delati
10
jiin je, in sgubiti, Ehe Bog tako oherae, vfaki zhaf fo ga perpravleni — tretjizh vfe tifte ljudi, ktiri fe is vézhi zìi in kòn-za, sa boshje kraîjéftvo, vfimu zhafnimu odpovéjo —» taki fo bili Apoftelni, vfe fo saputili in prijeli fo fe Jesufa. De ima v’ boshjimu kraljeftvu le tifti zhlovek dé-lesh, ki nebefhke darove od posetnlifkih bol zéni, ni tréba fhe le v5 mifli jemati.
Drugih mifli fo, de vbogi v’ duhu Je» suf ponfshnim pravi, takim, ki previdijo, de jim modrofti in krepófti ali zhednolti, tih boljfhih daróv, permanjkuje. Tudi ta islàga vuzbi. cSvojo nepopólnamoft fposnâti je perva ftòpnja v’ popolnamoft. Ljina je ponishnoft, ki fe fkos-njo v’boshje kraljeft* vo gre, gola refniza in krepóft ga je.
B làger sha lo lini m ; odshàleni bodo.
Vfim fzer velja ta Jesufova befeda, koljkor jih voljno terpf — pa slatti tiftiin dobrim dufham , ki jih grehi fklé, de nobena zhafna sguba , nobena reléfna bolezhi-na. nobena nefrézha takó. Taka shaloft je vefelja napovedvdvka, ktiro sadej gre. Sju- . traj obilna rofa po roshah lep dan napoveduje , ravno takó bo v’okó, v’folsah nad greh-mi, kmalo miloft boshja pofjala, injafna, lepa vezhnoft fe nui sadeluje.
»Blàger krotkim; semi jo bodo po fédii. ”
Nihzher jih ne bo drashil, ktiri jéso gofpodârijo, ki fe v’napake ne fpufhajo, fhe tttöJßj pa v’ punte méfhajo ; mirni bodo doma
v' bâjtizi, in v’ fenzi pod Tvojo lipo prebivali , tiho, nedólshno vefelje bodo na sem-]ji vshivâli, vojfhâk, ki vel’ fvet vshuguje, ne bo taziga. tShè vezh : tudi uno bólji de-shelo sa gròbam bodo prejéli.
„ B1 à g e r pravize lazhnim in shéjnim; naflteni bodo.”
Nobenih golufnih nagibov nam ni v’ Terze Bog djal. Vftvaril je lakoto in shejo v’ naT; pa tudi jed in pijazho je vftvaril. Ker je tedaj The lepfhi lakoto in shejo do refnize in do dobrófti v’naf djal, ji ne bo hotel véntovati ? Bog hotel le, de bi ferzh-no in ref po pravizi, po zhednolti in krs-pólli hrepeneli, kakor po kruhu, kdor v opaleni in divji pufhavi omaguje, in po ftudenzu hrepeni !
Blage rmiloftivim; m il oft bodo dofégli.
Miloftive Terza bo Tam v’fili najdoval, zhigar Terze Te vbogitn odpira, najdoval bo prftréshce roke. Kaj, Bog, ktiri vfakimu po saflushenju povrazhuje, bo s’njim, kakor on s’drugimi, ravnal, in vfmilenje enkrat tudi njemu bo fkasal. Potrebni vfi vfi fino ga.
Blàger jim , ktiri To zhiftiga Terza; Boga bodo gledali.
Zhifto né le od gerdih shelja, am» pak od vfe orhabnofti, od vfe nevofhllvo» ftj in ndpzhnofti, in od vfiga hudiga nagneš-nja je naThe ferze , zhe nebéfzhane in po-KĆmlizhane, zhe dobri ljudjé in duhovi vanj finejo pogledati, in kn nam ne ftópa v’liže.
Kann Dich treue Liebe rühren Mich zum schönen Ziel zu führen!
138
Kdor je takiga zhiftiga Terza, na semlji she védno bol Boga fposnàva, in gledal enkrat od oblizhja do oblizhja ga bo. Le zhiftimu ftudènzu fe na dno vidi, fe v’ njemu fs oblizhje fonza perkashe. Zhifta dufha le je fhpégel ali serzalo, ki fe Bog is njega vidi.
„Blager mirnim : otrozi bosh-ji bodo (po p ravizi) imenovani.’’ Mir. Pokoj fa m feboj — s’ ljudmi — s’ Boga m — blagó nar vézhi je to na semlji. Kdor ima ta mir v’ Cebi, in ga drugim naklânja in ohrini, angel on je bosa* ji na semlji, Boga réf je otrok, ki fe mu Bog mirii pravi , in le sa to je njegov Editiez na fvet prifhel, de je mir ta ljudem pernéfel. Taki Ozbetovi otrozi mu bodo tudi v’ njegovi nebefhki hifhi enkrat ljubi.
„ Blager jim, ktiri preganjanje terpé s avolo pravfze: nebefh-ko kralj éftv© je njih.”
Vii ref dobri ljudje fo bili preganjani od hudòbnih. Pa , kdor zhé ref dober biti, per vfimu preganjanju more fveti krepófli biti svéfl, perpravlen more biti vinati fe sa volo njé zhafti per ljudéh, vinati fe vfe fvoje zhafnefrézhe. To de taki fveti krepoili, ki je ne kalji ne famoprid nè famozhâft, fe pa tudi lep vénez pléde v’ nebéfih.
Ker je previdi!, de bodo hudobni njegove vnzhénze sladi preganjovâli, ravno fo dali okolj njega, je Jesuf fhe rekel: „Blager vam, zhe vaf prekljinjajo ljudjé savolo mene, preganjajo, in vliga liudiga po kri-
m
vimu obrekujejo* Vefeljlte fe* in pofkakuj* te, dokler vafhe plazhllo je veliko v’nebelih. Ravno takó gerdó fo delali pred vami she s’ preroki, s’ moshmi fhe tako modrimi in fvetinii. ”
Ljubi moji ! fhe enkrat povsamlmo Jesufove vfe te lepe navuke*
Kako lepo podobo prave f veto Iti nam Jesuf s’malo befedtm tukaj soobrâsi! Kaki oblini (ludèniz zhifte blagófti nain od« prè v’nafhimu lallninni ferzu ! Taki naj bo kdo — tako odtvésen od posémlifkiga — tako is Terza ponishen — tako tih in poter-peshllv o terplénju — tako pohléven in kro-tak — tako le v’dobro savérvan — tako mil in vfmlien — tako nedólshen bres ovinkov in svijâzh — tako miru — tako vdân savolo dobriga vfe preterpéû, jelite, she bi bil ljubesni in zhalH taki vreden? Ka-kó dobro on fam bi imel — kako poko-ji n, sadovóljn,in vefel bi bil !
Torej porinite fi te lepe, kratke isréke delezh v’ fpomln — in fpómnite fe jih o pravim u. z h a fu. Zhe vaf lakomnofl , poltavim, jésa, fiatinoli k’hudimu vlézhejo, mi flite fi : „ Blàger vbogim po duhu, blà-ger krotkim, blager jim. ktiri fo zhiftìga Terza! — ” in pa fiorite takó! Velika dobrota vam bo sa mali ta trudiz. Vfi ti tli vélki in lepi obéti fe bodo nad vami fpol-nili, ki njim jih jesuf sa to in sa uno shiv* lenje dela, ktiri fe po timu naviiku ravnajo. Bol in bol bote Boga fposnavali, srni-ram bôjji bote, smiraj mi mi f hi in pokojni-
140
fhi, na uni Urani pa bote do konza fposna« li, vefelja do litiga bote najdli, svelizlianje bote vshivali, ki ga ni lenza vfe zhafno fhe toljko vefelje.
38. Islaga boshjih sapòved.
\
tShe pómnite, ljubi moji, jelite, kako je bil v’ pufhavi Bog Israelzam na <Sinajfki gori defet sapoved dal Î S’ ftrafhnimi rezhmî sapored, slad nektirimi, jih je perpravlal. Po ftrafhnih pergodbah, o blifku , gromu in potréfu fo fe jim sapovdi oklizale, in le take 'rezin' fo bile sa njih termafle glave.
Kavno te sapovdi boshji lin njih mlaj-fham , kar jih je boljfhih , sdaj na drugi gori raslaga, v’lepi, seleni obljubleni dssheli, Bros fhtevfla veliko dobrotlivih zhudeshov navdrf njih ferza s’ljubésenjo in savupanjam do njega, perpravleni te sapovdi fo do zhiftiga fpolniti, Nizh ni flrafhniga_ okolj Jesufa, le gola dobrota, miloft in prijasnoft ga je, drujiga ga ni.
„ Ne iniflite, napzhni pifmeji tifliga zhâfa fo mu to tikali, ne miflite, je djal, de fim paftavo in preroke satérat prifhel ! Ne satérat, dngnat fim jih prifhel. Gotovo vam povém ! Nebo in semi ja préd bota préfhla, prèden bi fe le zherka ali pizhiza poftave ne fpolnila. Kdor tedaj nar manj-fhih poftâv ktiro overshe, in vuzhi ljudi tako, on in pa nihzher v’ boshjimu kraljeft-vu: kdor jih pa vuzhi, in de takó flori, oa
bo velîk v’ boshjimu kraljefivu. Dokler povem vani, zhe vafha praviza od Farisejfke in pifméjfke vézhi ne bo , de ne pojdete v’ nebefhko kraljeftvo.”
„ ,Slifhali fte, fprédnikatn je bilo re-zlièno: ne vbijaj, kdor pa vbije, gré fodbi v’roko. Jes pa vam rèzhetn : Kdor kolj (e nad fvojim bratam rasjesi, kar je vfaki bli-shen, pred fòdbo ga gré djati, po vbi« jâvzbovo je kriv, ki jih praviza k’ (inerti obfojuje. Kdor pa fvojiga brata srairja, de mu poftavim merzhèf pravi, fójenimu biti od vélkiga sbòra mu gré; fhe vézhi kri-vizo flori, ki jo vélki sbòr fèdi, né kaka mânji gofpofka, on, ki ojftrèji ftnert perfojttje in obfójenze kamenjati veleva. Kdor pa brata zlo p o gub lu je, ki ga k lamo, fham-lo imenuje (le bogatijam fe je to irne dajalo takrat ) on ognj saflushi, fhtrafingo de je ni grosnejfbi. ”
„Zhe tedaj fvoj dar na altar pernèfefh, in pride ti na mifel, de ima tvoj brat kaj do tebe, na altarju pufti dar, pojdi, in s’fvojim bratam fe fpravi — in potlej pridi in dar opravi.”
„Prezej fe fpravi s’fvojim sópernikam, dokler fta fhe na poti, fodniku bi te fzer isdati Vtegnil, fodnfk pa râbelnu, in ta v’jé-zho te vrézhi. Gotovo ti povem , ne bo te is nje, dokler do sadniga vinarja ne popla-zhafh. ”
,, Ktiri vam krivizo delajo, ne vflavlaj-te fe jitn (ne mafhujte, ne kregajte, ne prepirajte fe. ) Ampak zhe te kdo po def*
nimu lizu vdâri, pornôli mu raji fhe leviga; in zhe fe kdo sa tvojo fuknjo s’ teboj vlézhe, The plajfh mu rajfhi pufti, in zhe te kdo eno miljo s’ njim iti fili, dve pojdi raji s’njim.”
„ Ljubite fvoje fçvrashnike ; dobro, ktiri vaf prekljinjajo, jim vofhite; dobro, ktiri vaf fovrashijo, jim fiorite; molite sa-nje, ktiri vaf shalijo^ in preganjajo; potlej bote pravi otrozi fvojiga ozheta v’nebelih > ktiri fvoje fonze dobrim in hudobnim pcfhlia, in pravizhnim in krivizhnim s’desh-jam pomózhi. ”
„Zhe le tifte ljubite, ki vaf ljubilo, kakfhino saflushenje imate? Ne fiore tudi zefiovinarji tega (ki jim téljko terdo ferze dajate)? In zhe fie do bratov (do blishne rodovine) le prijasni in ljubesnivi, kaj je to pofébniga? Ne fiore tega tudi ajd je (ktiri od Boga pazh majo vedó ) ? Bodite torej popolnama, kakor je vafh czhe v’nebefih.”
Ljubi moji vi! K oljk o vfe nam pové sap oved, ki nam jo tukej Jesuf rasioshî! Nè Je msfhvavfko fo-rashtvo, ki vbija , de jo pregrého ! tudi fovràsh mifel v’ti sapovdi je she prepovedana, in ravno tako huda je per Bogu« Prav rézhi ona le delà taziga zhlovéka, le ona napravi vbijâv''a. Nè le vbijati, fhe jesfti fe ne fmémo, kar she koga preklinjati ali pogubiova'ri.' Na fhe ferze more tires jéss in fovrashtva biti — nobene sa-róblene in shali besede na jesik nam ne Cmè. Toljko dobriga ljudem fiorimo, de &
fhe taki kdo vezh od naf imeti ne bo vu-poval. Is velike, zhesnémzhine dobrote, zhe je komu poftrésheno, zele milje pòjmo s’njim, nè le nekoljko ftopinj, zhe fe kreg in prepir s’ tem od verne. Kakor luknja shivòta, bol fe mòre lepo delo nafhe dufhe tifhäti. Prepira in befédenja s’ puftimi, to-gòtnimi glavami naf more bol frani biti, kakor berliisge v’ obras. Nikol j ne safpimo per miru, zhe nam kdo kako shal flori, dokler mu je s’kako dobroto ne povernemo. " In tako naj bi li kdo shi veti penadel, ialite, de ni zhlovek, bi mu djali, flerméli bi nad njim, v’veliki zhafti bi ga imeli? In gerdi in nevfmileni ljudje naj tudi zlo njegovo dobroto prelomlujejo, luknjo naj mu jemló, mu ne bo ferze, dko lepo? in doi bra véli, prav firn fiorii? plazMla dovòl sa kàko fuknjo ?
Kako lepo, de to sapoved fpolnfmo, nam Jesuf na dufho govori. Taka ljubésen da le boshjo podobo. Ljubesen de je vézhi ni, Ijube-sen boshjo nam pred ozhi Jesuf pifhe , in povfot, po vii natori, v’ bélimu fonzu, in v’ roféni kaplizi nam pravi, de jo glëjmo. »Sónzhni shark , ki fadje od njega riimeni, nam boshjo prijasnoft osnanuje, vfaka kaplja ròfe ali déshja nam jo po zvetju in roshah — vfe naf k’ ljubesni pergânja. Mili, dobrot-livi, obvefeljivi, kakor fonze; poshivlivi in dobrotni, kakor fpomladânfki desh, bi mogli mi in vfe biti, kar delamo, vfe, kar pozhnémo, Popolnama bodimo, naia
*44
pravi Jesuf, po boshje. Kej more ka| ve* zhiga zhloveku na mifel priti ? Ta ljube-sen do ljudi — tudi do tovrashnikov — naf Bogu dela enake, s’ njo ga fhe le prav zhaftimò. tS’ takimi fvetimi mifli fe Bog fhe le prav zhafti » bol kakor fhe s’ takimi darmi. Kdor takih milih in boshjih mifel ni » saftònj fe s’prikasmi in darmi Bogü jifhe peikupiti. Gnufòba Bogü je vfa svunajna boshja flushba, zhe ni ljubesni polnila fer-Za do vfih ljudi, koljkor jih je pod lonzam miliga Boga. Nobena prikas, noben dar ne fmé" na boshji altar, zhe je is ferza , de fprave nózhe. Vèsha miru more biti boshja vésha, ljudje, ki fe prerivajo, in na fvetu tako lohka sderéjo, v’ nji v’ prizho Boga per altarju fe morejo fpet fpraviti in pobratiti!
JRaslaga te lè sapovdi, ki je na dolgo dal jo Jesuf, je raslaga vfih drujih. Kar je od te sapovdi Jesuf rekel, velja ad viih drujih. Pa tudi do drujih sapóved nam da lepiga navüka.
Po Jesufovimu navuku ni dofti, le n e z h 1 ft o ft i uè vganjati. Tudi ne-frâmni poglèd, tudi nezbifte shelje» ki fo v’ferzu, prepové Jesuf ravno tako» nè le gerdiga djanja.
Ni dofti, le kraft i nè, in drujih nà ob kaj perpravlati. Jesuf gladko sapovdu-je: ,, Daj mu, kdor te pròli, in kdor ne pòfodo jifhe, fe mu nikar ne odvrdzhaj.” cSe vé» de né vfakitnu golulü ali vlazhügarju !
Ni dofti, le krivo per fodbi nè p ri-jthati, ali zlo perfégati po krivinni j sh®
bi bila ftrafhna pregreha nad sveftobo, in véro, v’ Boga in v’ ljudi! Pa Jesuf pravi: ,. Vafhe govorjènje bodi: De, de! Né, nè! Góla refniza more biti vlaka befeda, ki nam gré is uit. Kadar more ferze d e rezhi , naj tudi ulta de rezhèjo. Zhe je v’ferzu n a k’a, naj bo tu Ji n a k’a na jesiku. $Ser-ze in jesik moreta ftèrnena biti. Toljka more biti nafha praviza, de bo gola befeda perfégo veljala.
Kaj ko bi vfi ljudje take vfe boshje, lepe in dobrotne navtike prav fpofbtvali ! Kaj ko bi jih dershali! Shé bi bili siati zhali ! Mir in pokoj bi po hifhah in besni>ah prebival — bres fhteviia ljudi bi nove préd nesnine svelizhleje vshivâlo, tako pa li shivlenje s’lbvrashtvam grené! Vefólni fvée le ena hifha bi bil, ki eniga ozheta, otro-zi nebefhkiga ozheta, v* nji prebivajo. Shi-viga, nedólshniga liza bi bili vfi mladénzhi in dekh'zhi, nobena folsa nad sapeUvzmi bi fe ne preljlla. Pohlévni popótnik bi bres ftraha pred televâji v’ miru in vefel fvojo pot hodil, ne delale bi nam obefilnize groše ob zéftah- Nekdàjna svefióft in praviza, toljka zliafi: nafhih deshél je bi fa ona nekađaj, bi vfim narodam na semlji frezho nagnila, njih nar lepfhi lepota bi bila. Bodimo fâj taki !
Drugi d'cL
K
39» Tri prelepe krepoûi ali zhédnofti.
Moliti, poftiti fe, in vbógajme dajati, te fo bile od nekadaj tri lepe vórbe v’dolshnóftih do Boga, do ljudi in do fa miga febe, Pa tudi lepe ref fo. Boshji darovi, ki jih dajamo, naf vtduo mile do ljudi vbóshzov ohranijo. Pòft hrdimu nagnenju podsbiglej odjémle, in pregrefhne sheljé v’ naf mori. Molitu v , to je , vedna mifel v’Boga, vedna drufhina s’Bogam, naf pofvezhuje, navdaja naf s’fvetim vuœam. Jesuf je tedaj, vüriti fe v’teh treh rezheh, terdó perporózhal. Pa opominjal je, de tega nè delati is prasne zhalh' ali hinnvfhi« ne, to dobrimu vfo zéno odvsame.
„Varite fe, je djal, vprizho ljudi de-jati fvojih dobrih dèi, zhéfh! de bi vaf vi-dili. Szer ne bote nizh saflusbenja per Bogu, fvojimu nebelhkimu ozhetu, imeli.”
„ Kadar vbogajme deljifh , ne tróbi pred fabo po f-hodifhih in ulzah — lunavzi delajo to, de jih ljudje hvalijo. Gotovo vam povem, to je pa tudi vfe, kar imajo od tega. ^ Ampak, zhe vbogajme deljifh, levi-za naj ne ve, kar defnfza da , de fkrit oliane tvoji dar, in tvoj ozhe, ki na fkrivni-inu vidi, ti ga bo enkrat na glaf povernil.
Ljubi moji! she je perferzhen tž Jesti-fnv navuk ! Tako fkrivaj drugim dobro delati nam veleva, de fhe lèva roka ne bo
/
véJîa, zhe fi ravno défne tovarfhlza, ako bi pràv ozili in vfhéfa imela. Tako f k riva] dobro delati värije v! ntf nezhćmer-”oÛ i, in drugim prevsdigue fra mòto. Kaj, taka pohlevna däjba slafti fkrivnim ré-veihtrn bol dé, kakor dar, ki fe jim da. Kdor s5Tvojimi darmi baha, kdor jih réve-sham opcnšfha, in hozhe velike hvale od njih sa • nje imeti, taki fhe ne mifii lepo iu milo, kakor je Jesuf.
„Kadar fe póftite, je djal Jesuf, nc hodite kaverni kakor hinavzi hodijo, kdri obras krémshijo, de fe jim poft vidi. Gotovo vam povéro, vfe njih plazhilo je to,
Ti pa, kadar fe póftifh, mâshi glavo ( po navadi, ki je pergcftéh) in obras fi vrni, » de pe bo nihzlier, ampak ozhe farno, ki na fkrivoimu vidi, védel sa tvoj pòli. In tvoj ozhe, ki fkrivaj vidi, ti ga bo na glaf po-vcrnil. ”
Fa fe le is tega vidi, ljudi hozhe Jesuf vèdriga o brasa, ki vefeli Boga ljubijo. Kdor bi miflil, pobit morem hoditi, glavo obé-fhati, vfe, kar perljudnoft nanèfe, morem opuftiti, she bi fe mótil. Jesuf fam jih imenuje hinavze t3ke ljudi. V fa perfilena shaloft, vfe kiflo tikanje, vfe sóperno po-tiihnenje fe mu gnufi. Perljudnoft, fnâsh-noft, ^ velel obras nam perporozhuje — pa gledati is njega more zhifto in lepo vravnâ-«o.ferze.
„Kadar molite, je fhe djal Jesuf, ne ravnajte po hindvzhovfko, ktiri fe slafti po I » hodnizah radi in po voglih naftavla-
K a
MS
jo, ter molijo, de jih ljudje vidijo. Gotovo vam povem, to je pa tudi vfe njih povra-zhilo. Tf, kadar mólifh, idi v’ ftjni'zo, in duri saklenivfhi sa feboj mòli fvojiga ozhe-ta, ki je fkrivaj v’prizho, in tvoj ozhe, ktiri fkrivaj vidi, ti bo na glaf povernik”
Rako neisrezhèno dobrótliv sa naf je tildi ta Jesufov navuk ! Kashe nam, kam pred fvetâ vihârmi v’savétje besMmo; v’ tih©, molzhézho ftanfzo, k’ Bogu v’ famòto nam veleva. Bog hotel de bi smed pofvétniga rastréfenja prav pogófto k’ Bógu v’ to famòto fpet mifli sbérat; de bi mu o ftifkah in teshavah ferza va-njo odkrivat; de bi feob zhafu fkufhnjav k’ dobrimu in k’ vojfki zhes greh va* njo pogofìo vrerjut hodili ! — Shé bi imeli dobriga is tega! Shé bi fe nad zhlovekam, ki tako na tihimu mòli, angli* zam in ozhetu v’nebefih dobro sdélo!
Le tiftim fke eno befedo , ktiri, namefl: dobriga, na tihimu hudo delajo: Poverneno na glaf bo, kar fe na tihimu dobriga v’ fta-m'zi sgodi — pa tudi na glaf ftraüovâno » kar fe v’ nji liudiga pozhnè !
40.	Nar lepfhi molituv.
tShe navuka je dal.Jesuf od molitve, kratek je fzer, pa le toljko lepiga in ne-befhkiga ima v’ febi ! Vuzhil je: Bogü, flvarniku nebéf in semlje , imé dajati, de ga ni ljubesirivfhiga, ozhe, jedjal, mu rezi-
mo, kakor otrok s’ ozhetam, tako perferzh* no in po domâzhe s’njim govorimo. Otrozi tega ediniga ozheta vii ljudjé naj nam bodo na semlji, nafhi bratje naj in nafhe feftre naj nam bodo; ljubimo vfe tako jih, de bomo le sa-(e fhe nerâdi kaj profili, ampak is ferza sheljéli : Kar bi mi radi dobili, v fi tn naj da Bog. Tudi zhafnih rezhi fzer fmémo profiti, pa fofebno neb e fhk e darove ga profimo Boga. Vâditi v’ boshji ljubes-ni, vaditi v’ljubesni do vfih ljudi, hozheje-suf, naf more vfaka molituv, nafha pobolj-fiivâvkain ozhifhvavka,hozhe on, de naj bo.
,, Kadar mólite, je rekel, ne delajte veliko befedi po ajdovfko, ktiri menijo, sa-volo veliko befedi bodo vfiifhani. Ne ravnajte fe po-njih! Dokler, fej ve she vafh ozhe, préden ga profite, zhefa potrebujete. ’’
„Takolè molite: Ozhe nafh, kir fi v’nebefih. Pofvezhèno bodi tvoje imé. Fridi k’ nam tvoje kralieftvo. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ uebefih , tako na semlji. Daj nam dànfi nafh vfakdânji kruh. In oi-pufii nam nafhe dolge, kakor tudi mi od-pufhamo fvojim dolshnikam. In ne vpèlaj naf v’fkufhnjàvo, temozh réfhi naf od sléga. Amen — sgpdi fe ! ”
Zhe vi, je djai Jesuf, ljudem njih fpotike odpuftitè, bo nebefhki ozhe tudi vam odpuftil vafhe fpotike. Zhe pa ljudém niih fpotik ne odpuftitè, vam tudi vafh ozhe v’ nebéiïh vafhih grehov ne bo odpu-ftil !	.
Ljubi moji ! ta tnolftuv, lepa je kakor nebéfa, fe vkm je pazh The veiikrac raslo-shfia, tniljónov ia mljónov ljudi po v fi h kraiih fvetâ sbe fkorej dva jesera let jo vfaki dan mòli. Torej tukaj le dvojni perftâvik :
jesuf je vlaki dan s’ to inolitujo lepe sheljé do fvecófti v’ljudeh hotel obudovati. Ali famozhàft, nadléshne flrafti, k’ hu-dimu nàgnena volja naf ovérajo fvetó in bo-gabojézbe shiveti. Torej veleva vflébsrni dan nam Jesuf prav is Terza moliti :
„Tvoje imé, o Bog! bodi pofve-zhovâno; tebi le bodi zhafl ! Pridi tvoje kraljéftvo; tf le nad nami kraljuj, o Bog! kakor fvojimu kralju podlóshniki, pokorno tako naj ti bo vfe nafhe nagnenje. Le tvoja volja naj fe godi! le ona je vezhna modroft in dobrota ! ” Ljubi moji ! relhiza vlim ljuddm naj bi bila per te molitvi, auglifka fvetóft bi jih bila kmalo, semlja bi bila drugo nebo!
Jesuf je vfaki dan s’to molitujo v lipan je svelizhanja v’ ljudéh hotel oshiv-lati. Ali sémlifke fkerbf, véftini nepo-koj nad ftorjènimi grehi , s’ fkufhnjâyami védnî premet, in potlej fhe druge nadloge nam. ne dajo mirti, nam smiraj shivîènje kaljé. Torej Jesuf vuzhi: Nè fkerbaii , kaj bo sajtro, nè po bogaftvu in velikih loipih na dolgo Idr koperneti, ampak dovóljni bodimo s’ v fa k d an ji m kruh am, in rerdo tega vnpajmo od Ozheta v’nebefih. Vfaki dan s’ fpokòroim ferzam nam veléva sa od-pufhanje profiti, pa tudi snamenje vfaki
If«
dan poboîjfhanja dajati, in pa she med mo* litujo ga dati ; veleva vfim is Terza nam od-puftiti, kar fe jih nad nam pregrefhi, kakor ü vlaki vofhi, de bi njemu Bog odpu-ßil. Savdpno, pravi , in terdó vupajmo; gotovo vfe fkufhnjâve bomo s’ bosbio pomozhjó premagali, le refnfza naj nam bo. Tudi od drujiga terplenja» od ili lek in nad-làg, pravi, bomo refheni , zhe na semiji nè vfelej, na unirmi fvécu fej. Shé bi nam bilo Magro, she bi bili pokojni per taki molitvi per vficiu, kar nam zhes dan doleti , le gré naj nam is Terza , le is cavu-paaja do ozheta v’nebefìh naj nam pride!
Prava raolituv tedaj po Jesufovi tnifli je nebefhka shèlja.Boga, njega zhifto fve-toft, s’ fvetóftjo zhaftki — lepa sli el ja je, de bi révi vii ljudje odfhli, in vfi pravo frézho dofégli. Vfi prasni, nefpd« metni vupi odleté! In kako bo ozhe v’ nebelih tako mol'tuv preflifhal , ki je sa take dobre in veféle, nè pa sa praïue rezili, ca rezhi, ki jih potrebujemo , in bres ktiri« lih ne moremo nè fveti biti nè svelfzhani!
41,	Edina zhlovekova fkerb.
^ Kraji , ki je Jesuf po njih vuzhil, fo ;'p( bili in vfi fo kipeli, [s vfiga je boshja arovitnofi: bodila. VTaki grizb in breg — tudi tifti obljubim, ki je Jesuf na njemu vuzhil — je bil s’ selénimi drévjam prepréshen, in zélé verfhéle tiz.hov je fpod véj v’gobavi prepevalo. Berliki ijunbar, ki je per
152
naf le vertov lepota, ondi po polju zvede, toljko ga je, de vkürijo s’njegovimi rézel-ni. Obljubim, kmalo per nogah fe mu je sibilo teh lepih rósh nekoljko. In per vfi-mu temu v’ti lepi in bogati desheli je mogel Jesuf vfe polno nejevóljzov vici iti • vfe te lepote fe ne savedó, ki je kipéla is boshjih del , kriifhne fkerbi jim le is o-bräsa preshé, ali pa slato le na kup fprav-lati, nobene vézhi fkerbi' nifo imeli , ki jim sadnizh ni nizh pomagalo, fmert jim ga je le fpet pobrala. Kar jih je kaj boljfhih bilo, fo làkomni in bogabojézhi oboje hotli biti.
Jesuf tedaj jim pravi : „ Ne fpravlajte fi saklâdov na semlji, ki jih rjà in molji je-dó , ki tarjé do njih sldmijo, in jih pokradejo. Devote raji salògo v’ nebéfa na ftran, ki je ne fnedó nè rja nè mòlji , ki je ne iskopavejo in ne vkradejo tatóvi. ”
„Dokler, kjer je vafh saklâd , ondi je vafhe ferzé. Kdor fvojo frezho le v’ po-fvetnimu blagu jifhe, uidi v’ fvét vfe fvoje mifli vtakne. Kdor v’ Bogu IVojo frezho jifhe, fe nad svésde fprâvi — v’ uebefhki-mu in boshjimu ima fvoje mifli!”
„ Nihzher ne more dvema gofpodnma flushiti: sakaj eniga fovrashil, eniga bo ljubil , ali fej na eniga fe bol nakljénil, in eniga bo v’ némar pufhal. Bogu in boga-tjifkimu maliku, obéma, ne morete flushiti. ”
„ Torej rèzhem vam : Ne fkerbi' naj -vaf ( zlo toljko ) shivlenje , kaj bote jédli
in pili, nè shivòt, kaj bote na*nj devali. Ni shivlenje bólji od jedi, in shivòt bólji odobléke? (Bog. ktiri vatn je vézheje dal, vam bo Bog kaj mdojfhiga odrekoval ) ? ”
,, Tize pod nebam poglejte! ne féjejo, ne shâujejo, ne fpravlajo v’fkedne, in val'h ozhe v’ nebelih jih vonder preshivï ! Nifte vi veliko bolji od njih kalj ? ”
,, Poglejte Ijimbarjov na polju ! ne delajo in ne prédejo. In vonder vam povém: cShè .Salomon v’ toljki fvoji zhafli ni bil kakor njih ktiri oblézhen. Zhe tedaj Bog poljfko travo, ktira danti ftoji, in jutri fe v’ pézh vershe, takó iepó oblazhi, ne bo vam fhe raji tega fiorii, vi malovérzi!”
„ Ne belite li tedaj toljkaj glave, in ne goniče smiraj : kaj bomo jédli , kaj pili ? s’ zhem fe oblazhfli ? Taka fkerb je ne-irezhna ajdovfka fkerb. Vafh nebefhki ozhe vé, in, pa gotovo, de vfiga tega potrebujete. ( Dovòl vam bodi to! ) ”
„ Vaf more kdo s’ vfim fvojim tiihta-njam perdjati kako péd k’ fvojimu teléfu? Zhe tedaj she tako kaj maliga ne morete, zhe lafii na glavi v’belo ali zherno predelati ne morete, kaj fe zhète she sa kaj ve-zhiga toljkaj gnati?”
„Torej narprej jifhite boshje kraljeflvo in njega pravizo, to je, Boga, in Bogii ljubo refuizo in fvetóil — in vfe drugo bo permézhik. — Tudi sâjtrinfhini dan ou naj vai ne fkerbi. tSam sa - fe bo fkerbel, Vfakimu dnévi je njegove laflne teshave do-
*54
Ljubi moji ! zhiili in bi fi ri fo vfi ti lepi in vefeli jesufovi navuki, kakor ròfa in një kaplja. Le vuméti jo moremo refni-zo:	Biti fvetimu je edina zhloveku fpo*
dóboa fkerb — vfe druge pretanjke fkerbi po sgol posémlifkih rezhéh fo nepotrébne, ki ie morê zhloveka, fo dufhi nevarne, fo nevrédne zhloveka.
Pa, mémo te toljke refnize naf Jesuf vuzhî fhe: kako boshje dela premifhluj-mo, in koljko lepiga fe is njih viizhfmo.
Boshje dela naj nam sgleda'îo serka lo ali fhpégel bodo , Boga v’ njemu fposnavajmo. Shé vfaka fhe toljzhkina róshiza ali trâviza per nogah, nè le lepo s’svésdami natrófeno nebó; nè le neismérne mune shivih fivari , shé vlaki tizhik je boshje v fi g a m o g ó z h n o ft i in njegove mod réfi i osnanovàviz; pobe* no fhe tako zhlovefhko' delo fe ne more ß’nj’m meriti. Povfot, po vfiinu ftvarjènjn fe ljube boshje dobrote fledóvi berèjo. Vfa-ki tizhik fvoje sernize, vfaka róshiza naj-duje fvojo rofizo. Nobene fhe toljzhkine fivdrize ne posabi Bog. Le fhkerjanz naj nakvifhko sieri, kmalo bi fe moglo, tako rekózh, nafhe ferze v’ nebó sa njim fpuftiti; moliruv, hvala in vupanje bi naf mogio v’nebo sa njim nèfti, cSpomin v’ fleherni róshizi na Boga hi mogli sagledati, vfaka bi naf mogia boshje prijasnofti opomniti.
Boshje déla naf h’krepófii in zhédnolìi perganjajo. Vuzhé naf, kolj-ki de je zlilovek, in koljka njegova
imenitno 11! Shé fo lepe» in lepo pi Tane zvetlize in roshe, lepe duhóve is lebe shcnejo; prezhudaa je tizhja pecuniosi fe shiveci, varvari, gnesla snafhati, kì jo na fvet pernefó, nikoij ne mine petje njih gerla: pa njé in vfe (Ivari preféshe zirlo-vek s’ivojo lépo v] nzbà sràvaino pollavo, fhc bol pa s’duftraimi daróvi, s’ fvojo pametjo; sazhlmen je vii ga, kar je veliziga, lepiga in dobriga , fvojiga livarnika fposnati ima mózh, Kdo le nq bo vefeljll, kdo ne bo Boga is Terza hvalil, de lepi zhlovefhki obras, de mu je pamet in pozhurke dal ! Bofht bi bilo shaìoftno, ako bi zhjovek per vfih dnfhinih darovih shivini enak bil, ako bi pizhe jifkati, drujiga ne vedel ! Bofht bi bilo sha lofi no, ako bi fe ljudje [epo ob-lazhiti. pa drujiga ne' tuhtali in ne védli, v’ zhemur jih vfaka rosha vftavi» ki je na polju !
B o s h j e d è I a n s tn veliko ne» dólshniga vefel ja pon iijaj o. Okolj pertlfzhne vbóshzhove kózhe na kmétih je lepòt, de v’kraljevih dvorih ne takih, le jablano v’zvétju, le gofhdvko, robido v’ zvétju vam v’ mfel vsamem. Kar bogarinz o’ terdimi dnarji kupuje, de febe in hifho Ijfhpa, je komej fénza kaj lepfhiga in gór-fhiga, kar fhe taki vbóshiz is boshje roke vlaki dan prejéma. Pa, fe vé, te lepote le v’ marno okó fhinejo, le zhilte ferza je jih vefeljé. Žele fkrinje siati ga ne da* jo , toljko vefelja ima , kdor ima tako forze.
42.	Jesufov navuk, kako sJ drugimi ravnajmo.
Vfe navuke , kako s5 drugimi ljudmi ravnajmo, je Jesuf ob kratkim isrekel : „Rar kolj h o z h e t e, de bi vam 1 j u d j é ft o r i 1 i, fto ri' t e jim tudi v i. ” „Sapopddik poftâve in prerókov je to”, je fhe Jesuf perftavil.
Ljubi moji ! ta toljki isrek gre bol v’ tanjko rasloshiti* Sapopadik vfih dolsh-nólt v li h ljudi do vfih ljudi je.
Is tega Jesufoviga Vuka fe pervizh v fi 1 j u d J é vuzhimo, kaj fino do drujih dolslini. tShè tako majhino dete, ki je pregovorilo komej, ga she lohka vuméva , in lohka fvoje dolshnófiize is njega fposnâva. Le otroka vprafhajmo , ki ima fklédizo mléka pred feboj , ali rósh polno roko ; „Ljubo moje dete! glej ! ako bi ti un lè otrok bil ali bila, ki nima sdai nè mléka, nè ró*h, kaj bi fi vófhil ali vofhila?” Raj nè, kmalo porezhe: „S’njim jéfti, tudi ne« koljko lepih rósh bi fi vófhil, vofhila In pa zhe je dobriga ferza, vmiljilo, obljubim, fe mu bo per timu vprafhanju, dal mu bo mléka iu rósh.
Vuzhimo fe drugizh, kaj fmo do vfih drujih ljudi dolshni. Otrok, ktiri fta-rìfham marfikaj sbaliga flori, naj fe vpra-fha: „ Ko bi je s bil na ozhetovimu méftu, vfaki grishlej kruha, ki fe od mladiga s’njim ogrefhini, je njih dobrota j njih vfaka nit
r57
je na meni ; s’pòtnim obrasam tako terdo delali, in mnogo vefelje fo li peroratili, de me lepo redé, in shaljim jih sdaj. — Ko bi jes bil na marernimu méftu , toljko fo sa- me prebili, toljko nozhi fo prezhuli, toljko grishlejov laflnim vuftara pertergali, in meni fo jih dali, in fólse jim sdaj pijem — ko bi jes bil na njih meflu, naj fe otrok vpra-l'ha, bi fi ne bil kaj drujiga vfvéft, nè pa nshvaléshuofti, nepokórfhine, sanizhvänja?’* — Ti odgóvori fo takó lohki, de jih pàzh ni treba v’mini jemati, — Vlaki otrok najde lohka is teh Jesufovih beféd, kaj gré ftarifham od njega, kaj défzhiku in bâbizi, kaj vuzhenikam, kaj bratam in feftram, kaj shlahti ,‘pòflam, fofédam, ptujzam, kaj ré-vesham, kaj berazbu pred pragam.
V fe vtrétjizh , kar fmo drujim dolsh. ni , fe vuzhlmo is teh Jesufovih befedi. Kdor ravno sdaj lé to bèrefh, fi ne vdfhifh kalj, de bi ti Ijudjé dobri bili , pri.iasni, vfmileni, de bi pofhteno s’ teboj ravnali, de bi fe ti prav obuafhali? Bolj! te, jeli, zhe fo saróbleni, zhe te pifano gledajo, zhe gerdo s’teboj delajo, zhe te okradejo, obrekujejo, kâj, le kàj hudiga natolzujejo naj od tebe? — Lej, kar od drujih ho-zhefh, flori jim tudi tl. Vite, lé nekake Jesufove befede fo she toljke vuzhenfze! dobrota, prijasnoft, krotkóft, dobrodéljnoft, praviza, do ljudi vfe dolshnófti fo v’teh be-fédah.
Ljubi vi ! Primite fe tega lepiga Jesu-foviga isréka, de bote smiraj va-nj mifiili
in gledali — !e toljko navüka ima v! febi, in lóhek je, she otrozi ga previdijo, she oni fe lolika va - nj svéjo. Lep je, in lohka ga na-fe ehernste:	De Ite na koga
dr nji ga medu, fi mi flit e, in v5 la tt ni mu 1er zu s a pi fa no bote vidi ii, kaj mu gré od vaf <Stordi s’ vefeljam bote to, jelke ? — Shé bore prijetni in perljudni, «he bote dobri, she bote lepa dufha !
43,	fSpodbadik, ravnati fa po Jesufovimu vuku.
•
r:	Navtike, ki jih je per drujih periosti-
nofiih , vzhali fhe bol ra tsnjko jesuf ponoviš!, bote 5 ljubi moji! flie f/. ha farna fH-fhali* To pot naj vam fbe fklep povem, ki naf per konzu fvojiga govorjénja s’ojim tudi shiveti po njegovih vukih perganja. Lep je, v’shivo féga. Kaj namrezh bi nam fhe taki lepi navuki pomagali , ki jih je on, bcshji fin, is ntbdf pernefei, zhe jih ne dopdinimo ?
tSofebno fe nam Jesuf hudih isglé-dov varovati veléva, ki fe slsfii miadi îjudjé dajo s’ ujiuii radi sapelovati, de greh delajo, in sraven fi miflijo : Druži fo tudi taki. Torej rekel je: „tSkosi vóske duri fi perssdem'te iti, Sakaj fhiroke fo vrata in prcftórna je zefta, ktira v’ poguhlenje pelé, in veliko jih po-nji hodi. Pa tèfna
Po vrata, in voska je zéfla,-ktira v’shiv-lenje selâ, in malo jih jo najdnje,”
Ravno tako fe ljudi' varovati veleva, ktiri te modre in bogabojézhe hlinijo, pa krive na v uk e, nejevero in vrdshi tró-lijo. Ktiri jih poflufhajo, fe ob nedolsh--. noli in krepóft, ob vefelje in svelizhanje perpravijo, „Varite fe lashnivih prerokov, jim pravi, ktiri v’òvzhjimu oblazhilu k’varn hodijo, snotrej pa fo derézhi volkóvi. Is fadü jih bote fposuali. ” Nekolj tedaj fe ne moremo ljudi, ktiri lepo govore, pa gerdó shivé , nè navukov dofti varovati, ktiri vfhéfa gladijo, fo pa liudiga fadü.
„ Né vlaki, ktiri mi, Gofpod ! Gofpod ! pravi, govori Jestif fhe, ampak le tifti pojde v’boshje kraljeftvo, kdor voljo fpolni mojiga ozheta v’nebefih, Veliko mi jih ti~ fii dan — na fódni dan — porezhe: Gofpod 1 Gofpod! ali niftno v’tvojinm imenu prerokovali, v’tvojimu iménu hudlzbov isganjali, v’ tvojimu imenu zhudeshov delali ? Jes pa jim porezhem: Vaf ne posndm. Poberite fe fpred mene, hudó fle delali. ” Le lepo shivlènje torej je gotovo snamenje dobriga zhloveka. Po Bógu shiveti, nobene druge «i toljke ; kaj veliziga je ta, nobena zlilo* vefbka mozh ne premore kaj enaziga; velika je ta, de prerokovati, hudlzhe isgânjati , zhudeshe delati nè toljka.
„Vfleherniga tedaj —- je djal Jesuf — kdor te moje befede flifbi, in de fe po njih ravnd, permérim vtìmnimu moshu, ktiri je Ba fkalo fvojo hifho poflavil. Nàljiv je
i6o
na*njo derei, povóden parhruml, viharji fe va-njo vpró ; pa ni fe poderla ; na fkalo namrezh je sidana. Kdor pa ta moj navuk flifhi, pa ga ne dershi, bébattimu moshu ga perrnérim, ktiri je na péfik hifho ftavil. Nàljiv ]jie , povóden perverfhî , vetróvi vlézhejo, in vpró fe v’ hifho — in fofpè fe, she je hrum! ” Jesufov navuk tedaj der-shati, to fo edine fkalnate tla, ne premaknejo fe, na-nje moremo fvojo fvetoft sida* ti, in na-nje fvoje sveh'zlianje.
Vii fo fe timu govorjenju zhudili. Ni-kolj nifo fvojih pifrnejov kaj taziga flifhali. „Shè bol pa fo oftermeli, s’ kakorfhino zhaftjo in fvéttjo jim je te navuke pravil, Nè le zhudeshi, ki fo jih vidili, tudi befe-de fo Jesufovo nadzhlovéfhko mozh, in njegovo boshjo modroft prizhale, Mogózh-ne befede: „ ,S a p o v é m vam — pore-zhem vam na fodni dan!” fo slatti povédale, s’koljko oblaftjo de ga Bog pofhle; sakonodàj sli poftâvar in fodnik ljudi bo, nè le vuzheoik. Zhaft in tihota je med ljudmi' vftala, fveta groša vfe je op«d la.
Oh , ljubi moji ! naj ti pregjineni ljudjé tu* di vafhe ferza rekoljko gjinejo! Oh, tudi vi sazhutfte kai fvetiga vefelja nad takimi boshjimi navuki ! In zhutili ga bote, ledo-bróft ljubite, in le primite fe je.
44* Jesufin ftotnik is Kafar-navma.
Od fvoje perve hôje po Galiléji fe Je* Suf fpet h’ Kafarnavmu perblisha. V5 fvoj drugi dóm tako rekózh ü je bil to inetto sbral, vemo. V’Kafarnavmu je bil rimfek fìócnik na ttanu. Njegov hlapez, le tako rad gaje imel, je bil v’fmert bolan. Komej své ttótnik, de je fpet Jesuf v’temu kraju, kmalo je tneftuih oblaftnikov do Jesufa poflal, profiti jim ga rezhe, de bi mu hlapza o~ sdravil. Pridejo, molédvajo ga: „ Vrédeu je, fo djali, fkashi mu to dobroto. Rad ima ljudi nafhe, in is fvojiga nam je f«hodnizo posidal.” Jesuf gré per ti prizhi s’njimi.
.Stotnik, ko je toflifhal, pofhle pri-jatlov do Jesufa, fporozhi' mu; „ GofpodI ne trudi fe ! Jes te nifim v’ fvojo hifho vré-den. lu pa prav sa to nifim hotel fam do tebe. Rèzi le, in moj hlapez bo sdrav.” Jesuf le ne da ovréti.
Kadar Jesuf she bliso do hifhe pride, gre fam ttomik, pred-nj je ftópil, in mu rezhe: „ Gofpod ! jes nifim vreden, de grefh pod mojo ftrého ; rèzi le befedo, in sdrav bo moj hlapez. Zio jes namrezh, defiravno ttótnik le in drugim v’ povelju, imam vojakov pod fabo. Zhe mu rezhem : idi! gré; in unimu: pridi! in pride; in hlapzu: to flori ! in ttori. (Ravno tako tudi tl lohka zeli bolésenfki derhali sapovdujefh, in vbó» ga jo te ). ”
Drugi d'd*	L
Jesuf to flifhavfhi fé savsame ? ober-nil fe , in ljudem je rekel, ki fo ga otipali : „ Gotovo ! take vere v’ Israelu nilim nafhel. Povém vam pa tudi: Prifhlo veliko jih bo od sera in mraka (isâjdovfkih deshél ) in s’ Abrahamam, Isakam in Jakopam bodo v5 nebefhkimu kraljéftvu. Kraljéfhki otrrzi pa bodo is kraljeftva v’sadno tamnlzo porlneni. Tulénje in s’sobml fhkripânje v’nji bo.”
tStótniku je Jesuf rekel: „Idi, sgodi naj fe ti po véri ! — Ti Ilo uro, kaj, pràv tildi mlglej je hlapez osdravil. Prijatli, ki jih je bil ftótnik do Jesufa poflal, fo obljubim pomifhlovali fhe, zhe je h’temu takó. Shé jih je v’ hifho gnalo ! — popolnama sdra-viga fo nafhlj.
Ljubi moji vi! rnosla, ki je bil nejevérz po njih mifii, da vernim lsraelzam Jesuf v’ vére isgled tukaj. Veliko Israelzov, obljubim» je nad tem oftermelo — in tudi vam morebiti fe ta nekoljko zhudna sdn Ali poglejte : le sai in dober je bil ta ftótnik, zhe fi ravno ajdovfkiga rodu. V’ koljki z h a ft i, vite , mu je bil B o g ! Le nekoljko fhe le je fvéto Israelfko véro posnal, in she takó ga nje lepota gjine, de je, vuzhit jo, lsraelzam s’ velikimi dnarji is fvojiga fholo poftavil. Jesufove déla foga vfiga prefnéle, boshji oblafinlk je, fi je miflil, vfe fvoje savu-panje je v’njegovo vfigamogózhnoft, dobroto in povfótnoft ftavil, v’veliki zhafti mu je Bog bil. Kake shive ljub e sni do ljudi je bil ! V’ s’ mezbam dobléni desheli bi bil bogatel lohka od deshele rojakov, pa
on, lepa dufha, Te je fhe le laftniga dnarja sa-nje rasdajal. Sa laftniga finii bi ne bil mogei vezli fioriti, toljkoje* on bogati imenitni Rimîàn, fiorii sa hlapza, ki mu ni sa nobeno rabo vezh. Defiravno fe jim je bil Bog bol v’ zhifio rasodel, fo Israelzi vonder vézhi dèi prav nafproti delali.
Is tega vidimo, de je kaj vézhiga prava véra in kaj lepfhiga, in nè kakor fe fploh meni. Kar je Bog rasodél, vie vér-vati, je Izer perva in nar potrebnifhi rézh, pa fhe nè dofti. Kdor ref prav vérije, je vef boshjih mifel, vel' je v’ Bógu in v’boshjih rezhéh , polno ga je zhafti, polno savupanja, polno pokorfiiine do njega. Kdor prav vérije, je v’dolshnóftih fvojiga ftand svefi , ga je polno ljubesni in vfmilenja do vfih ljudi, do ptujih in do podlóshnih, do vfaziga vfaziga, révesh naj bo fhe taki. Boshjiga nekaj ga vfiga prejema in oshivla, kar je dobriga, vfe fe ga prime. cSerza taki duh je jédrize prave vére. Kdor le beféde vé, in jih s’jesikam le terdi, pa ne premifhluje jih , ne vsame fi jih k’ferzu, ne ravna' fe po njih, ljufhino ima, drujiga né. Kaj pomaga bres jédriza ljupina in lju* fhina ?
4	sr. Jesuf in mertvdd.
Jesuf je bil tedaj fpet v’ Kafarnavrnil. Berfh ko fe je svédîo, de je doma, finde fe kmalo ljudi. Vfa hifha fe jih tare. She
L 2
i 64
svunaj pred vratmi ni bilo proflóra. Prc* vóske fo bile vulza, uifo mogli va-nje.
Jesufje snotraj vuzhil. S’boshjo mozhjó je bolnike sdravil, ki fo jih notili in vodili. Tudi veliko Fariséjov in pilmejov je bilo sraven Is vfih Galilejfkih in Judej-fkih tergov, zlo is Jerusalems , (e jih ga je salésovat nabralo, kaj nad njim ofledili bi bili radi, ob veljavo ga per Ijudftvu per-prävit. fedéli fo, in pifano ga gledajo. Jesuf fe ne sméni, fvojo pot je vuzhil in sdravil.
Perblishajo fhtirji moshjé fe hifhi sdsj, ki je bil Jesuf v’nji Mertvuda na pctie-li , to je, taziga, ki mu je vudov odme -lo ali od boshjiga shlaka vddrjeniga perne-fejo, révesh je bil, drugâzh ga ni bilo mo-i gozhe prenditi. tSkufhali fo predréti fkosi ljudi, in pernèfìi ga do Jesufa, Pa ne da fe, prevélik je bil ftif.
Pofebna jim pride na mifel. Hifhe na Judejfkimu fo bile drugazh kakor nafhe. Ravna je bila tireha, v’hifhah po tleh je per naf rakó, po - nji fe je lohka hodilo. Ob kraju je bil obsidik do perf zhloveku , de ni kdo omahnil. Kjer fe je hifha s’fofé-dovo flikala, je bil sidik nikoljko nisbji, de fo fofédje na fìréhi vkùp mogli. Hifhe fo bile v’fhtiri vogle rade, in v’fredi je bil s’ obrésanim kamenam pnmóflan dvòr. Nad dvòram fe je fùkno raspendlo , de je fenzo delalo, zhe fo ljudje v’dvoru bili; in is ftrehe fo gredi ali fhtenge na ravnoft pred vélke vrate fhle. Moshjé torej fe
s’ bolni'kam per fofédovi hifhi na ftrehofpra-vijo, in fo obsidik nad dvorifhara prederli, fùkno odgeraili, in na dvorifhe po vervah na ravnoft pred Jesufa fpufté bolnika na tlà.
Jesuf ni saméril te filnofti nè bolniku, nè moshém. cShè le gjinilo to savupanje ga je. Ali Farisejam in pifmejam fe ni zlonizh vshdljilo. Is vfleherne bolésni fo boshjo fnibo delali. Nifo tnu Terza bolnìku vidili, torej tudi vediti nè mogli, ali fi je fam, ali kokólj, bolésen nakòpal, in gntoviga grefhnika le vender ga delajo. Pifano ga gledajo, s’ ozhmi bi ga prebòdli.
Predersna je b.la fzer fodba Fariséjov, pa lètu fe je vjéla. Bolnik fi je bil ref s’ rasvujsdanjam to révo nagnal. Dvakrat tolj-ko sdaj fo ga njegovi grehi téshali Vef oframoshlèn, vef fpokorjèn je bil, od bole-zbine nad grehmi je fkorej shivòtino, de* liravno. toljko bolezhino, posahil, Jesuf pa, ki mu je v’ferze vidil, ki je njegovo véro in de fe kfâ, posnal, mu prijasno rezhe : „ Porolashen bodi, moj fin ! tvoji grehi fo ti od pu fhèni. ”
Nekreri pifmeji in Fariseji pa fo mifli-li, in farni' per febi djali: „Kdo je ta, de Boga prekljinja ? Le Bog , kdo drugi samore grehe odpufhati ? ’’ Jesuf . njih mifli vidi-józn , jim rezhe : „ Sakaj hudo v’ ferzu mislite ? Kaj je lóshej? — rézlii temu mert-vudu : Tvoji gr. hi fo ti odpufhèni? ali rè-zhi mu : Vftàni, idi? ”
Pifmeji in Fariseji nifo mogli tajiti: mo*
zlu boshje je k’ obójimu potreba. Sami fo djaii, de je od greha ta bolesen, in torej fhiba, in ref je bilo. Komur je torej Bog sadólshik prevsdignki oblaft dai, faj dai tudi oblaft greh odpufhati mu je. Zhe je sadólshik odvsét, to je tudi greh more préd odpufhén biti. V’ ozhi je to fhinilo. Tega nifo mogli Jesufu ti ljudje odrèzhi, pa tudi prav dati mu nozhejo, obmolzhâü fo.
Sadnizh je Jesuf befedo poprijel : „De pasvéfle, je djal, de ima grehe odpufhati oblaft fin zhloveka na semlji — obernil v’ mertvüda fe je sdaj — rezhem ti: Vftani, poftelo sadèni, in domü idi ! ” Per ti pri-zhi je vftal, sadel poftelo, in domü je fhel — in Bogâ hvalil gredé.
Vef polk je oftermel. Grosa jih je o-padla. „ tShè nigdar taziga , fo djaii. (Svoje dm fhe nifmo kaj taziga vidili ! ” Sladi pa fo Boga hvalili, de je toljko inozh ljudem dal grehe odpufhati in greha sadolsh-ke shrifovati.
Ljubi moji ! grefhnika shiv isgled imamo nad tem mertvüdnim zhlove* kam, greh ga je bil fpravil v’ to nadlogo. Kakor fkala na ferzu mu greh lesili. Pn ga dovo véft ftorjénih grehov ga pika. Takó lè véft vflehernimu grefhniku krivizo oziata, pogubluje ga, nizh na fvrtu ne ssdufhi tega glafü. {Strafhno je greh bolnika shgal, flrafhno fo ga tarli naftopki is greha. Bo« Jezhine , ki- fo vude lomile, fo bile le fhe kaj maliga. Vef pokvézhen je leshal, no-beniga dobriga dela ni mogel. Nobene ro*
*6?
ke ne more ganiti, nobene ftopmje fioriti. Takó lè, noben grefhnik ne more vfih na-fiópkov poravnati, ki jih njegovi grehi imajo zhafne in vézhne. <She tako kfanje, ker-vâve fólse ne naméftijo samujèniga zhaL'a, «è sgublène mozhi, in s’hudimi isgléd^na-pravlene fhkóde. Ker ni noben zhlovek bres greha, fé v’tenu mertvudu tudi fami febe, in vef zhlovefhki rod vidimo. Naf vfih nar linji bolésen je greh.
Jesnf fe is te povéfti o dre fh e ni k a od greha pokashe, in de mu je Bog grehe odpufhati, in greha sadólshke oblaft: dal popraviti. Jesuf,*on take mile ljubes-ni, take ljubesnive befede do giéfhnika , bol kakor hladilo v’ rano je dufhi njegovi djala , on Je^uf ima tudi nam rèzlii oblaft : Bodi poto-îâshen moji lin, moja hzhi ! Tvoji grehi fo ti odpufhèni. On Jesuf, ki je s’ ftvarnikovo vfigamogózhnoftjo tega réve-sha smamleno telò preftvâril, in vftàni, idi! mu le rekel — on tudi uafhih grehov sa-dólsbke lohka pobrifhe. V’ dianju je sdaj pr kasal , kar je bil angel s’befédo od Jesufa she pred Djegovim rojfivam osnanil.
In pa kaj ljubfhiga in vefélfhiga je mifliti mogózhe? Kdo bo fhe per grehu frézhe jifkal, ki je le nefrézha v’njemu du-fhe in telëfa ? Kdo fe ne bo, kakor fe je merrvüdni zhlovek, s’ fpokorjènim in sa-vüpnim ferzam k’ Jesufu obernil? Kdo bo frézho, kakor fo joFariseji, ofhabno in terdovraino rd febe porival ? Kdo ne bo s’ vfimi dobrimi ljudmi vred Boga hvalil »
đe nam je toljziga odrefhenika nad Jesuiam dal? -
46.	Jajrova hzM, in bolniza.
Jesuf je bil per Matevshu per jédi, ki ga je bil ravno med fvoje vuzbénze pervsél, kar poglavnik nékfhine f- hodnlze v’ hifho Uòpi. ïméjajr mu je bilo. Hzhérjeimel, fhe le dvacajlt lét je bila ftara, na fmertni po-lleli je bila. Romej Jesufa vgléda, berfh je préd-nj telébil, milo-ga prófì : „Mojahzhi vrnira! joj, k’meni pojdi na dóm, de roke na njo dénefb, shivéla bo!” Jesuf vftane , in je s’njim fhei. Vuzhénzi in veliko ljudi' gré sa njim. Vfe rjilo fe je okolj njega.
Med ljudftvam je bila shena, boleha she dvanajft let. Mnogim vrâzham ali sdravlv-zam je bila she v’rokah, veliko she je predala. Vliga premoshènja fe je bila she rasdala, pa vfe nizh ne pomaga. tShe le liuji in huji ji je bilo. cSlifhala je, Jesuf je v’temu kraju, de bi ji pomagal, jo shelja obide. Pa boji' fe, in, kakor préd lepó po shénfko , fram jo je bolesni povedati pred tolj* kaj ljudmi. Vfe savupanje je imela do Jesula, mifli li : „ Robii le njegoviga oblazhila fe bom dotaknila, osdravila bom ! ” Torej sa Jesufam tekla, fkosi ljudi prerila, Jesufu sa herbet je prifbla, in na tihama s’perflam fe njegoviga oblazhila pertakne — per ti prizhi je bila sdrava,
Po njeni mifli je to bilo fkrivaj, in she Hrani Te ravna. Pa kakó Jesufu kaj fkritiga oliati? Njé mifli je védel » on njé pomozhnîk* Oberne fe, in rekel je ljudem: „ Kdo fe meje dotaknil? ” Nihzhec fe ne oglafi. Nf)beden ni vidil. Peter in drugi vuzhénzi fo djali : ,, Vuzhenik! vi-difh, od vüh ftrani ljudje v’ té tifhé! in fhe vprafhafb, kdo fe me je pertàknil ? ” Pa Je-suf le terdi: „ Nekdo fe meje dotaknil? sakaj vem, mozlu je fhlo is mene.” To rekel, in po sheni dotaknivfhi fe ga je gledal , dobro jo ve. Shena viditi, de fe nizh ne da fkriti, je perftopila, préd-nj fe verske. Vfa trepeta. Pa Jesufova prijasnòfl: ji fpet ferze sravn» , vef lirah jo mine. Vfe na ravnoft je povedala. Vprizho polka jim privi, is kake mifli fe je oblazhilniga ròba dotaknila, in kako na méftu je osdra-vila.
Take dobre dufhe, ki je bilo toljko lepe pripróftofti in nedólshnofti v’nji, Jesuf ni hotel bres prijasniga ozhéfa, bres veféle befede odpraviti. Vfmileno jo pogleda, re-zhe ji: „ Veféla, moja hzhfI pomagala ti je tvoja véra. Pojdi v’ miru, od fih nidi nizh vezh naj ne bo tvoje nadloge.” De prijeta dobrota nè tako, ji je to milo okó. Jo ji te Jesufove befede dobro djaJe. Sdaj is fhe le prav una vefela in otolashena
fhl*.
Jesuf je fhe govoril, kar fe f- hcdnfzh-niga poglavnika flushabnikov fkosi ljudi perphi, rezhejo mu; „ Vmerla je vafha
hzhi! torej vezli ne nadlésh vajte vuzhenika.’* Te befede in pa ftréla fkerbnimu ozhetu ! Vef pobit oftermi. Pa Jesuf mu je rekel: „Ne vftrafhi fe! vérovaj, in réfhena bo.”
Jesuf gre na poglavnlkov dóm. Pa famimu Petru, Jakopu in Janesu, in otro-kovimu ozhetu , nikomur drugimu ni pu (til feboj v’ hifho. Vfe polno je nepokója in smefhnjâve. Ljudi' zela derhal fe je naté-plo. Vfe krizhi', vfe joka po dekletu. Po fhègi tiftih zhafov fe je she mertvafhka pi-fkala, in shalvâvke fo pele. Jesuf je pokoj ljubil, hrup in rasbóto jezhertil. Rekel torej jim je, ko vidi toljko joka in veka, in pifhale buzbati : „ Kaj ta rasbóta ? nehajte, rasidite fe. Dekle ni vmerlo, le fpf. ” Ljudje fe mu fméjajo : vfe predobro fo vedli, de je mertva. Jesuf fe jim sdaj fpraviti ojüro sa-pové. Saróblenzi, neobzhiitni ljudje fo bili, de fe befédi modriga in toljziga vuzhem'ka fmejajo, ki je vuméli nifo, in pa de fe jim v’hìfhi , ki je merlizh v’nji, fhe fméjati poljubi. Ko fo bili ftrani vii , gré Jesuf v’ineriifhnizo , ki je merlizh v’nji. Dekletovega ozbeta in mater, ki fta bila bóljfhi duhd, in une tri vuzhénze le je va* njo feboj vsel.
Ljubi moii! vidili, jelite , fte she kazi-ga otroka vmreti; lepfhi ko rosha malopréd fo mu fhe iiza zvedle! cSpómnite fe fhe, fe vé, kaki bled je bil potlej, kaki terd in bres glafu je po dol?ama leshal, groša vaf ga je bilo. Lokha li torej miflite, kako bi vam bilo tudi v’ ti merlifhnizi vtegui-
17l
lo biti, lohka fe va - njo miflite, in Jesufa v’ nji.
Jesuf je k' merlizhiku ftópil. cSraven ftòjta ozhe, od shalofti je molzhal, in mati s’vdertim bledim obrasam, in s’rudézhirai fólsami v’ ozhéh. Sdaj ftrah, sdaj vupanje ju prehaja. Tudi vuzhénzi fe ftrahama pogledujejo , kaj bo. Kmalo imajo v’ Jesufu ozhi, kmalo v’mérlizhu. Jesuf je sdaj mer -lizhika sa roko prijel, in kakor bi jo is fpanja hotel predramiti, pohlevno in pri-jasno ji rezhe: „ Dekle! rezhem ti, vftàni !” in per ti prizhi je dekle na nogah, hodila je. ”
cStrah , ki je vfe opâdel, kadar je mertvo dekle ogibalo, vftajalo, in f- hodilo, in ftarifhov vefelje, mertviga otroka oshi-véti viditi, fe ne da povedati. Shé fo ji samslkneni v’biftre oziti gledkali, ki fo lihkar vgâfnene meshale; shé je bilo vefelje befe-do: ozhe! mati! fpet is vuft flifhati, od ktirih fo menili, de fo bile vekomaj vmók-nile! Mati le, katera je slie kadaj s’tesh-kim , britkim ferzam sraven fmertne poftele preljubiga défera Itala; ki je per ferzhika vfakimu pojémlejn. neisrezbéno britkoft sa-zhudla, in vmirajozhiga teshki sadni sdih-lej preftrégls ; le taka mati obzhuti nekolj-k° tih ftarifhov vefelja, kadar fi jih mifli.
Lohka fi miflite, kako vfi fo nad mozh* jo» de mertve zlo obuduje, oftermeli, s’ kakfbnim glafam fo Jesufovo hvalo sagna-li, berfh , ko je cd ftraha, zhuda in vefelja lefeda is njih mogla. Pa Jesuf jim kmalo
«
mifli v’kaj drujiga saverne. Od zhafti do Jesufa, od vefelja do otroka fo bili posabili iìarifhi : Lazhna bo dekle, takó dolgo nizh jéfti, ki je bila sdaj popolnaroa sdrava ! Saltor bi fe ne bilo tedaj nizh taziga sgodilo, jim rezbe, faj jéfti kaj de nai dajo otroku. Tudi fhe terdó jim prepové nè tega drugód praviti. Pa kinalo fe je rasglafilo po dolgi-mu in fhirokimu.
Ljubi moji ! kako lepo boshja veli-kóft in zhlovefhka miloft v’Jesu-fu sdriishene fe Vidite is te sgodbe !
Le povelizhova 1 in molil bi ga, koljkor fhniga fe tu Jesuf kar Bog v’ fvoji boshji velikó-fti pokashe ! Zhifta v ftgamogóz lino ft gaje. Le viditi merh'zha, plane she groša v’zhloveka. Jesuf je. dekléta sa roko prijel — in nate ! shiva je. Zhifta 1 j u-besen ga je. De pobite ftarifhe is brit-kòfti poravna, jo flori, de fe vézhiga kaj fhe mifliti ne da'. Pa sraven fe Che tako kaj maliga ne fpregléda, kar hudó zhloveku de; vef fkerben je otroku jéfti rekel dati. Zhifta fvetoft ga je. Obrazbal fvojo mozh je, de je véro v’fé obndoval, de ljudi s’ savupanjam v’ fé in v’ fvojo ljubesen navdâja , k’ Ivetófti jih nagiba. Nebefhki-ga duhâ je v’njé dajal, ne fkasuje jim le zhafhnih dobrot. Tako lepó kos’premalo-vérzmt ravna, tako ojfter je gerdim safram-vâvzam, ki fo njegovo befedo sanizhvali : póka jih. Kdo ga ne bo molil, kdo ne bo va'tij sa v upal, kdo ga ne flufhal!
*
Le pr emi f h î o val in pofndmal bi ga, kakorfhniga lepiga in krotkiga fe tu Jesuf kar z h 1 o-vek pokashe! Zhifla ljubesen ga je , ki ji n iz h ni prêtés hkiga. Profil oparjeni ozhe ga je , in ko bi trenil, je bil Jesuf is sa-mise. Vflal, fhel in po-mógel, je bil vef njegov odgovor. Tudi naf, drugim dobro fioriti, naj nobeno fhe td-ko vefelje ne sadershi. Pràv vfaki révesh vefelej nam pridi. Dobro fioriti naf bol ve* fèlji, kakor fhe taka goflovfna. <Samozhi-fla ponishnofl ga je. Kako zlo nizh !i ne flori is fhe toljziga zhudesha? Dekle le fpi, je djal, in saklfzhe jo : vflàni! kakor bi ref le fpala; in prepovedal je fhe kaj tega govoriti, in kmalo fam sazhne kaj druji-ga ! Kako malo ga je safmehvdvzov mar ! Kmalo lobka, ktiri fo ga safmehovali. bi jih bil oframòtil, vêlik bi fe jim bil lohka pokâsal. Pa, perkril raji je fvoje velizhafi-vo, in na tihama je raji ta toljki zhudesh fiorii. Tudi mi , ljubi moji! zhe imamo kaj raslózhkov memo drujih nad fabo. jih nihkar ne raskasujmo ; hvale vredne dela delajmo, pa zhlovefhke hvale ne jifhjmo; dobro na tihama florfmo, in ne marajmo sa bedakov oponafhnjo in safméh.
Pa f hé drugo prevefélo refnizo nam v’ pervizh Jesuf tukaj pokashe; mila, pri-jasna, kakor jutrajne dam'ze pervi sharki , fe nam sufvéri ! „ Dekle fpf! ” je dia). Ta Jesufova befeda nam ta vef Jesufov zhudesh odviha, Nad lepim nedolshnim mer-
174
H zlika m , ki je v’pervimn zvétju odvênil, naf s’zhudesham pođvuzhi : cSinerc in pa p o h1é v n o fpanje! in on je obudovâviz, is fpanja naf bo obudil.
Pazil ljubesniva poddba: tSmert in pa fpanje ! Noben vtrudenz fe ne boji' fpanja , fhè le vefelji fe ga. Sashèlel ga je, fladko safpi. Ravno tako flaika je pravizhnimu fmert. Mertvimu podoben je fpijózhi. Ne vidi, ne flifhi, ne vé nè sa-fe, nè sa fvet, ki je okolj njega — in vender le sa to pre-jénja tako rekózh shivetì , de fpet oshivi. Ravno tako tudi terji fpanje — (inert — le v’ boljfhi shivlenje pela. Siié velel je zhlo-vek, ki fe is terdiga fpanja prediimi! Vef prerojen je zhlovek. Taki, in fhe nefkonzh-no velelfhi borno enkrat od Jesufa prebujeni od fmerti vftali. Oh, kdor v’Jesufa véri je, sa - nj nima fmert nizh ftrafhniga, nizh nè trepeta. cShè takfhine grenkòte, fhè tak-fhini fìrahóvi nimajo nizh flrafhniga sa-nj, fladki in prijetni fo mu !
Tudi vi, ljubi moji ! zhe fle bili she kadaj do hudiga bolni , fle fe morebiti she pred fmertjo tréfili ! Morebiti ljubzhika brata ali feftro fle she kadaj vidili vmréti — folsé, jelite, fo vam in vafhim flarifham tèkle ! Ali po flh mdl ne trepetajte pred prihodno fmertjo! Ne tarnajte zlo toljko ob fmerti drasih fvojih prijatlov ! Bres trepeta, bres ftrahû s’ vefelim vüpanjam fmêfle merh'zha, blédiga, ki ni vezh glafi'ris njega, premifh-lovâti, in gledati, Šakaj kakor tega otroka.
bo vfe ljudi Jesuf enkrat obudil. Vfe ftari-fhe , ki per tvojih otrok pogrebu Tolse tó-zhijo, kakor tega vjókaniga ozheta, kakor to vjókauo mater » bo Jesuf enkrat ras ve-féljil.
DRUGO LÉTO. Jesufa med fvétam.
47.	Jesuf* in ofem in tridefet letni bolnik.
Ljubi moji! lètu Ono do drujiga veli-konòzhniga prašnika po Jesufovimu kerftu. Kakor pred ob timu zhafu ljudi bres fhte-vila fe fnide v’ Jerusalem. Godilo fe je, kakor The dan danafhni po velikih méftih, ki fe ljudi veliko va-nje nashóka. Zhaf, kar niTo v’ tempelnu bili , je per vefelju minjil. Nè is pobóshnofli ali andohti, ampak veliko jih je sgol k’vefelju prifhlo. Vfe niello je bilo v’ fhiimu in v’ dobri vólji.
Tudi Jesuf je bil h’ prašniku prifhel. Pa lepfhi veTelje fi je vedel dati. Kakor préd dobrótnika, per révi in nadlogi ga najdemo. Le ena njegovih , ki lih je tukaj fiorii, nam je sapifana. S' vefeljam previ-
176
dimo is nié: tudi taki révesh, ki je bil o fploh vefeliu od vfiga fvetà v’ fvoji bole-zhini posatiteli, je nad njun ediniga prijatla in tâsheta fkufil.
Per nézih vratih Jerusalemfkiga meda fo bile toplize ; v’jeséro ali bajer, in berfh ko nè , v’ tSilüufkiga, fe je voda naberala. Ob fvojih zhafih je v’jeséru voda kipéla ; angliz namrezh je va-nj hodil, in je vodó motóhal. Kdor je v’smotóhano prezej fhi-nil, fhe tdko bolésen iinéj, je osdravil. Jeséro je bilo s’ velikim pol'lópjam obdano. Pét vilokih vélbanih môüovshov je pcflop-je imelo, in Betesda, sli po krajnfko, M i 1 o d i j a fe mu je reklo, bodi she sa to, ker je Bog ljudém toljko milofti v’ njimu fkasovàl, ali pavfmileni ljudje morebiti fo ga bili poftavili. Veliko flépih, hròmih, jétzh-nih in tazih bolnikov je leshalo v’timu po* flópju , in , kdaj fe bo voda jerila, fo zhakali.
Nekdo je bil med njimi, ki je she ofem in tridefet lét boln bil. Jesuf ga vidi. Vé-del je, odkléj de je bolan, prijasno mu re-zhe: „ Sdrav bi bil rad, jeli?” Bolnik mu je odgovóril : „ Gofpod ! nimam ga zhloveka, de bi me v’ jésero djal, kadar fe voda jen. Preden pa fam va-njo pridem, me she vfelej kdo drugi prehiti,” Jesuf mu je rekel : „Vdani, poftelo vsàmi in idi !” Ko bi trenil, fe sdraviga mosh zbuti. Vdal, podelo pri-jél in fhel je vefe!, in je hvalo dajal. Veliko ljudi fe je dékati sazhelo, pa Jesuf fe je tako naglo vmàknil, de ga osdrâvlenz fhe po isrénu vpràfbati ne vtégne.
I77
Ljubi moji ! fveta groša in fvet flrah naf more preletéri, zhe premifhltijemo, kako je na Jesufovo befedo novo shivlenje v’ rasfâhneno truplo ofem in tridtfet létniga bolnika vdarilo, kako je na enkrat vefsdrav, in kakor s’ bosbjo vligamogozhnoftjo pre-ftvdrjen ! Do dóbriga fvoj boshji rod fprizhati pàzh fe pravi temu.
Shivo sa vu panje v’Jesufa, perferzh-ne s h e 1 j é, njegovo ljube se n pof nemati, morejo is nafhiga Terza perpuhtéri, kadar ga vidimo, de takó lè Tam réveshe jifhe, de bresvfe prof linje zhlovekn, ki ga The posnal ni, sdravje ponudi, in pa The grefhnik je bil. Taki terdl kakor do tega bolnika vfe ljudje naj bodo do naf, lé ve-f. li fmo lohka, Taj jeden je, on fe vfih vlmllva, Pa tudi, preden fino próTheni, she ljudem radi pomagajmo, po njegovo tudi do tazih, k tiri fo farni v’nefiézho sagasili, bodimo vfmileni in dobrotni. Rog ne daj! ni-kolj noben nefrezhni naj v’ nebo zhes naf sdihlejov ne fpufha, kakor jih je ta ìè bolnik zhes terde ljudi.
Komu fe nad Jesufovo toljko poni siiti oftjo ne vshâlji per toljki mòzhi ! Na ri-hama dobro delati mu je nar ljubfhi. Njegove dobrote in pa ròfa, po nòzhi pade na tihama, in vlaka sèi fe oshivi. Kaj ko bi nafhe dobre dela take bile !
Tifti dati je bilo v’ febóto, kò je bil Jesuf bolnika osdravil. Vidici tedaj mosba vfiga zherftviga in sdraviga pórtelo pernotti . je vfe nad njim sarchitelo i „ Sebóta jë Drugi del,	M
dànfi ! dànfi nè poiìele nòilti ! ” Ob krat-kimu, pa terdó le je odgovoril: „ Portelo vsàmi, in idi, tifti, ki me je osdravil, mi je djal !” In pa ref de: Kdor ofem in tri-defec létniga bolnika s’befédo osdravi, bo faj tudi kaj taziga oblaft imel perpuftiti. Vfì hrepenézhi ga vprafhajo: „ lido pa je tifti, ki ti je to rekel : Portelo vsàmi in idi?” Mosh ga ni védel imenovati, prenaglo je bil Jesuf fpred njega sgfnil. Kmalo potlej fe je Jesuf v’tempelnu s’ njim fofhèl, rezhe mu : „ Glej ! sdrav lì. Ne delaj vezh greha, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodl!”
Vite torej ! ta bolnik , in pazh l'he vezh drujih , ki fo fe v’ti bolnlfhnizi valjali, ft je bil s’grebimi v’mladofti toljkaj terplénja nakòpal, P o feb n o vêlik navuk mladim Ijudém! Ofem in tridefet lét rêve in nadlóge je bilo plazhilo sa nektire ure oftudniga gerdiga vefelja. Mlade ljudi, ki fe jih nedólshnoftina lepota iu ljubesnivoft ne prijëma, naj faj taki isglédi lè oplafhé, De bi jih kòga prijasna roka pazh tudi kam v’ tako bolmfhnizo pelala ! s’ laftuimi ozhmi bodo vidili, Itako ljudi pregréba rasdéla, faj is pregrehe nagnufnih naflédkov bodo pregre» he gerdòbo in oftiidnoft fposnâvali !
Mosh Jesufa fposnavfhi je kar fhel, Judam pové: „Jesuf, ktiri me je osdravil, fe mu pravi.” cSe vé, is dobrih mi-fel je to ftoril. Miflil je: Boga sa ta vfmf-leni zhudesh , ki ga je per njih ftoril, vft hvalili, in vefeljlii fe bodo, de zhloveka toljko zhafa boluiga sdraviga sdaj vidijo,
AU uesdufliniga Terza, bres ljubesoi do blishniga fo bili. Svunajne fhéga fo le tergili, ktjrih duhà nifo bìtve posnali. Vit hudi in mafhvâvni fo Jesufa preganjali » po shivlenju zlo mu ftreshejo, de je v’febóto bolnika osdravil. Jesuf, dobro vfe to je vedel, jim rezhe te lé nè — male befede: „ Moj ozhe (ljudém h’ pridu neprenéhama) dosdaj déla, in ravno tako jes. ’*
Tudi te Jesufove befede imajo veliko vuka sa naf ! Bog ravna neprenéhama sz ljudi. V’ nedeljo in v’ delovnik vfe eno fi-jajo fonze , ljuna in svesde, vfe eno gre desh, vfe ene rola pada, vfe eno tekó ftu-denzi, vfe eno rafe, zvetè in sorl. Neprenéhama sjutraj sgodaj in pòsno svezher je Jesuf» on ozhetova podoba na fvetu, dobro délai. Neprenéhama tudi mi dobro delajmo. In ker ljudje oddihlejov potrebujemo, morejo tudi oddlhleji taki biti, de naf bodo is no-viga na dobro prevedrili, Slatti taki, ktiri v’ délovnik nimajo zhafa, namefti de v’ne-déljo sa napzhinim vefeljam hodijo, bolnike in fzer ljudi v’teshavah naj raji obifhejo, kaj dobriga njim naj raji ftoré. Vdove in Créte (in druge terpze) v’nadlogah obifko-vâti, in od fvetâ in njegovih fpdk fe zhi-ftiga ohraniti — to je zhilta, neomàdesh-vana boshja fiushba per ozhetu v’ nebelih.
M 2
48.	Mnogi manjfhi podvüzhni sgodòvi.
Vfako sgódbizo je védel Jesuf s5 ks-kitn lepim perlìavkam na navuk oberciti. K’sgodbi, ki Imo ravno od nje, jih h ozile-mo fhe kakih dvoje pertifniti.
Jesuf je is Jerusalema fpet na Gali-lejfko hodil. Po pori enkrat pride med ftern. V’febóto je bilo. Njegovi vuzhénzi fo bili lazhni. Klafja odtergavfhi ga v’ rokah srna-ne)o, in fo sernje sobali. Nekoljko Fari-sejov jih vidi. V’ febóro je l il Bog vfe téshko délo prepovedal, polla vim mlàzhvo. Pa Fariseji fo hodi modrejfhi in fvetéji biti, in she klaf v’ roki smeti fo djali de je greh. Torej rekli fo vuzhenzam : „ Sakaj fe tega predersnujete ? ni prav v’febóto ! ” Ali Jesuf poverh drujiga jim je te lepe lè in prave befede rekel : „ Naj bi vi védli, kaj ima v’febi: Milóft hozhem jes, nè pa tlaróv, ne poguboyâli bi nedolshnih!” — „ tSebóta je savolo ljudi, nè ljudjé savolo febóte.”
Ljudjé ne shivimò, de bi jédli, ampak ljudjé jémo, de shivimò, ravno tako ljudjé ne shivimò , de hi fhége fhpógali , ampak fliege ljudjé fbpogamo , de bi p r a v in lepo shiveli.	Nedélja , poltavim ,
je kaj lepiga in miliga ljudém k’ pridu od Boga'. Od fhellih dui terdiga dela li 7.1ilovek oddihne, in zhafa sa boshje dobiva. Kdor meni , s’ po fe dinjam po Fa-risejfko fe Bog ta dan zhatll, s’ nizhemur
Igl
nè bòi, zliaft fkasuje Bogii, ktiro Bog , ftudi.
Jesuf je enkrat per nékfhnimu Fariseju obédoval. Farisei li je po ftari fhegi pred jedjó roke vmil, kaj filno fveciga fo to mif-lili de je. JesuC ni vidil potrebe , in fe ni. Farisej je debelo gledal, iniflil je: „Saka j neki fe ne vmije pred jedjo?” Jesuf je njegove mifli vidil, rezhe mu : „ Vi Fari-seji svunjâvo peharzov in fkléd omlvate. Pa vafhe snotrajfliino je polno ropa in hudobe. cShamle ! ni ftvarnik svunajniga tudi snotrajniga ftvarnik? (in zhe is zhafti do njega svunjave toljkaj ozhifhujete, kotjko fhe lé zhiftoft snotrajniga bi vaf mogla fkerbeti )? Tiftiga, kar je v’ fklédah , vbó-gim dajte raji kaj — in glejte: vfe potlej vam bo zhifto (s’tem bol, kakor de roke vmlvate, bote obede pofveti'li ), ”
Smiraj fhe je veliko ljudi, de obras in roke.hifhein pohifhje brifhejo in zhédijo, Je fvoje snótraje pufhajo v’ nernar. Toljke hvale ko je fnashnoft vredna , toljke in fhe vézhi oftüdnofti je ta hujfhi lé nemârnoft. Tudi take ljudi Jesuf sadéva- Bòi hude dé-la , kakor prah in blato» vmashejo roke. Bòi zhifto forze, kakor zhift obras, naj naf fkerbl.
Pilatush, rimfki oblaftm'k, bleso pun-tarfkih naklepov fo jih dolshili, je nekaj Galilejzov ob glavo bil rekel djati: ravno fo dan'tuv Bogû opra viali. Njih kri' in darovane shivali kri' je sméfhana tekla- Nek tiri fo filno hudó od njih miflili, in vefeii
fkrivaj To bili njih nefrézhe, in Jesufu pravijo, kaj fe je sgodiio.. Jesuf jim rezhe: „Menite, ker fe jim je taka nakljuzhila, de fo bili od drujih Galilejzov liuji ti Gali-lejzi ? Povém vam, de nè! ampak zhe fe ne poboljfhate, file vfi bote ravno taki ko-nez vseli.”
Kavno ob timu zhafu nekako fe je bila fhe druga nefrézha permérila. V’ Jerusale-mu — nè delezh od .Silunfkiga jésera fe je bil turn poderel : ofemnajft ljudi je pomoril. Jesuf torej je fhe djalt „ Menite, kalj, de fo unih ofemnajft ljudi, ki fe je cSilun-fki turn na - nie poderel, huji grefhniki bili, kakor fo vfi drugi Jerusalemzhane? Povém vam, de nè! — Zhe namrezh pokore ne ftoritè, fhe vlih ravno taki konez vaf bo. ”
Takó lè, namefti de hude fodbe delamo, vfaka nefrézha lé k’pobóljfhanju bi naf mogla perganjati, Lé vfaki naj fe vprafha: „Ako bi mene taka nagla fmert pobrala, kakfhina bi bila na unimu fvetu sa-me? Ktiri grehi bi mi pred Bogam fodnikam nar bol pergrevali? Na perii poln pokore vfaki potlej fe terkaj, in terdno naj fkléne tih grehov nè vezh fioriti. Tako bo nekatirih nefrézha vfih drujih frézha, velika velika irezha.
49* Jesuf in mosh s5 fkljdzheno roko.
Med hojo na Galilejfko je v’ eno drug© febóto nekam v’f-hodnfzo Jesuf prifbel, vuzhil je v’ nji. Med poflufhavzi je bil mosh, de je imel fkijuzheno roko.
Pifmeji in Fariseji , ki fo ravno v’nji bili, fo okó imeli na Jesufa, zhe ga bo Id sdravil v’ febóto ali nè, de bi ga bili potlej zhéfa dolshiti imeli, ki je bilo ftrahii pp njih niiflih vrédno. Lé toljkaj vuka shèlj-ne fe mu delajo, faj kakfhino dko befedo bi radi is njega ispelâli, vprdfhajo ga: „tSe fmé kdo v’ febóto osdraviti ? ”
Jesuf je v’ njih mifli vidil. Rekel rao-shu s’fkijuzheno roko je: „Vftàni, in v’ fredo fiópi ! ” Mosh fkoléha, in v’fredo sbòra je ftopil. Vfakimu prida zhloveku fe je fmiliti mogel mosh; delne roke, in to-rej kruha vfakdinjiga mu je djalo. Trenili nifo glédavzi, kako fe bo isfhlò.
jesuf fe je k’ pjfmejam in Farisejani obernil, rezhe jim: „ Naj vaf tudi jes kaj poprafham : Je dobro ali hudo v’ febóto delati perpufhèno, ìiudém shivienje otévati ali samârovati jim ga?” Molzhali vfi fo. Tajiti namrezh fe ni dalo: Zhloveku shivienje otéti je kaj dobriga, zhloveka v’ njegovi rdvi sa-mariti kaj hudiga.	♦
Jesuf je na dalej rekel: „ Zhe vaf komu ovza, ki jo ima, v’febóto v’jamo pade,
je ne bo sgrabil in isiékel? Pa koljko bolj-fhi od ovze je zhlovek V” De bi farni tako fiorili, in de je zhlovek bólji kakor ovza, tudi tega ne morejo odrézhi. cSpet fo moizhali.
„ Perpnfhèno tedaj je v5 febóto dobro fioriti, ali kalj sha in kokólj ? ” je djal Je-suf, in od kraja jih po odgovoru pogleduje ; krégalo in miljvalo jih je okó. Pa vfi mutafii fo obfedéli. Sakaj tako v’shivo ko fo zhuti-li, de ima prav , vonder fposndti tega ji ni ni njih ofhâbnoft perpiiftila*
Shaloften nad terdovràtnoftjo njih fer-za fe je v’mosha Jesnf obernil, Che smiram s’fkijózheno roko je ondi fiai, ni fe mu ga-nji'la. Rezhemu: „ Jìpròftri rokol ” Ko bi trenil, jo fproftré, in kakor una na enkrat fe ogible in je sdrava.
Vite, pa je lé is Jesufa tudi tukaj boshja m o d r o ft , prezhifta 1 j u b e s*e n in boshja vfigamogózhnoft perfjala.
Pifmeji in Fariseji. ki fo Jesufa oger-diti menili, pa fami fo bili sdaj na fràmoti per ljudéh, fe od jése ne sa vedo. Is f-hod-njze fhli, in berfh fo fklepali, kakó Jesufa ob shivlenje perpraviti, in lé poglej zhlo* vek, sa to, ker je revéshu dobroto fkasal, njim pa fiie hude befede nè rekel ! Jesuf je posnal njih naklépe, odmakne fe, in h’Galilejfkimu morju je s’ vuzhénzmi fhel.
Jelite, ljubi vi! gnufi in fiudi fe vam ta Farisejfka? Kako pa, ko bi jim vaf bilo sbe podobnih kaj — ali ko bi fe tudi vaf ktiri she popolnama po njih smetàvali ? — Nimate nikof; gerdiga vefelja , de druge sa-
pasujete, in jih tdshite potlej ? Jih uikolj v’ nefpämeti in nàpake ne sapelujete, de fe jim fméjajo, de jih potlej oponàfhajo? tSe vam ljtidjé v’nefrézhi, boléhovzi, pokrévlen-zi fmilijo, in le jim ne pâzhite fhe le raji? Ne dodénete nedôlshni shivali, ali pa nifte, nikólj do nikogar terdi, de ne gré do shivi-pe biti tâkjm? Ne çhâljite ftarifhov in vu* zhem'kov nikolj s’ termo in tmitanjam, ki vaf s’lépo fvaré , in vam vafhe nâpzhnofti opoaafhajo? jim ne dershitè zlo pike dofti-krat? Vaf nikolj drujih ljubesnivoft, njih fveta krepóft, njih lepi prid, njih perur-noft ne bolji, ki jih vidite per ljudeh vezh veljati sa volo njé ? Take napzhnofti v’inla-dòfti fo korenina ftrafhnih posnéjfhnih ger* dòb. Joj! potrebite s iaj kmalo fi jih she is ferz! Ravno taki fzer kakor Fariseji gotovo bote enkrat, in nobeniga lepiga in vefe-liga ozhéfa fi nifte od Jesufa vfvéfti.
Jesuf pride na Galilejfko, in kmalo fe ljudi is vfe desitele f.haja, de jih okó ni preféglo, Kaj. flòvel je do Tira in Ridona. in do ofréfhkiga morja; tudi od ondód je bres fhtevih ljudi. Bo! in bol pertifkajo okolj njega. Dotakniti , de bi osdravili, vfi bolniki fe ga jifhejo, In vfe je os dra-
go, Jesuf isvòlji, Apoftelne*
vil, deîïravno fe je tnalovérzov vméf in grefhnih ljudi javalne manjkalo.
Shê fe je lepo isffila prerokova befé* da : „ Nalomleniga terftii ne bo fterel, nè tlézhiga fténja ali tlézhe tahtî vgafnil. ” Kdo, komur fo grehi shal, ne bo v’Jesufa vu-pal, kaka ifkra dobriga je Che le vonder v’njemu? Pa kdo bi mu tudi enaki ne bil rad ? taki dobrotliv, taki krotek in mil, slatti do ljudi, ktiri nam kaj prelomijo, taki vfmilen in persanefliv?
Jesuf toljko ljudi viditi, fo fe mu vsha-ljili, Dèlezh okolj fo ga oblègli , in eden drugimu navuk poflushati fo bili na poti. Sapufhène, in kakor ovze bres paftirja ftró-fene jih vidi. Rekel je vuzhénzain: „ Shé-tuv je velika, pa délavzov malo. Torej profite shétve gofpodarja, de délavzov va-njo pofhle. ” Novo svelizhanja napravbo je fkle* nil, in svézher tega opràvzhniga in ras-bótniga dné je na hrib nékara fhel, vfo n o z h je v’ molitvi p r e z h u 1.
Vite , ljubi moji ! Jesuf ii je nar bol per molitvi odfòpel. Vfako rézh je s’Bogara sazhél. Zele nozhi je premolil. .Svoje vuzhénze je k’ molitvi perganjal. Kdo tedaj svetti naflédnik in pravi Jesufov vuzhé-niz takiaiu porezhe, ktiri od molitve nozhe flifhati, in fe je kakor kuge ogible?_
Kadar fe je bil dan napózhil, jih je smed vuzhenzov Jesuf, ki jih je veliko imel, dvanajft odbral, ki fo mu nar bol vfhézh, in po famesu jim k’ febi veleva. Njih iména fo: 5,.Simon Peter, in nje-
gov brat Andrej; Jakop in njegov brat J a n e s ; Filip in Jernej; M a t e v s h in Toniash; Jakop , mlajfhi tega imena , in Jud a Tadej ; tSimonis Kane in Juda il Karjóta. Pervih fddem vam je she sdavnaj snânih, petéro póflednih berete sdaj pervizh. Po dva in dva jih je poflal, oblafl; ozhitno vuzhiti in bolnike osdravlati jim da. Torej jih je fvoje pôfle, poflânze ali — vfe eno je — fvoje apoftel-ne imenoval.
„ldite, jim je rekel, pa k’ajdam (fhè) nè, tudi nè v\Samanfhke raefta, ampak k’sgu» blènim ovzam Israelove hifhe. Na hóji pokoro osnanujte, in bli'sho oklizhite boshjiga kraljeftva. Osdravlâjte bolnike, ozhifhujte gobove, obudujte merlizhe, isganjajte hu-dizhe. Saftonj fte prejeli, saftonj dajajte.”
„Palizo, nizh drujiga ne jemlfte fe-boj ! Ne noflte v’ pafóvih nè slata, nè Crebra, nè drujiga dnarja. Ne imejte nè tórbe nè kruha v’ tórbi, né dvoje prebléke, nè preobutve. Dokler délaviz je fvoje potrebe vreden.”
„Kamorkolj v’mefto ali v’vaf pridete, koga isprafhajte, kdo je vrdden, de k’njemu savijete, in per njemu oftain'te, dokler ne grefte. V’hifho ftopivfhi režite: Mir ti hifhi ! Zhe je hifha tega blagoflòva ali shégna vredna, prifhel bo v’njó. Zhe nè, fe bo na vaf vergei vafh blagoflòv. ”
Kjer vaf ne fprèjmejo, in ne poflu5 fhajo vafhiga navuka, per vratih is taziga mefla, ali is take hifhe pojte, in fhe prah
od nóg otrefite , v’ fprizhimbo zhes-nje, de fiorili, svelfzhat jih, saftonj fle teshav-Jio pot, in de vani je nefvéc taki kraj, nobene drüfhäne nozhete imeti s’ njim. Gotovo vam povém: .Sodomfkimu in Gomor-fkitnu bo ob dnevi fodbe loshej, kakor ta-kimu meftu. ”
„ Vite, kakor ovze med vovkóve vaf pofhlem. Torej vumétni bodite kakor kazile, in priprófti kakor golóbje. ( On, in. pa ftrupéna kazha, kdor bi lé v’fvoj prid, jn. v’drujih fhkodo premetén bil. Pa bo naj kakor golob kdo nedólshen , sraven pa salètel, febi in drugim bo fhkodoval. Kdor je rel' moder in dober, je pravizhniga, zhiftiga ferza, nè le svüreniga, ojftriga vuma).”
„ Vdrite (e ljudi! veliko jih vaf bo zliertflo savolo mene* Pa fai vuzhéniz ni zhes mojftra » nè hlapez zhes fvojiga gofpo-darja. Prav bodi vuzhénzu, zbe mu je po mòjrtrovo, in hlapzu, zhe mu je po gofpo-därjovo. Gofpodarja klévfhi, koljkanj bol bodo gofpodarjove ! ”
»> Pa ne bojte fe jih, ktiri le truplo vmoré, dufhi pa kaj ne morejo. Tifliga raii fe bójte, ktiri dufho in truplo lohka v’pekel porine.”
< m <Se ne prodaja dvoje vra'bzov po vinarju? In vender fhè jèden po nevédama in bres vafhiga ozheta volje ne zépne na tla. Torej nikar fe ne bojte! Vf fle bolj-fhi kakor vfi vrabzi. Kaj, lafjé vafhe glave vfl fu p, efhtéti ! ”
„ Kdor bo ljudém mene fposnal, fposnal, de je moj, ga bom tudi jes per ozhetu v’ nebefih. Kdor pa me per ljudéh sataji —• kdor fe mene in mojiga vuka lramuje — rudi jes fe bom njega per ozhetu v’ nebefih framoval, ne bom ga posnal. ”
„ Kdor ozheta ali mater bol ljubi od mene, mene ni vréden. Kdor fimi ali hzhér bol ljubi od mene, mene ni vréden. Kdor fvojiga krisha ne sadéne (kdor ni, vóljn britkófti in fmerti savolo mene prebiti) in sa mano ne hódi, mene ni vréden ! ”
„ Kdor vaf fprejmè, mene fprejmè, in kdor mene fprejmè, fprejmè mojiga poflàv-za. Kdor preroka v’ iménu preroka ( is zhafli do boshjiga preroka ) fprejmè, bo prerokovo plazimo dofégeb Kdor pravizh-niga v’iménu pravizhniga ( is zhalh' do njegove pravize in fvetófti ) fprejmè, bo pra-vizlmiga plazhilo dofégel. Kdor kolj fhe tóljzhknimu komu, ktiri v’mé vérjfjo , po« shirik mersle vode poda, sa to, ker je moj vuzhéniz, povérn vam gotóvo, ne bo mu posablena.”
Potlej ko je Jesuf te lepe navuke kon-zhal, ki jih vfaki na - fe lohka obernete , zhe jih koljkaj premiflite, fo fe vuzhénzi po dva in dva rasfhli, od meha do mefta prfdgjejo, od terga do terga , ljudi h’pokori fo opominovâii, biisho boshjiga kraljeft-va osnanovàli, bolnike osdravldli. S’ drugimi vuzhénzmi pa je Jesuf od tod drugam fhel, in vuzhil, in neprenéhama povfóc ja veliko dobriga delal.
51. Mladénizh , Najmlàn.
Ljubi mojil do pergodbe sdaj pridemo, ktira, le flifhati jo, more she vfazigazhlo-veka gjfniti, in s’ nebefhkimi obzhutlejai mu ferze navdati.
Ob hóji fkosi Galilejfko je proti médi-zu Jesuf fhel, Najm po iménu. Prezej vu-zhénzov, in ljudi velika mnóshiza je bilo per njemu. Do mednih vrat ravno je pri-fhel, kar mu merllzha k’ pogrébu is meda na proti pernefó. Mladénizh, edini lin fvo-je matere, je bil, in te fhs vdove poverh. Krizh« in jôkaje je fhîa réva sapufhèna sa nòfzimi. Veliko ljudi is mèda je s’ njó fido, fmilila fe jim je. Jesufu fe je, viditi jo, v’ferze nad njó vshâljilo , rekel ji je, 'in gotovo tako prijasno in milo te befede fhe nifo bile nikolj isrezhène: „Nikar ne jokaj ! ” Potlej je k’ parami dopil. Vef gjinen je bil, in gjinen ferze ima malo be-fedi. Molzhé fe je par dotaknil, de naj nòfzi obdojé, in befédize ni rekel. Vu-méli fo to snamenje, obdali fo. Po Israel-fkimu nifo trüg sabljali. Vfaki torej lohka je merlizha na vódru vidil , v’gol pert je bil savit, Jesuf je merlizbu rekel : „ Mia-dénizh! vdati ti rezhem ! ” Berfh po kon* zu fédel, sbive! in pregovoril je merlizb. Jesuf ga k’materi pela. .Strali je vfe opa-del. Boga hvalijo na glaf, rekli fo : „Velik prerok je vdal med nami, in Bog je (Voj polk objifkal ! ” Po vfl Judeji, in
okolj po vfih deshélah fe je to Jesutovo djanje rasflovelo.
Ljubi moji ! ob kratkimu le, in bres veliko befedi vsatm'mo v’ mifli, koljko vshâl-niga, podvüzhniga, koljko v’ferze fegózhiga ima v’ febi ta pergodba !
M 1 a d é n i z h, viditi ga na parah, ko*» ga ne sgjlne, komu ne bo hodil po miflih, slafti pa mladim ljudem ? Molzhé tal« mer-lizh osnanuje mladini:	V fa k e ftarofti
zhlovek ü je f m erti vfvéft. Tudi mladénzhi merjejo. cSmert ne glèda nè zvedlih rudézhkafiih liz, nè fivih ldf. Kakor fenofék komej uapóknene in odzvèdepe roshe vfe prék kofi, tako tudi nesbérzhma fmert mlâdo in fta'ro v' grob besd. Torej pametno obrazbaj shivlenje, dokler ti ne vji-de. — M1 a d é n z h a fhé tako z vedlo liže fe bo v’ prah raspâdlo. Polj-fkimu zveru je enako. Ojfter vétriz po-plhni — po njemu je ! Torej ne domifhluj fi na - nj. Tvoja lepota bodi nedolshnoit in fveta krepólì, ne vsame ti nje fmert.
Tudi maternih fó 1 s po edinimu ffnu in zherftvimu mladenzhu fè ne fmémo fpregledati. Njeno vefelje , podf«órnja njé llarofti je bil. Moj Bog ! kdo na fvetu fhe ni fóls tòzhil po njeno ? In kdo vé, koljko jih fhe bo ! Joj ! kdo fi fmé le mifliti vfe folsé, in ne bo po odlégi milo v’ nebó pogledoval, kijih je na semi ji preljivanih na tihim po hifhah, per mertvafhkih poflelah, per parah , po grobih, nad merUzhmi, ki f$ bili prijatli, ia nafiii ! Kdo more pollati
sraven merìizha, ali po grobéh iti, de s he l ja 'po un i ga fvetâ boljfhimit shivlenju, in tara fe fpet vi diti, ne bo v’ njimu v fiala !
Jesuf Kriftuf fe tukaj pokashe, de Bog po njemu bo vfe te Colse oterel, bo-lezbfno bo v’ vefelje , finert v’ shivlenje fprevernil. On , ljubesnivi tâshe te matere, tudi tebi, zhe po komu jokafh , veléva Nikar ne jokaj!” On, po zhigar vfigamo-gozbni befedi je ta fin od fmerti vftal, enkrat fhe vfakimu merlizhu porezhe: „ Vftà-ni!” On » s’toljko miloftjo sdaj oshivév-fhiga finii materi pelâvfhi, bo tudi tebi enkrat tvoje objokvanze shive povernil* Ta jesufov z h u d e s h je v fi mu z b lo-v e f h k i ra u r ó d u * de bo od fmert vftajènje, p òro k»
Dóbri polk smed ljudi, v’njemu fhe nifo bile is méft pregrehe do refnize zhlo-veku vrojène ljubesni sadufhile , je nar bol prav uno bosbje tiga zhudesha nad Jesufam zhutil. ,Shio bi fe jim bilo s’materjo vefe-Ijiti, in lepo bi bili to; pa veliko bol jih je gjinilo, kar fe je zbudniga in boshjiga tukaj sgodilo. Velik ftrah jih je obfhel. Zhutili fo, de je boshji ohlaftnik per njih, de po njemu Bog vfimu fvojimu buiftvu, in vfimu zhlovefhkimu ródti svelizhanje na-pravla , nè le ti vdóvi. Boga fo hvalili iti zhaflili. tSe nam ne gre tudi v’to zhaft in hvalo oglafiti?
$2. Janesa kerfinfka pòfli do Jesufa.
Janes, toljki fvetnik , je bil, sakaj ? bomo Hie le povédali, stia) po nedòlshnimti v’ jézhi. Njegovi vuzhénzi fo ga objifkovàli, in vfe Jesufot'e déla mu pravic hodijo. Pa* dejesuf, zhlovel’hki od re fh e n i'k, Janesa , nar vezhiga fvojiga fpofhtvavza in pri* jatla , v’ jézhi po nedólshnimu okovàniga gleda, to jim ne gré v’glavo. Motilo jih je. Nè sa - te, sa tvoje vuzhénze je bilo Jane-su — is zeliga njegoviga shivjenja fe ozhic-no to vidi. Dvoje tedaj jih na ravnoft do Jesufa pofhle, farna naj ga vprafhata : Zhé je on Tifti, ktiri bo na fvet po obljubah boshjih prifhel, ali pa zhakati koga druji-ga ? In tako je Janes, vuzhénze prepri-zhati, vfe na Jesufa sverni!.
O prihódu Janesovih pòflov je bil Jesu f ravno v’frédi réveshov. Shé ga je bilo lepó viditi tako uno flati ! in tc ljko miliga in prijasniga, toljko boshjiga v’njegovimU obrasu ! in ljudi' fe k’ njernu riti od vfìh flrant , vfe bléde in fuhe od nadlóg in bo-lésen ! in druge fe mu pred noge savalovst-ti, in milo va-nj poglédo\ ati, v’ fvojiga pri-jatla in pomozhnika!
Pofla narozMlo opravita : „ Pofhlejanes kerflnlk naji do tebe, vprafha te po nama t tSi d Tifti ki bo prifhel, ali naj drujigà zhakamo ? ”
Drugi dii*
N
Is perviga jima Jesuf ni befede odgovoS ril. Ni fe dal motiti o pomózhi, ki jo re-vesham fkasuje. tSlepza, poftavim, je imel pred fabo. Pogledal ga je, in flépiz vidi. Sraven je bil gldfhiz — Jesuf migne , in glufhiz je preflifhal. Per nogah mu je kak krülov fedel. Beledo is Jesufovih vuft — in krulpviz je po konzu fhinil. Tam od Hrani je kak gobov Hal. Jesuf je roko fproftérel — in góboviz je bil ozhffhen in sdraviga in zvédliga obrasa, de fhe tako sdrav kdo nè lepfhiga. Lih préd je bil mer-Hzha v’shivlenje obudil. In reveshov vfi trumi je vefelo boihje kraljeftvo osnanoval.
Ko je vfe podvüzhil in osdravil, fhe le sdaj fe Jesuf k’ Janesovima pòflama ober-ne, rezhe jima: «Pojta in povéjta Janesu, kar fta vidila in flifhala, de flépzi pregledujejo, glufhzi preflifhujejo, de krulovzi fprehajajo, in gobóvzi fe ozhifhâvajo, mer-lizhi vftajajo, in vbogim fe boshje kraljeftvo osnanuje. In blàger mu, kdor fe ne po-liujfha. nad mano.1’
Ljubi moji ! lepfhiga odgovora bi ne bil Jesuf dati mogel ! Na Janesovo vpra* fhanje ne odgovori s’befedami, dela fo odgovor , one povedó, kdo de je, in zhimii de je prifhel. Ni rekel : „ Nevédni-ke fim prifhel vuzhit — kar vuzhil jih je. Ni rekel: Prifhel fim ljudi od njih rev od-rdfhit — kar refhuje jih, in s’ djanjam fe odrefhemka kasfce. Tudi mi pofnemajmo Jesufa — in kakor je on s’ del mi, de je Kriftuf, pokasal, pokâshimo nidi im, de
m
imo Rrifiiani, nè le s’ b e Te dami, ampak s’ del mi, s’ljubesenjo beshjo in blishniga, s’fpâmetjo , s’poterpeshh'volijo, in kar je fzer lepiga , s’ vfim.
Pa, v’ te Jesufove dela fe }e fhe kaj vézbiga ikri vaio. Né le teléfnim nad-lógam véntovati , ampak pokasati s’cili zhudeshov vfigamogózhnoftjo in ljubésenjo je hotel, de bo dui hi tudi pomagai. Svu-cajnje sdravje je pomémba bilo snotrajniga. Tudi dufha ima teléfu enake flabèlli. Shé med ljudmi pravimo od zhloveka, ktiri po dufhi nizh ne velji: tSIep, gluh je refnize, nezhift in s’ pregreho je ogmifen, fhsntov, mertev je k’ dobrimu. Take du h o v n e flépze tedaj rasfvetluje Jesuf, ki ne vidijo nè boihje prijasnofti, nè Tvojih lepih dolshnóft, nè brèsna, ki fe v* pogublènje va ■ cj valjê. Duhovnim, boshjiga glafut gluhim glufhzam Jesuf vufbéfa odpéra. Duhovnim, k’lepim déîam fhântovim fhàntovzam daja Jesuf mczh , de fe do-* briga lóti jo , in, de fe jim pot svelizhanja odléga. V’ dufhi osdravla on beshjo podobo, ki jo, kaj góbe telo ! gréh ofkriini in ognufuje. Oshivla jih vfe, kar jih je od greha mertvih, in pa revnih in püftih. In takó v fi ga zhloveka po dufhi in teléfu prenovit, po to na kòn-zu je nebe Tilki o z he Jesu Ta na fvet poTlal, po nizh drujiga.
V’ frédi med toljko lihkar revnimi ljudmi, ki je vfim pomigal, fiojé, je nektirè
N s
beféde fhe Jesuf govéril , ki jih ni s’ sla* tam preplâzbati.
Vfe rezin, je djal, fo mi od m o ji ga oz h et a isrozhène. — Pridite k’ meni, ktiri lie vtrüdeni in o b 1 o s h è n i , in pokrepzbal v a f bom. Vsamite na- fe moj jarm, in vu z hite fe od mene, krotàk firn in ponishen is Terza. Tako bote najdi i pokoj Tvojim dufham; dokler moj jarm je i' 1 a d i k in 1 ó h* ko je moje brème.
Kdo ne porezhe gjlnen tukaj : O ljubes-nivi d prijatel! tvoja vligamogó/hnoft, nizh drujiga ni tvoji nefkònzbini ljub* sni enazi-ga» vie naf vâbifh ! Kdo, zhe ga ré va tare, ne bo v’té vupal! — kdo do fib mal grtha shelésni jarm nofivfbi ne bo raji flâdki jarm tvojih sapoved na - fe vsel ! kdo te né vbó-gal ! Kdo fe ne bo tvojiga isgléda prijel, in ne bo vefé] po ftopinjah hodil, ki jih pred nam déjafh , ker one lame le v’ pokoj in pozimi k pelajo !
53. Jesufova prilika od févza.
Jesuf je fpet h’ Genésarfkimu morju prifhel. Kmalo perhitf polka is vlih krajov in mèli, olipajo fe ga Jesuf Uòpi v’zhoî-nizhik, in le je vfédel. Ljudje le rasflópijo ob jeseru po bregu. Ogovorivfhi jih: „ Po-flufhajte ! jim je, de ga raji poflu* fhajo, bol vuméjo, in de navuk terdnéj
i9 r
obdershd, fvojnebefhki vuksazhél v’ sgol prilikah raslagati.
Joj, ljubi otrozi ! poflufhajmo jih faj te lepe prilike! Od kmetije in Homazhije fo vfe. Gjinile naf bodo, takó fo priproite, lohke in ljubesnive ! OJperce bukve, v’kti-re je Bogvfe poluo lepih na vukov sapifaU fo tako rekózh semi ja in iivari, in boshjî fin nam jih brati v’njih kashe,
„ tSéviz je fhel fjat , je sàzhél Jesuf. Nikoljko sernja med fétujo je na pot perle-télo. Pohódijo ga. Pa tudi tize lb lerale , posóblejo ga. Nekoljko ga je na kamnito padlo, prepefhéno je, in preplitvo je bilo parili. Naglo je pognalo , pa fonze gajesapèklo, vfufhilo fe je, ker fe vrâfti kàm ni imelo. Nekoljko ga je med ternje padlo. Ternje je s’ njim vred raflo, sadu-fhilo ga je, tudi ni fadii. Nekoljko pa ga je na lepo seraljo padlo. Pognalo, raflo, sadelovâlo, in tridefetiri, fhedefetiri, kaj, flotiri fad je obrodilo. ”
Lepa islâga je te prilike. Jesuf faoi jo je islóshil. Lejte, je djal, ferne je bos h ja befeda. Per ktirih serno na pot pada, fo tifti, ki flifhijo, pa ne rasvu-méjo boshje befede. Vrag hodi, in kar je v’njih ferze safjâniga, pobère, de ne vér-jejo, in de svelizhani nifo. Serno, ktiro na kamnito pada, fo tifli, kfiri boshjo befedo flifhijo, in prezej s’ vefeljam na.-fe vsamejo, pa fe ji vrafti ne dajo. Majavi fo, nekaj zhafa le verjejo; pride naj pa nadloga nad-nje, ali preganjanje savolo boshje
198
befede, ktnaîo fo sapelànì, in odftôpijo ob fkufhnjavi. Serno, ki med tern je pade, fo tifti, ktiri boshjo befedo fzer poflufhajo, pa pròftor v’ fvojinni ferzu dajo tudi zhaf-nim fkerbém in nadlegam, golufno bogaftvo, fl ad noli in druge pofvetile fidili jih mikajo, in boshjo befedo sala p i j o , nizh nima fadii. Per ktirih serno lepo semljo najduje, fo ti Ili, ktiri boshjo befedo f li f hi jo in vumévajo, ki jo s’voljnim in dobrim ferzam na-fe vsa* mejo in ohrdnijo , ki je flanovlten fa d per njih — per nektirih tridefetki, per nektirih fhedefetiri, per nektirih Hotki. ”
Ljubi moji vi ! ena je nar bol potrebna, de Jesufov boshji navuk fad v’naf obrodil Vfelej radi torej ga poflufhajmo ! .Stràni s’vlimi nepretniThlenimi mifli! take mifli,in pa vfe pifano tizhov! vfako svell-zhanfko befedo poberèjo ! V’ dno ferza figa safajujmo! c$trdni s’vfo termo, ona in pa kamenje, ki pod parftjó tizhi, nobeni dobri rëzhi fe ne da v’ naf h e ferze vralli ! S’ z h i fl i m f e r z a m ga v’ febi ohranimo. „Strani is ferza s’ fkerbmi, s’ flâdnoftjo, s’tvésbo na zhafne rezhi kakor kmet s’ ter-njam is polja ! .Stotlri fad tudi per naf bo imel Jesufov navuk* Bofht bi bilo lepo!
54« Shétufka prilika.
V’ drugi loh ki priliki od kmetije nam Jesuf zeli lepi obras boshjiga kraljeftva na sernlji, kóljkofhino bo, ob kratkim fzer, pa lepiga ozherta.
Per nebefhkimu kraljeftvu , je djal, je ravno taka, kakor per raoshu, ktiri njivo s’ lepim fétnenam obféje. Pa fovrashnik pride, kadar njegovi fpé, frnetf naféje med pfhenizo, in gré. Kadar fétuv poshène, in klafovi, kar fe tudi plevél perkatuje. Hlapzi gredó h’ gofpodarju, povedó mu:	Ozhe !
nifle lepiga fémena na njivo fjali ? Od kod tedaj je plevél ? ” Gofpodar rezbe: „ cSo-vrash’n zhlovek je to fiorii. ” Hlapzi pravijo: „Poruvat naj ga gremo!” Nè, nè ! jim rezhe, s’plevélam bi tudi pfhemzo po-puljili. Vkup naj rafeta do shétve. Ob shétvi porezhetn shànjzam. „ V’ pervizh od-berite plevél, in ga v’ fhôpe poveslüte, fshgal fe bo, in pfheuizo mi v’ fkéden fpra-vitè ”
Tudi to priliko je Jesuf fam raslóshil. cSéviz dobriga fémena, je djal, je zhlo-vekov fin. Njiva je fvet. Lepo Téme fo otrozi boshjiga kraljeftva; plevél fo hudobijini otrozi. Plevél fjâvfhi fovrashnik je h ud iz h. Shànjzi foanglizi. Shétva je f veta konez. Kakor tedaj fe plevél odbéra in poshiga, ravno taki bo konez fvetd. Zhlo-vcka fin bo fvoje angele raspoflal, in vfe
pohiijfhKvze, in hudodéle bodo is kraljeft* va odbrali, in pometali jih v’plàvfh. jstofc bo ondi in fhkripanje s’šobim'. Pravizhni pa fe bodo kakor fonze v’ozhetovimu kraljeft-vu fvetfli. ”
H’ti lepi, in po otrózhje. lohki priliki le nektire tri kratke perftâvke !
Pokashe nam v’ pervizh: Od kod de je vfe dobro in hudo is sazhetka? Vfe dobro je od Boga. Kakor fe ima Bog, imejmo v’zhafti dobro. Vfe hudo je po sazhetku is hudizha. Kòt hudizha fe bójmo hudiga in ga zherdmo. Pokashe nam drugizh: Sakaj Bog vfhtriz dobrih toljko hudobnih ljudi rerpi? Velika fhkoda bi bila dobrim, pokonzhavâni naj bi bili vii hudobni. Ve» li'ko lepiga fe le nad hudobnimi lohka fka-suje, le nad njim poftavim fe fovrashniki ljubijo, le njem fe persanafha, odpufha, in kaj od tega je lepfhiga in fvetejfhiga ? Vfa* ka krepóft, per toljko gerdih isglédih ftano-vfina, je dvakrat toljke žene, Pokashe nam tretji zh: Veféli konez dobrih, in ftraf lini konez hudobnih — nebefa in pekel. Sdaj pa le fhe Jesufovo befedo, ktiro je fam k’ti priliki perdjal, in nizhdrujiga :	Kdor
ima vfhéfa poflufhat» pofl ufhaj — ( k’ferzu naj fi vsame, in'tak o naj shivlênje ravna),”
SS* Prflike od gorzhize,- od kva-fü; od saklađa ali l’haza v’ njivi ; od dragiga pèrlna ali bifera ; od ribfhke mréshe.
„ Zhému fhè, je djal Jesuf, bom bosh-je kraljeftvo perméril, v’kakfhini podobi ga pokasal ?
„ Nehefhko kraljeftvo je gorzhizh-nimu fernen u podobno, ktiriga kdo vsa-me, in na vert vféje. Nar tnanjfhi fémenze je, kar ga je na semlji. Pa vfjâoo, rafe in preraie vfe séli, véje rasgâuja, dervó fe sadéla ,* de tizhi fpod neba hodijo, in v’njegovi gofhävi prebivajo.”
Tudi v’ti priliki je Jesuf perliod-n o boshje kraljeftvona semlji, ali, vie eno je, prihodno kerfhanftvo ozhertal. Maj-hino je bilo od sazhetka, veliko in veliko je bivalo potlej. Kako malo fe jih je v’ jaflili Jesufa vefeljilo — in koljko milijónov ljudi snied vii h naródov ga she na semlji s-daj mòli? Vidi rudi is te prilike fe podoba, ki je med Jesufovim kraljeftvam in med koshjimi naprdvami po ftvarjeni natori, de je tudi boshja naprava, de je od Boga.
Pa ta prilika fhe vfaziga zhloveka ob« féga , in slafti ml ad oft. Kar je dobriga v’ zhloveku, fe is maliga sazhné. Szhafsma je fhe le kaj vélziga in dognâniga. Pa tudi hudo je od konza le majhin sajidik vin diti, in fzhafama fe v’veliko pregreho koa*
zhk. Ljudi fì mlflite, ki To nam is mladiga is fvetiga pifma strani, in ki fe je is odrš-fhenzov potlej fvetóft ali pregreha perka* sala — in torej fhe toljzhkiniga dobriga ne samuddjte, in kaj hudiga fhe toljzhkiniga fe vârite» Tudi v’ majhinòti bodite svefti 1 „iNebefhko kraljeftvo, de fhe takim pri-próftesham to refnizo da sapopâfti, je djal Jesuf, je fhe kvâfu enako, ktiriga gofpo« dinja vsame, in trikrat toljko moke s’njim ' vffiéfi, de gre vfa fzhafama naret. ”
Le nekoljko na - fe obernimo fhe to ! Kakor nekoljko kvafii fkrivaj in nevidama veliko móke prefhina, de je tézhni in per-leshni kruh is njé, in lep<5 resna ga je vfa-ka drobtina: tudi Jesufov duh naj naf tako prefhine , vfaka nafha befeda, vfako nafhe delo imej kaj nebefhkiga v’febi. — Pa tudi hudo, zhe mu zhlovek da proftor v’ fer-zu, pozhafi viiga zhloveka prevsâme , do konza ga fpridi in popaziti. Shé vé Jesuf vfe v’ navuk oberuiti — vfako opravilize per hifhi — zlo krufhino peko !
„ Nehefhko kraljeftvo, je djal Jesuf, je fhe saklâdu ali fhazu enako, ki je v’nji* vi. Kdor ga najde, ga sagréne, vefel gre, vfe proda', kar ima', in njivo kupi — ( de sa-klad v’ fvojo lâft perpravi ). ”
Ta prilika naf vuzht: Kàj imem'tniga in drasiga je kerfhanftvo, de nizh taziga — sakldd je ali fhàz. Kdor fe ga bol kakor slata in frebra ne vefelji, ga fhe zlo ne posnd. Kerfhanftvo je v’ njivi fkri-ti sa klad, cSto in fto sjalaftih in sale-
aos
tâvaftih ljucH s’ nogami po njemu mandra. Le refnize prijate! ga najde. Kerfhanflvo je v’ n j i v i s a k l d d , ki jo gré fhe le kupiti. Nihzher je na-Te ne fpravi, kdor le ni vfiga vanati perpravlen, viiga nedopu-ffaèmga vefelîa, vfe nacvésbe na fvet, vfiga slóshniga shivlenja.
,, D al e j, de nam fhe drugâzh to refnî-zo pred o/.hi pernèfe, je boshje kraljefivo, je djal Jesuf, fhe kùpzu enako, kdri po lepih pérlnih ali biferih oprafhuje. lïprà-fhav drag perel, ediniga, gre in vfe pro* da, kar ima, de ga kupi.”
Ta dragi perel ali bifer — svelizha-nje namrezh, ktiriga nam Jesuf ponuja, ne nore nikogar biti, komur je kaka po-sémlifka rézh preljuba , de je va ■ nj nozhe vtakniti. Le zhéfa naj bi fe ne bil hotel kùpez snebiti , ne bil bi dnarjov vkup fpra-vil, nè perlna kupil.
Pa tudi fhe ta lè lohki, fplòhni na-vuk nam Jesufova prilika daja : „ V’ kaj boljfhiga flavi vézhi, v’kaj manj-fhiga ma nji ženo!” Navuk, ki ima flo in fto lepih navukov v’ Tebi ! Poftavim : Ne sgubluj né nedolshnofti nè krepófti sa nobeno posemlifko Magò ! Ne sapravlaj sa nobeno minejózhe vefelje vefti tihiga pokoja 1 Nikolj ne samuduj fvojiga ftanu dolsh-néfti is kratkozhdfa in s’ prašnimi opravki ! — —
»» Popednizh je fhe nebefhko kraljefl-vo, je djal festif, mréshi enako, ki fe v’ morje poinézhe, in vfih mnogih rib va- njo
sajdma. Kadar je polna, jo islézhejo h’kraju, in fedé odberó dobre v’pofodo, malo* vrédne odmétajo. Ravno taka bo na konzu fvetd. Angeli pojdejo, in odbrali bodo hudobne smed dobrih, in vergli jih v’plavfh, «Stok bo v’njemu in fhkripanje s’sobmi.
De bi càk nè, fhe sdaj je veliko hudobnih med ljudmi, de fe kriftiani sòvejo. Pa jesuf nam pogofto in terdo njih ftrâfhni konez napovduje. Bog dal, de bi bili faj tudi mi med dóbre ! In de bomo, nikolj ne posabimo, kaj grefhoikov zhaka, in zhefar naf toljkrar Jesuf opominuje.
tS mert pomni, o zhlorek! fod-bo, nebefa in pekel, ne bofh nè ta k 4 lohka gre.fhil.
S	6. Nekaj man jih Jesufovih prilik.
Per branju Jesufovih prilik je zblove-ku, kakor bi po vertu kje med roshami in ladjam hodil. Miflim ljubi moji ! de fe tudi vam taka godi, in torej fe ne bote vefe-Ijili kokólj, de tudi manjfhi Jesufove, fem-tertje raftrélène, prilike, kar je mogozhe , kmalo tukaj vkup dobitê? Tudi loshej s’ nvflimi prefègli, in loshej v’ miflihjih bots ohr.nili.
„ Ljuzh teléfa je okó. Zhe je tvoje okó sdravo, ima zelo telò ljuzh. Zhe je pa tvoje. oko bolno, je v’zelimu teléfu tmà. Ako je tedaj, kar bi imelo ljuzh v’tebi biti , tmà v’ tebi, joj, koljka trna !”
Pamet je, tako rekózh, dufhino okó. Nizh loshej kakor okó le ne pofhkódje in ne fkasi; ravno taka je s’pâtnerjo. Nar bol jo fheptinje hudiga ferza snemäri. Nap k o fi rezin potlej zhlovek d o m i f h 1 u j e, de ga pofvetne flâfti frezhniga delajo, meni® pa révzbika ga flore. Poln napzhnih naklepov je v’ fvojimu djanju, bogat in zhé-fhen bi bil rad, pa vidil bo poflednizh, kakor flepiz pot, je fvoj zil in konez sgré« fhil.
„ Nihzher ne pershiga Ijuzhi, de bi jo pod mérnik povésoval, Nikar! Na fvezh* nik iodévajo, de vfim fvéti, koljkor iih je v’hifhi- Ravno tako naj ljudém vafha ljuzli fveci, de vafhe lepe dela vidijo, in vafhiga ozheta v’nebelih povelizhâvaio.”
S’dobrim lepim djanjam in s’shivlenjam bres mâdesha Boga nar . lepfhi pove'izha-iro — s’iepó fvetézhimi dobrimi isglédi je ljudi nar loshej poboljfhati, in k’ dobri mu ogibati.
„Ne metajte fvoiih perlnov ali biferov pred fvinje; pomandrâti bi jih vtegnile, fe v’ vaf cberniti in vaf «stergati — C ne pravite boshje refnize, kijovéfte, nè fvojìh fvetih obzhutlejov , vfakimu nefvćtitnu zhlo» veku ) ! ”
De bi fe lepiga duha mi vii navseli Î Bogd posnati in v’ febi obzhutiti naj nam ljubfhi bo , kakor perlne sli bifere imeti ! Ne bodimo shvinzhéta, in njem enaki, ki le v’tla s’ozhefain bodó, ki le po tleh v* blatu berbajo*
ao6
„ Saka} viđifh pes dir v’fvojiga brata ozliefu, in bruna nè v’ laftnimu ozhafu ? Kako fi vupafh bratu rèzhi : Daj, de ci pes» dir is ozhéia isdérein, ki imafh fam brun v’ ozhefu ? Hinaviz ! isdèri brun préd is fvojiga ozhefa, potlej fhe le bratu pesdir glej isdréti!”
Kako terdo in v’shivo popi fhe Jesuf fhrfmloft tôljkanj ljudi, kriri drujih fhe toljzhkine pregréfhke grajajo in grajajo ; pa fio in fio vézhih jih fami fiore!
„ Nihzher ( zhe fe fpodobno oblazhi ) ne dé.va is noviga fùkna sâplate na fi aro oblazhi lo- Saftóuj rasko’â nóvo fiikno, in ne vda fe nova saplata v’ftaro oblazhfio, ne dershì fe, in fhè le huji ljuk-na fe naredi.” *
Prava krepóft in fvetóft je kaj z é 1 i-ga, je vfa lepa zel In a, Vfa zhlovekova véd more lepa in dobra biti, enaka novitnu oblazhi'lu is zeliga kófa. Kdor meni, de je dober, de kóljkaj dobriga fiori — kdor polla vim kmalo mòli, kmalo potlej kòlne, danii fe terdo pórti in sajrro fe vpijam in vfhlévi; sàplatovje, kaj drujiga, je njegova krepóft?
A
„ Po kakor fhi ni meri bote m èri li, po taki fe vam bo od m ero va lo. Ne fodite , in fójeni ne bote ( ne fodite drujih ojftro, in ojftro fojeni tudi vf nehote); ne pogublujte, in ne bote pogublèni ; odpu-fhtjte, in tudi vam fe bo odpufti'lo; dajajte, ia tudi vam fe bo dalo. Lépo potldzheno »
ac>7
potréfeoo mèro s’kupam vam bodo v’uaró-zhe Tuli. ”
Jesufova beféda: „ Blàger vam, ktiri to vèlie, zhe tudi fìoritè!” cizh drujiga ni perilaviti h’ ti priliki.
57. JShè nekaj Jesufovih prfl-zhizi.
„Dervó fe po fâdu fposnäva. cSe mar grosdje po ternju bére, ali fige po o(a-tu? Torej dobro dervó obroduje dober fad, hudo dervó hudiga, Dobro dervó ne more hudiga, nè hudo dervó dobriga fadii iméti. Vlako dervó pa, ktiro dobriga fadd ne ro-duje, Te isféka in v’ognj pomézhe. ”
Lohka fe is tega vuzhimò, kakó farni fe fposnavajmo. Kakor goli lifti fhe nifo dobro dervo, tako lepe fvete befede né do-ber zhlovek. tShè tsiko lepo zvétje ne fpri-zha, zhe fadii ne sadeluje, de je dervó dobro, ki je na njemu. Nizh bólji ni zhlovek , ktiri fvojih dobrih fklépov ne fpolni, Dervó lé, ktiro fe od fad ja téshe fhibl, je dobro dervó , viditi ga je lepo. Kdor bi fe mu fhè lé enaki biti ogibal, pomifli naj, kar pravi Jesuf od hudiga drevéfa !
„Kdo yaf, fio ovaz imej, jih ne bo, jeno sgublvfhi, devét in devédefet v’pu-fhavi popuftil, de gre sgublène jifkat, dokler je ne najde. In nâjdevfhi jo, jo s’vefeljam na ramo sadéne, donni jo néfe.
in vfe prijatle in fofede poklizhe, rezhe jim: Vefeijite (e s’mano! ovzo, ki fe je bila sgubila, ûm nafhel.”
„ Kakor paftir sgubléniga jagneta, Je« suf grefhnike jifhe. Kakor paflir nâjdeniga jagneta, (e grefhnika Jesuf vefelji, zhe fe grefhnik fpreoberne. Kdo , dosdaj sgubltno jdgnezhe, bi ne bil rad najdeno jagnezlie dobrimu paftirju na rami !
„ Ktira shena , zhe defet grofhov premóre, in sgubf naj jeniga, ne pershgè ljuzhi, ne poìnète hifhe in ga ne jifhe, dokler ga ne najde? In najdevfhi ga fkli-zhe prijatlize in fofédnje, in rezhe jim: Vefeijite fe s’mano ! dokler gròfh, ki firn gabila sgubila, fim najdla. ”
H’tej, in h’popréjfhnim prilikam je Jesuf perftavlal : Ravno tako vefelje je per boshjih angelih nad grefhnikam , ktiri fe po-boljfha. Ker je le per naf tedaj, to vefelje angelam in vfim nebelzhanami delati, sakaj bi jim ga nè?	_
„Kdo vaf ima hlapZa, de mu kmétnje ali pâfe, in pride naj is polja domu — alj fe bo sahvàloval hlapzu, de je fiorii , kar mu je bilo vkasaniga ? Javalne. Ravno tako vi režite, kadar lie vfe üorili, kar vam je vkasaniga:	Nekonilni (nenuzni) hlap-
zi fmo, lé kar fmo dólshni bili, fmo fto-rili.”
Vuzlii ta prilika naf tedaj, de fe nimamo sa zhem Uapihvati, iu torej de bodimo ponishni in pohlevni, Pa fhe vfe nekaj leviga fe da is tega vuzhiti. Zhe otrok le
fiori, kar firn flarifhi ojflro in terdo vkà-shejo, zhe mu ni mar, she kar jim v’ o-zhéh bére, vfiga berfh fiorici, in is otrófh-ke Ijubesni vefefia jim napravlati, prède» fo fi ga od njega vfvéfli : alj je taki otrok dober otrok ? Ravno tako tudi mi florimo s’ vefeljam, kar dobriga vétno, de je Bogü vfliézh, nè lé kar je ojflro po zherki sapovêdaniga.
„ Hi a pez, v edózh gofpodârjo-vo voljo, in je nè flori vflii, bo slo te-pèn. Hlapez pa, ktiri ni védel go« f p oda rjo v e volje, in je kaj tepéfhnize vrédniga fiorii, jih bo mànj dobil. Sakaj od vfakiga , komur je veliko isrozhèniga, fe bo tudi veliko hòtlo od njega, in vèzh ko mu je isrozhèniga, vezli fe bo hòtlo od njega. ”
Vi, ljubi moji ! sdaj Jesufov boshji navuk flifhite, veliko drujih nima te frézhe. Torej florite tudi takó ! Zhe s’védnofljo druge , preféshete, pa nè tudi s’ lepim djanjam, huji vi fle, kakor oni.
„Kdo vaf, zhe turn mifli flaviti, ne fede préd, de vtrófke prerdjta, zhe ga ima dokonzliati. Sakaj dno naj pollavi, pa ne more naj ga dokonzhati, vfi, kolikor jih vidi, fe mu bodo finejali, rekòzh: Tazhlo-vek je sazhel flaviti, pa ne more dodelati. Alj ktiri kralj, zhe mifli vojfko s’ ktiri m drugim kraljam imeti, ne fede, in pred ne prevdâri, zhe bo s’dcfètimi jesarnii mósti unimu fe v’ hran flaviti mogel ali nè, ki pride s’ dvajfetmi jésarmi nad - nj. Zhe fi Drugi dkh	O
Ke viipa , she od delezh pofhìe do njega * in fpravo profi.”
Kdor bi rad pravi Jesufov vuzhéniz bil, to je, kdor bi po njegovimi} vuku rad ref dober zh!ovek bil, kaj fia va si» dóvja ali huda vojfka, fhe kaj vézhiga fé lóti. Terdue vói je, veliko premil tika in persadétve, veliko satajètja, veliko ilano-vitnofti in poterpeshlivolli mu je potiéba. Torej fhe ta uavuk lé je J< suf k’ tem prilikam perflaviI : „Ravno tako, kdor vaf fe vfiga ne odterga, kar ima, ne more nih-2ber moj vuzhéniz biti. ”
£8. tShè tri lepe pr/like od molitve.
/
Enkrat je Jesuf fvoje vuzhénze terdno in ferzbno moliri opominjal. „ Profite, jim rezhe, in dalo fe vam bo ; jifhfte, in nafhli bote, terkajte, in odperlo fe vam bo. Dokler, kdor profi, on prejme; kdor jifhe, najde; kdor rerka. fe mu odpre. Ti lohki, pa veliko rekózhi J esu fovi isréki fo v’ tih le treh Jesufovih prilikah rasloshèDi :
P e r v a_ je prilika rd otroka, ktiri ozheta kruha prò fi.
„Kdo vaf, pravi Jesuf. je taki ozle, de bo kamen dal fvojimu finn, profìjózhimu ga kruha, ali kazho, profiiózhirriu ga ribe, sli proiìjózhimu ga jajze, fhkorpjóna? il ko
tedaj vi, (jnfiravno vrt hudobni, vétte dobre darove fvojim otrokam dajati, koljkanj bol jim ho vafh nebefliki ozhe dobriga duha dal, kuri ga sa - nj proiijo ! ”
Druga prilika je p r i 1 i k a o d mosha, ktiri po nozhi na prijat-lo ve duri t e r k a.
Pnjatla poftavim, je djal Jesuf, kdo vaf naj ima, in o polnozhi naj gre k’njemu , pa rezhe naj mu ! Prijatel ! pofódi rai tri kruhe. Moj dober snaniz je ravno po-pót’n k’ meni prifhel, in kaj nimam pred-nj portaviti. LTn mu vtegne od snotraj odgo* voriti : Ne delaj mi nadlege ! Saklénil firn duri: moji otrozi fo she per meni v’fpàvni-zt, in fpé. Ne morem vftijati in dati ti. Ne jenja naj terkati, gotovo vam povém : de bi she is prijasnorti ne vrtal in ne dal, vrtal bo sa volo rasbóte, in dal mu, koljkor potrebuje. ”
De je smiraj neprenéhama moliti treba, Jesuf fhe v’tretji priliki poka-she od satérane, vboge, pravize jifhejózhe, v dóve.
„ V’ nekimu méftu je bil fodni'k , je dial Jesuf « ki fe ni nè Boga bal, né sa ljudi' maral. V’ ravno timu meftu je bila vdova, ki je smiraj nad-cj hodila in djala: «Stori mi pravizo nad mojim ftifkazbam. Dolgo ni hotel. Pa sadnizh je fam per febi djal : Defiravno fe Boga ne bojim, in sa ljudi ne maram, pravizo ji bom rtoril, ker mi le toljko ta vdova dodé. Oglufhéla me bo. Ne flifhite , je Jesuf djal, kaj pravi
ta krivizhni fodnîk? Kako tedaj Bog ne bo IVojih isvólenzov réfhil, ktiri vpijejo nozh in dan va - nj ? bo le smiraj mólzbal in gle« dal? Povem vam: v’kratkimu jim bo po» mózh dal.”
Ljubi vi! tudi zhlovefhko Terze je rasgledâlo boshje prijasno-fli Vfa dobroti: v’njemu, je fhe Iepfhi v’ Bógu bres konza in mere. Zhlovefhki-ga ozheta ferzé, ki ga je v’ njega Bog djal, otroku ne more pravizhne profhnje odrèzhi, pa fhe neisrezhèno ljubesnivfhi in vfmiîen-fhi je nebefhkiga ozheta ferze. Zhe fe pri-jsitel, ktiriga prijasooft je tako nakratkimu, in ki mu tako nerado gre is rók, nemore braniti prijatlovi ftanovitni profhnji , kako fe bo B- g ? on toljki ljudoràd , ki je njegovo svelizhanje, de daja! Zhe fhe taziga zhloveka ferze ne more tako oterpniti, de bi ga profhnja ne omajala , lé dodé naj fe mu, kako de bi fe Bog ne dal s’ profhnjo omajati? on ki je zhifta ljubesen? zhe je le profhnja savupna, iu rézh dobra in potrebna, ktira fe pròli I
59- Magdalena , fpokorjénka;
Ljubi moji ! lépo in milo povéft, ki jo bomo pravili., prav rasvuméri, naj vam pred nekrirt rezin' povem. Israelfke fhege per obedih namrezh fo bile drrgažhne kot^uafhe. Hifhini gofpodar je gofiu, ktiiiga je ljubil,
in fofebno v’ zhafti imel, v’ hifho ftop/vfhiga ohjél vfelej- Ljudje te tople deshele fo farne podplate nofili, né zhévlov, in s’trak mi ali jermeni fi jih na gole noge navesovnli. Nogé torej fo fe lohka oprafhile, Israelzi pa fo fuâshnoft ljubili. Goftém tedaj fo noge vrni vali , vef prah je is nóg mogel. Verh tega fo jim glavo s’ oljarn obl ji vali , in kdor je vterpel, in komu pofébno zhaft fkdsati hotel, mu jo je s’ drago mokroto obljil, krire duh je vfe prefégel, kar di-fhézhiga nafha deshela rodi.
Farisei, cSimon po iménu, je bil Jesu fa k’obedu povabil. Jesuf pride, sa mi-so je fédej. Ravno v’timu meliti je bila tudi shénfka, gréfhniza je bila, in flabo je flovéla. Pa, kar ji je Jesuf snàn , jo je polno zhalli in ljubesni do njega, in kfala fe je gréhov. [{omej je od Jesufa v’ Farise-jovi hifhi svédla, kimlo je bila v’nii.
Med jedjo je -v’ obédnizo prifhla. Pa ne vupa fi Jesufu pred ozhi. Sa herbet mu gre, k’nogami fe mu vershe. Nobene be-fede ni is njé, pa folsé fe ji fzurkania vdé-rajo. Jesufu na noge fo Rapale. Vidila je, brifhe s’lafmi', in kuH)uje jih. V’ alabâfie* rovi pofódi, is drasiga beliga ozhi jemlózhi-ga kamena, je drasiga mašila pernefla. Pa ni fi mu vupala glave pomasati, na noge mu ga je sfila.
Farisej, ki je Jesufa gofiil, je molzhé gledal. Po njegovimu je grefhnikam sani-zhovanje fhlo, drujiga nè. Torej fam per febi je miflil : „ Prerok naj bi bil, she bi ve-
»14
del, kdo de je, ki fe ga dotakne, grefhni-za je! ” Slo vpadle fo mu nnfli od Jesufa.
Jesuf mu je v’mifli vidi 1. Rez.be nm torej : „ .Simon ! nekaj ti imam povédati.’* .Simon je djal :	Rèzi , vuzhenik ! ” Jesuf
pravi: „ Pofojs,âviz je imel dva dolsbnika. Eden mu je bil pedefét, eden pétflo freber-nikov dólsben. ( Vfe bi jima bil lohka po prodal, ali pa tudi v’ jézho oba lohka vrak-nil ), ker ni nobeden imel plazhati : pao: ;* ma je dolg nèhal. Kaj ménifh , kriri n-h dvéh ga bo bol liubil?” .Simon je o govoril: ,, Jes bi rekel, komur je vèz.h nehal.” Jesuf je odgovóril: „ Prav fi rasfódil.”
Fari sej fhe ni védel, v* ka j jesuf meri. Pa oberne v’ sheno fe sdaj, in rekel je .Simonu : „ Jo vidifh to sheno? — V’tvojo hifho firn prifhel; pa fhe vode na noge mi nifi dal. Ona pa mi je s’ fólsami noge mozhila , in brifala mi jih je s’fvojimi glavnimi lafnr. Nifi me kufhnil v’ posdravje. Ona mi ni nehala nóg kufbovâti, kar je v’hifho (topila. Nifi mi s’oljarn glave po-imsal, ona mi je noge s’ dragim masilatn obljda. Torej, gotovo ti povém: veliko grehov ji je odpufhènih, ker je njena lju-besen velika. Komur pa je tuànj odpûrhani-ga, pa rudi manj ljubi. ”
Shèni je Jesuf rekel : „ Tvoji grehi fo ti odpufhèni ” S’ Jesufam per misi fo sa-zbeli fami per febi rezhi, in pazh de tudi na glaf goderndti: ,. Kdo je ta, de zlo grehe odpufha?” Jesuf pa fe ni pezhal. Re-
arç
ke1 je sberci î Tvoja vera ti je pomagala. V’ mini hòdi! ”
She fe da ljubesniviga Jesuf viditi tuli ob ti pergodbi, on grefhnikam bosh-ji pri jat eli tShè take rasvpite in sani/.ho vdne grefhnize ni fpred febe pahnil. Kar ojfire befede ji ne da, Njé kfânje vidi sdii, drujiga nè, in le njéno véro, njé sa-vupanje, in njé ljubesen je hvalil. Poln boshje milofti ji grehe odpuft/, in ji diifhi^ ni mir, in véftini pokoj poverne. In prav take ljubesni je tudi do naf Jesuf. Koga ne g ine ta ljubesen? Kdo fe ne bo v’duhu pred • nj tudi vergei, in ga ne bo, mu grehe od nuftiti, profil ? njega, ki fe grefhnikam vfmilena hoshja ljubesen v’ njemu lé tako nula in prijasna raso lene?
Magdalena nam je shiva, ginijózha p o-doba prave in refnizhne f p o k o r-jénke. Vfa v’ véri in v’ sa v upanju je k’Jesufu prifhla. V’folsah fe raja, kfi fe, in ozhéfa lé v’ Jesufa oberniti jo ie fram. Vfe niéno ferze je drugazh* Le prasne reziri in pregrefhne fidili fo préd zéno imele per nji. Sdaj |e vfa v’ zhafti in ljubesni do Jesufa , do njega nebéfzhana. V’ d j a n j u kashe fvoje fpreober-nenje. Jesufu brifhe noge s’la fari» v’kri-rih fo fe morebiti préd dragi kameni in biferi fvet'li ; in difhâve , ki fo ji préd stned lâf dihtéle, fo ji le fhè, de Jesufa *’njimi pozhafti'. Kolikor ji je mogozhe, popravla dajano pohüjfhanje. O-ahitno je greh delala, ozhitno dela pokó-
ro. N j é f p r e o b e r n é n j e póflednizh je bilo 0: a n o v it n o, nè le kfdnja obfd-lej, ki fe vtréne in mine. Od fin mal je bila Jesufova svelta vuzhénka , in is grefh-nize terda f v et niza. In taki, ljubi moji! fmo tudi ml lohka, in pa bodimo, bodimo!
Nad Fariséjam, gréfhnize sanizhvâv-zatn, pa potlej s’ laftuim sa^setjam prepri-zhanim, de ji ga v’dobrimu The sdvanaj kaj ni, fe vuzhimonikoli né nikógar sanizhovàti, tudi gréfhnik naj bo. Zhe na semlji nè, fej tifti dan, ki bo vfe na dan prifhlo, bi fzec po Farisejovo tudi ml na framòti oliati vtegm'li !
6o. Vmirènje viharja na morju.
Eniga dné, she na vézher je fhlo, ko fo ljudjé prevèzh va-nj pertifkali, je Jesuf vuzhenzam rekel : „ Na uno Hran jésera ftrijjejmo.” Odpravijo tedaj ljudi, in Jesuf s’vuzhénzmi gre v’zholn. cSo odrinili, in fhe nekoljko zholnlzhov fe mu per-drushi.
Obljubim, slo fe je bil Jesuf zhes dan vtrudil. Na uni Hrani jésera ga je pa lé novo delo zhakalo. V’ sadni kern torej je fédel, in fe pozhlvar naflóne.
Tako je vfaki zhàfik prav vedel cberniti, pokrépzhat fe k’ dobrimu.
Kadar fe tako pelâjo, kar fe na jé-seru fifn vihar vsdigne. Valóvi plüfkajo v’zholn, pokrivajo ga» Vef do verha je
v’ valóvih, sajémal fe je. Potoniti je nevâr-noft. Pa fpal je !
Jesuf, fpézhi v’raspaciliVi zhipi'nji ob ftrafhnimu viharju, nam je dufhiniga pokoja podoba, ki ga fvetóft in v’Bo-gä savupanje zhloveku da.
Vuzhénzi Ib bili v’ ftrahu in trepétu. Nad - nj gredo, ga sbudé, in rezhejo mu: „Gofpcd! ormi naf ! poginjamo. Ti ni mar, de naf bo konez?
De fo taki bojézhi in ftrahlfvi bili, okregati jih je fhio. De fo pa per vfimu fvojimu malimu savupanju k’Jesufu pomo-zhi filli jifkat, to je hvale in pofnémauja vredno.
Jesuf je per miru rekel : „ Kaj fe tako bòjte, vimalovérzi? Rej je kaj vére? ni» mate zlo nizh savupanja ? ”
Tudi te befede naf vuzhć: Savupanja pomanjkanje dela bojézhiga, plàfhniga zhlo-veka, in nepokójniga in fkerbniga. Véra v’ Roga in v’jesufa naf fhe v’ takih nevâr-noftih vmiri', veféli fmo. In take naf ho* zhe Jesuf imeti !
Po tim je Jesuf vftal, in vkasal je viharju: „Potihni!” in verfhézhim valóvatn je rekel : „ Per miru ! ” in veter je vmók-nil, in po jéseru je bila velika tihota. Kar liftik ni mignil po bregu. Jéser, in pa vbrl-fano nebo!
Kar je lihkar Jesuf s’ b e fedo vu-zhi'l, vuzhi sdaj s’ djanjam: véro v ati in sa vu p a ti. Veter in morje fta ma pokorna, per vfaki nevarnofti on lohka po«
maga, tShè smiraj ima ravno tifto môzh, Né lé vuzhénzov krik, fhe sdai flifhi tudi nafhiga. Ravno toljke ljubesni je The. Klor va-ni savupa, fe nizhefar ne boji'!
Ljndjé po drujih zhólnih, in ob eninm otéti, kadar vidijo to fioriti Jesu fa, To vii ofterméli. VTe je lirah obîècel. K io je she ta, fo diali eden drugimu, de vétru in morju vkasuje, in veter in morje ga vbóga ?”
Ljubi moji ! vf fami fi odgovorite !
6i* Per mnogih perlóshnoftih pofebni Jesufovi réki.
Per vfakimu vprafhânju je Jesuf lepó in po boshie odgovoril — per vfaki fhe toljzhkini perlóshnoftizi je ljudi' na Ifaj vîsh-jiga in uebefhkiga savrazhal. Nekoljko teh lepih Jesufovih rékov je is tega njego-viga pervica leta med fvétam. Pa tuli dru. ge, ki fo po fvetih evangéljih rastréleni, kar feda, tukaj vkup najti, miflim, vafbo vefeljilo !
Pi'fmej je k’ Jesiifu perflèpil, in ga vprafha: „ Vuzhenik ! ktira je n a r vé-zhi sapoved v’sakónu ali pollavi?” Jesuf je bdgovoril :	„ Ljubi Boga fvojiga
gofpoda is zeliga fvojiga ferza, 5 s ze î e fvo je d u fhe , i s vii g a fv oji-ga vu ma in is v fe fvo je rnozhi.
Nar vézhi in perva je ta slapove d. Druga pa je ti enaka: L juhi fvojiga blishniga, kakor fam feb e. Nijevezhi sapovdi od c i ti dveli. Vfa pollava in vfi preroki i o v’ t i h dveh s a p o v d i h. ”
Nar imenitnifhi vlih Jesufovih rékov je ta. Kraifhi in bol v’jafno fe ne da po-vedaci, kar imamo vfe fiorici. To flori, in kar Mosef in preroki, kar Kriftuf in a-poftelni hozhejo, vfe je Itorjéno.
Kdo drugi je Jesufu rekel: „ Oofpod ! s’ teboj biti fim fklenil ; pa donni naj grém préd. de fe per fvojih poflovim. ” .jesuf dobro vedózh, de mu je na pol komej ref-niza, in doma ga bodo fpet od vernili, niti rezhe: „ Ni h zli er ni gòden bos h j i-g a k r a 1 j e ft v a , kdor *a plug pri-jéma, in fe sa fabo osira.”
Ne bo opravil veliko, she zhafniga opravila naj fe kdo fpridama ne lóti, in ' dolgo naj opresuje. Ravno taka je per opravilu, de nikolj vézhiga, per krepófti in bogabojézhnofti , k ti ra sgol fama naC boshjiga kraljeft a godne déjà.
Po poti enkrat je pifmej k’Jesufu pri* fhel, in rezhe mu: „ Vuzhenik ! per tebi bom. kamor kol j grefh ” Zhèfh ! je mif* lil fam per febi, Jesuf bo fkorej posémlif-ko kraljeflvo pollavil, in bogatiga me bo rarédil, Jesuf ga je po snotraj vidil, odgovori iru na njegove mifli: „ Lefize imajo fvoje ljukne, tize fvoje gnésda: pa fin zhloveka fhe gla-
ve nima ni k a mur na fvoje nailon iti. ”
Tako malo je bilo Jesufu mar sa zhaf* ro blagó ! Tâko zhifto od famopnda bodi tudi nafhe Terze. Kdor le is famoprida dobro dela, kdor dobriga ne obrajta, de ni-zhèfar takó, kdor , zhe je treba, savolo kra-pófti ali zfieduofti vbog biti ne samóre, taki ne velja biti jesufov yuzhéniz.
Nekdo (med ljudi je jesufu rekel : „Vuzhemk! rèzi vérbfhino mojimu bratu s’ mano rasdeliti. ” Jesuf, ni fs prifhel s’dnarji in s’takimi pofvetnimi opravki pe-zhàt, mu je odgovoril : „ Zhlovek ! kdo me je ( v’ takih rezhéh ) fodm'ka ali deljivza med vama poftavil ? tShe obema je rekel : Glejta, in varita fe varita 1 a-k o mn oft i. cSej zhlovek lohka ob nianjfhimu preshivi. ”
De ga lepi navuk ! v’ Terze fi ga vtif-nimo ! Terd bogatinz je kdo lohka; pa slaven nevumen, hudoben in réve h. Vbó-shiz je kdo drugi; pa sraven moder lohka, dober in sadovóljn. In prav to je zhloveka pravo in refnizhno shivlènje. Kdor ga ima, ne potrebuje bogaftva.
,Shè neki drugi je Jesufu rekel : »Kaj nè, Gofpod ! malo jih bo enkrat sveh'zhanih?” ' Jesuf mu je, in sraven ftojézhim , rekel : »Iti fkosi voske vrata vam naj bo refnfza. Dokler, povétn vam: veliko noter iti ii jih bo v o fhf-ïo, pa mogli ne bodo.”
Tako je Jesuf vfe sgol radovedne
zzi
Vprafhanja odpravlal. Tako lè je ljudem smiraj eno in ravno tiflo veléval, namrezh dobro delati in doriti !
Enkrat je Peter k’ Jesufu ftopil, in rezke mu : „Kol j krat, Gofpod! morem bratu odp uditi, ktiri me rass halji ? .Sedemkrat kalj ? ” Miflil je, nesndno velika bo ta. Ali Jesuf mu odgovori: „Povem ti: ne le fedemkrat, temuzh federnde fetkrat fedemkrat. ”
Pogléjmo ! po nobeni zéni ne fmémo pike dersbati. Koljkorkrat naf kdo rasshâ-Iji — fhtirifto in devedéfetkrat fe bo fej komej sgodilo — toljkrat is ferza mu odpu rtimo. De ga Jesufa! lé take blage, lepe dufhe nam liozhe vljiti ! Kdo fe ne bo nad takim ferzam zhudil, kdo rt ga imeti nebo shéijel ?
6a, 4She nekaj Jesufovih rekov.
Janes je enkrat Jesulu rekel: ., Vuzhe-iiik ! nekoga fmo vidili v’tvojimu imenu hu-dizhe isganjati , ktiri ni na nafhe , in ki fe ne dershi naf, pa prepovedali fmo mu.” Jesuf je djal :	Ne branite mu. Nihzher
ne bo hudó lohka od mene govoril, ktiri zhudesh flori v’moji-mu imenu. Kdor ni s o per naf, je s’ nami.
Nikolj re fnémo s’ nikomur gerdó delati , fe is tega vidi, kogar bi radi Dogli
in Krifiufii perdobiîi , đefiravno morebiti ffie ni vef po nafhi mifli. Bog bi tako nefpre-mifhlenoft saméril, de uniga nè takó, kar morebiti le nam nad zblovekatn vl'hézh no-zhe biti.
Enkrat jejesuf na dòmu per iVTatevshu s’ nektirimi zéftnarji vréd jédil. Na boljfhi s' to perljûdnoftjo jib je shéljei oberniti. Fa-riseji fo pa le godernâli, njegovim vuzhén-zam rekó: „Kakó she neki morete vi in vafh vuzbenik s’ zéftnarji in gréfhnikmi jéfti in piti?" Jesuf je flifhal, rezbejim: „ Sd ravi ne potrebujejo vràzha ali *dra-vivza > ampak bolniki. Grefhni-ke h’ pokóri vabit firn prifhel, nè pa (domifhlivavih) pravizh-n i h. ”
She je podviizhno in velelo to sa naf! Gréhi fo dnfhine bolésni. Vfiga, kar naf h’grehu napeluje» bi fe jèdi enako mogli ogibati, ktira bolesen zhloveku na-kopaì. Kakor bolnik po sdravju, hrepenimo po poboljfhanju. Ljubesnivi perprav-leni v ra z h ali sdraviviz je Jesuf. Va-nj vupati, in njega vbógati, kaj boljfhiga hozhemo fioriti ? Bolnik ne bo osdravil, zhe fe po sdravivzhovinni povelju ne ravnd.
Eno shéno je Jesufova pridga tako fjinila , de je na glaf smed ljudi savpila, in mater, de ima taziga finii, blagrovala* Jesuf je perfiavil : „ B1 à g e r raji t i-fiim , ktiri boshjo befedo poflu-fhajo, in pt jo fiore,
Bol tedaj sa to» ker ji je bila bo s h ja befeda zhes vie , saflushi Marija biti zhe-fhèna, in blagrovdna, kakor de je bila Je» sufova mati. Sakaj le sa to je bila Jesufu v’mater isvoljena, ker je boshjo befeio rada poflufhala, in Borila jo je. Bosbjo be-fedo poflufhati in fe po nji ravnati, lé to da zhafi, de nikolj take, le to perptla k’svelizhaniu.
Enkrat je Jesuf vuzbfl, ljudje fo okolj njega fedéli, in pofébno ga poflufhajo, kar mu nekdo rezhe: „Ti! tvoja mati in (vfi blishni îhlabti fe je takrat tako reklo ) tvoji bratje fo svunaj, in govorili bi radi s’teboj. ” Jesuf mu je odgovoril: „ Kdo je moja mati, in kdo fo moji brane? ” tSvoje poflufhavze je obenimu pri;asno poglédal, in roko zhes-nje flegnivfhi, mu rezhe: „Vi-difh jih ! moja mati in moji bratje fo ti. Brst, feflra in mati mi je, kdor kolj voljo mojiga ozheta v’ ne-b e fi h Bori.”
Ljuhtsen, in pa ljubesen do matere, do b Brt, do brata, je komej fhe ktira. Tako, m pa fhe nefkonzbno bol jih, ktiri boshjo voljo fpolnijo, ljubi Jesuf. Boahja volja mu je, de vef fvet nè toljko, po duhu lo mu vfi ri v’rodovini. Blajfhi in tJishnifhi slilabre fe ne da mifliti.
Jesuf je enkrat zerkovni piifhizi nafpro-ti ledei, in gleda, ko fo dnarje va-nio metali. Velik« bogatih je po veliko va-njo berfkalo. Vboga vdóva pa pride, in dva boshjàka je vergla, vkup eno néshizo fta
snêfla. Jesuf poklizhe vuzhénze, rekel iim je: „Gotovo vam povém, ta v b o* ga vdova je vè z h dala, kakor v fi «ni» Dokler , v fi le is obilnofti, fo v’ dar Bogu dali. Ona je vfe dala, kar je is fvoje révfhine premogla , _ vfe fvoje prenioshènje, vef fvoj s hi ve s h. ”
Kaj nè, lepo je, de vboge vdóve brum-ni duh tako Jesufa gjine! Kaj nè, vefelo je, de mu fhe tako kaj maliga ne vjide, in de darivzhovo Terze giéda , nè pa darü! Do» bra volja, ponishnoft, savupanje, ljubesen, is ktire fe néshiza da, velja vezli per Bogu, kakor slarä fhe taki daróvi, zhe fe is ne-zhémernofìi, is prasne hvale in bres ljubes-ni opravijo. De ga vefelje sa vbóge ! Kolj* ka fvarituv bogatim ! Koljki fpodbòdlej ia vfazigal
Nekaj Farisejov je enkrat Jesufu reklo : , I, kdai pride she boshje kraljeftvo ? ” Jesuf jim je odgovoril : „ Boshje kraljefivo ne pride s’ lefkam, de bi v’ ozhi fhvfgalo. Ne porezhe fe : viTh ga tù ! vifh ga ondi ! Sakaj ghjre: snotraj v’ vaf je boshje k ral jefi v o. ”
Kar Jesuf s’beffdo boshje kraljeftvo tukaj meni, pi majhina rézh. Nepo* boljfbaniga zhloveka ftrze je kraljeftvu enako , v’ ktirimu je rashòj, de sdaj to, sdaj uno nagnenje, smiraj pa smefhnjâva, nepo-réd in nepòkoi v’ njemu gofpodâri. V’ do* briga ferzu je vfe, mifel in nagnenje, Bo* gü pokorno, Bog ga je gofpodâr; vfe v’ré*
di, v’mirt), in vefelo je v’takimu ferzi), ki je Bog v’njemu gofpodar. Kdor râko boshje kraljeftvov’ febi nòli, je bol frézheu, kakor bi vfe posémlifke kraijeftva imel.
6	3. tSmert Janesa kerfinfka.
Kralj Herodesh, pomorlviz Betlehem-fkih otrók , je bil ob temu zhafu she sdav-naj mertev, vi véfte. Pa shivéla fta fhe dva njegovih finóv. Enimu je bilo po He-rodeshovo Herodesh, enimu Filip imé. Lé knésa fta bila, ker fta le vfaki pol ozbeto« viga kraijeftva dobila. Herodeshova kneshi-ja je bilo Galiléjfko, Filipova Ituréjfko. Pa nju dvorniki in perlisnenzi fo jih kralja imenovali.
Knés Herodesh je Janesa kerftnika na fvoj dvor fpravil. Vfe mu ga je hvalilo, in po vft desheli je Janes fiòvel. Janes je fhel, in fvari ga savolo njegovih nàpak, Pad ga je poflufhal, tudi vbógal v’ niarfi-kàki rézlii.
Pa sdaj fe je Herodesh s’ Filipovo , fvojiga brata, sheno, ki je brat fhe sbivel, sardzbil. Janes ga je fvaril. Resno in oj-ftro mu je na ravnoft djal : „Ni ti je imeti perpufhèno ! ” Pa Herodesh ga tega ne vhóga. Heródja pa ~ tako ji je bilo imé ti pofeptihnji — je od fih irai Janesu po shivlènju ftrégla.
_ Vmoriri ga, je smiraj Herodeshu perniala. Pa knés fe ne da pretantdti. V’zha* Dragi d'd*	P
Ž20
fii namrezh je imel Janesa, io ni mu bilrf fkrita njegova fvetóft in pravlza. Kaj, fhè potlej, ko je Herodesîi v’te hude babe per-lisvânje in pròfhnje dovóljil, fi ga ne vu-pa ; ljudi fe je bal, ki fo ga preroka vfi dé-lali. Prijeti lé ga rezhe, okovati, in v’jé-zho ga pahne.
Heródja pa ni is mifel fpuftila fvejiga naklépa. Kmalo fe ji ga ispèiati prilika na-kljüzhi. Herodeshov god je bil. Goftil je tifti dan. Vfe fyoje dvórnike , vojfhàke in pervâke is Galiléjfkiga je povabil. Med jedj6 pride Heródina hzhi v’obédnizo, plefdlaje, vfe jo hvali. Herodesh ne vé kàj od ve-felja. K’febi prezej jo poklizhe isplefàvfho, rezhe ji : „ Pròli me , kar hozhefh, vflifhim te. ” Kaj, zlo djal je : „ Kar hozhefh, ti dam — pròli tudi polovlzo mojiga kraljcfi-va. ” In saperfégel fe je.
Dekle je vurno< per vratih fhinila, mater poprafba: „Kaj naj prólim? ” Mati're-zhe : „Glavo Janesa kerftnika!” Dekle, po materi sdaj fhe vezh drujiga podvuzhéna, pride hitro nasaj, rekla je Herodeshu : Prò-fini te, v’ ti fklédi lé — vire_ she v’ rokah jo pernèfe! — mi daj prezej glavo Janesa kerllnika. ”
Herodesh fe je vfirafhil , shaloft ga opa'de. Pa savolo fiorjène perfége, savolo goftóv, vprizho ktirih fe je fvoje kraljeve beféde prelomiti framoval, in savolo dekli-zha, ki fe je shaljiti boji, je vender le v’ profbnjo dovóljil. Kmalo pofhle râbelna s’ po vel jam, Janesovo glavo pernèfti. Rabel
Qiy
je fhel, Janesa v4 jézhi déne ob glavo , per* Gefe jo kervavijózho v’ fklédi, dekletu jo poda^ in dekle jo je materi pernefl*.
Ljubi vi ! jelite , gròsna je ta sgód-ba ! — Pa kàkor fìrafhna, tako je tudi vuka polna.
Herodeshov djanje natn daja te lè ojftre navuke :
Boga in kr epófti îs z eli ga Terza fe primi — in nobenimu p r e-povedanimu nagnenju v’ njemu ne dajaj pr o flòra. Gotovo Hie ni bilo vfe dóbro nad tim knésam samujèno. cSpofhto-val je refnize vuzhenika, rad poflufbal, in v’ m ar li komu tudi vbógal ga je. Pa ne vbóga ga vfiga, ni fe is ferza bogabojézh biti vdal. Tako v’ teléfne flatti fe je bil mosh sahomotàl, de ga nad plelam vefelje she is vuma fpravi. Nezhémern je bil, v’ prašno zhaft satelebân, kraljeftvo imenuje fvojo kneshjizo. In prav te nagüdofti fo ga fpodnèfle. Ena farna fhprânja v’ lddjo je vfo she vezhkrat potopila.
Vari fe perve Aopnje v’ pregreho, in ogibaj fe hudih tovar-fhij. Herodesh bi fam ne bil verjél, kadar fe je s’hudobno babo pervizh fesndnil, doklej ga bo na konzu to snânje perpraviloi de bo ravno tifti dan, ktirtga je Bog njemu sbivlenje dal, boshjiga nar vezhiga preroka moril. Krepóftina pot, in pa tèfna flesà po flermih pezhéh ! Nizli vezh ne more po-védsti , kdor ftòpnjo sgrefhi:	„ Do ondi
zhem palli, in nè dalej. ”
Ne sa dufhu i fvoje vefti f’pras-nimi isgovórmi» Njegova véli od per-viga je na glaf govorila. Le mifli, kaj ta-ziga fioriti , ga je bilo gròsa. Pa k mal o lì vé pomagati. Perfege prelomiti fe ne fmé, s’dm li je veli pogovarjal. In vender kakor bèli dan je ozbirno, de prepovedanih rezhl obétati ne velja, in je pregrefhno, fpolniti pa kaj taziga, nov greh. Presa-róbleno fe mu sdi oi'lepléniga, po hudobni materi sapelduiga otroka s’odréko shâljiti — pa nedolshnimu in fvetimu móshu glavo Tekati , in ljudi po vfi desheli shaljiti, nad toljko v’ nebó vpijózho krivi'zo je samishàl. tSvoja kraljeve beféde v’prizho zeliga omis-ja savrézhi fe framuje — pa fvoj kraljev plajfh s’kervjó ognuliti, in vbijàvza irne per fvojih verflnikih in mîajfhih iméti, de to je fhè gerfhi, bofh ! de bi kàj tega po-miflil. Tako prekanjena lé je laftna Ijube-sen, fbe takim hudobijam vé kaj bogabojé-zhiga, kaj perljudniga, lepiga in zhaftitli-viga perlgâri. Vdrimo fe tedaj te fvoje nct-rajne fovrashnize, de perlisnene, pa ftru-pene. kazhe nè tako!
Tudi dianje v lì h drujih, per ti rézhi, ima v’febi veliko navuka:
Nad Heródjo, njó nesvefto sheno in malopridno materjo, vid mo, koljkânj nesdiifhniki refnLo zbertijo, in refnize vu-zhenike. Kervavézho glavo nedolshniga mo* shâ v’fklédi viditi, ki je ni mkolj miflil rasshâljiti, njé svelizbanie je le hotel , ji ie ljubfhi dar od polovlze kraljeftva. Se dl
329
mifUti kaj oftbdnifhiga? Pa zhe nam, kd-ri nam refnfze pravijo, prendati sazhnó, kaialo tudi mi bomo na njénimu.
Nad Heródino hzberjo je lepo to, de ima savupanje do matere, de jo sa fvet poprafha. Pa de mater kaj taziga tako naglo vbóga, je rudi to prav? Bi bila napko dorila , je tega nè vbógari ? Obljubim, pravi odgovor vam je na mifli : Nak’a, tega je vbògati ni bilo prav, jelite? Tak<$ nefrézhni namrezh naj bi bili kaki ftarifhi, otrokam kaj, kar pravni, vkasovati, krafti poftavim, Igâti, 3Ü kako drugo gerdòbo jim velevati, takrat obvelja boshja befeda : „Nè ljudje, Bog fe more bol vbógati. Kdor o-zheta ali mater bol kakor mene vbóga , ui mene vréden , pravi Kriftuf. ”
Ref vebziga in fveciga mosbâ podèba je janef. Zbes vfe mu je boshja vólja. Vef lefk knésoviga dvóra mu ni nizh proti njej, V’milofti per njemu hiti, per njemu sa mise jeiti, v’ njegovimu pòflopju prebivati , berbko oblézhenimu ho liti , imenitne flushbe imeti , pozdiutkov vfe vefelja vshi-vati, vfe nizh je to Janesu proti boshjt volji. R ji roke fi da sakova'ri, glavo raji pod mezh je pomólil, le od fvoje dolshnó-fti fe ne da premakniti. Koga ni Jatiesa zhudo, kdo ga ne bo pofnémal?
Per fklepu le fhe to: Viditi, kako fpridena potepdhnja tukaj nedolshniga vsbu-ga; viditi, kako, plefàvki vftrézhi, fvetimu Janesu glava odleti ; viditi kraljevo krono nesdiifhniku na glavi, fvetnfku pa s’me-
Bog li daj tavžent sreč. Men si ti le prav všeč.
zhain glavo jemati, kdo fe bo mifli fhe vbranil : tShè kàko drugo, kako boljfhi shiviènie gotovo gotovo more biti, shivlè-lije, v’ ktirimu je na tanjko hudobija in krepôft povrazhovâua — lé fej î Pravizhen je Bog!
tShè ena : Is pléfa je prifhla toljka kri-viza ! Malokadaj pride kaj boljiga is njega. Mladenzbi in deklizhi, ki jih je veliko po pléüh viditi, pazh malo prida obétajo.
TRETJE LÉTO Jesufa med fvétam.
64. S’ nektirimi kruhi nafiti fesuf nekaj jesarov ljudi*
Tretja velikanózh po Jesufovimn ker-ftu fe perblishuje. Veliko jesarov ljudi je ra bóji v’Jerusalem. Zele trume fe jih je v’ Jesufa rjifo. Tudi dvanajll raspoflanih vuzbénzBv fe nasaj inida,per njemu. Tolj* ko prerivanja je bilo okolj Jesufa; perha-jali in odhajali fo; fhe jéfti zhafa nifo ime* li Jesuf in njegovi vu'/hénzi. Rekel torej je vuzhénzam : ,, V’ pufhavo v’ famdto pojmo, de fi oddahnete.” V'zholnizhik s’vu-zhenztni vred je flopil, in po Galilejfkimu
S3ï
jeseru fe peli proti pufhavi ; ni bila dèlezh od Bezajdfkiga mefta.
Ljudjé fo ga v’zholn iti vidili, kmalo zhutijo, kam ga je mifel. Ob kraju péfhi fo sa njim tekli, pretèzhi, koljkor je mo-gozhe, ga jifhejo. Veliko ljudi is meft žele deshele fe fhe perdrushi, ki fo ga nad bolnikmi zhudeshe delati vidili. Is zholna flopivfhi she vfe shivó ljudi sagleda. De-firavno je tudi lètu saftónj jifkal pokója, fe mu vender ljudjé vfniilijo. Ljubesnivo in prijasno jih fprime, na vifhâvo fe fpravi. Is nje fe je fhe le prav vidilo » koljke trume jih je bilo. On in vuzhénzi fo fe vféd-li, vuzhi jih, veliko lepiga od boshjiga kraljeftva jim je povedal. Potlej je njih bol* nike osdravil ; koljkor jih pomózhi potre* buje, vfitn je pomógel.
.Sonze fe je nagnilo* Vuzhénzi per-fìópijo, rezhejo mu: „ .Samoten kraj je, zhaf she prehaja! odpravi ljudi, de fe na blishne terge in vafi pod ftrého rasidejo * in de fi jéfti nakupijo. Tukaj v’ pufhavi fhe jéfti ne dobójo. ”
Jesuf rezhe: „ Treba jim ni hoditi. Vi jim jéfti dajte!” Ali vuzhénzi, ktirim fe to nsmogozhe sdi, fe mu zbudijo, re-kózh : „ Kakó hdzhemo iti, in kruha nakupiti toljkim ljudém ?
Jesuf je potlej Filipa fhe pofébej njegovo mifel <vprafhal, rezhe mu: „Kej dobimo kruha, de fe jih toljko naje? ” Pa, zhefh! koljko savupanja bo do moje mozbi imel, je le Jesuf tako rekel. cSam dobro
je vedel, kaj ja je fioriti mifel. Filip je djal : „ Ovétto defetakov in pa nizh , le vlaki-mu kak kòfhzhik ga vrésati !”
Jesuf vprafha: „ Koljko je kruha? idi-te, poglejta!” Isprafhajo, Andrej pride in pové: „ Mladénizh je tù, pét jezhméaovih kruhov ima in dve ribi. Pa kaj bo to toij-kim ljudem.”
Jesuf rezhe vuzhénzam: „ Pernefite mi oboje ! in sverftama po travi naj ljudjé fé dejo , jim vkashe. Na lepih, velikih fno-shérih je bilo. Vuzhénzi fo tako fiorili, in ljudjé fé sapóred rasfédejo, po fio ali po pedefet vfhrriz. Sdaj jih je lohka prediteti* Okolj pet jésarov mósh je bilo ; shénfkih in otrók nè fhtétih.
Jesuf je pét kruhov in obé ribi v’ roke prijel, v’nebo pogledal, sahvalil je, iu jih oblagoflòvi. Potlej je kruh raslòmil, dal ga vuzhénzam , vuzhénzi ga med ljudi rasdeljé. Tudi rib rezhe vlim dati, knljkor jih kdo jédi hozhe* Toljko jésarov vfi fo jedli, in vfi fe najedo-
Kadar fo vfi imeli dodi, rezhe vuzhénzam Jesuf: ,. Poberite oflânke, de fene fpriJijo.’’ Vuzhénzi jih pobirajo; dvanajit jérbafov namézhejo drobldnzov , ki jih je bilo od petih jezhménovih kruhov in dveh rib moshov, sliéu in otrók toljkim jésaram odalo-
Ljudje, viditi tazhudesh, fp diali: ,, le she taka, tidi prerok je, ki ima na fvet priti, Medja je.” — Kaj, she mifel jih ob-hifja, sgrabiti ga po fili, pelati v’jerim-
lem» in ga kralja poftaviti. Ali Jesuf, ki je vfe to vedel, fe je na tihama vmàknil , nekam na hrib gre, in je molil.
Ni zhuda, moji ljubesnivi ! de To take mifli tem ljudém po ferzu hodile- Vuzhénze fo v’ eno mèr kruh lomiti vidili, pa nizh manj ga ni bilo; kófzhike, ki fo jih prejeli, fo odjedali in odjedali, in smiraj fo bili ravno toljki ; in kadar fe vil najedo, ima vfaki fhe ravno toljki kófzhik v’ rokah , koljkorfhiniga je bil prejél! Tudi vf fiermi-tè, obljubim, nad tem Jesufovim zhude-sham ! In pa tudi premiflimo ga nekoljko!
Ravno tifti zhudesh je fiorii Jesuf tukaj, ktiriga Bog fhe vfako léto na polju dela.
Vfako léto is eniga sema je tridefet» fhtirdefet, pedefet, in pa fhe vèzh sern. S’pefijó fe sernizhe féje, finSpje fe na ramah snâfha. Kar féviz na rami nefe na polje, fe is polja nabesine vosóve domò vosi. Tifio malo shira vfako leto, kar fe ga vfé-je, fe tako namnóshi, de ga vfe jéto ljudi veliko milijónov jé, in kar fe ga je vljalo, in koljkor ga je fjati fpet potreba, ga le fhe smiram ofiaja. De jo lepo boslijo na-rédbo ! De ga zhudesh njeeove vfigamo-gózhnoRi in njegove ljubesni ! Kakó lepo je s’tem zhudesham v’(ehi boshiiga fimi Jesuf pokasal, in de js tifiiga on prava po doka , ki je rezhèno od njega: „ Viih o/.h( fo v’té sav«rnene, in dajafh jim jed o pra-vimuzhafu. Dobrotnoodpirafh roko, in vfe, kar shivi > nafitijefh s’fvojimi dobrotami,”
334
Tudi liže tega Jesufoviga Zhudesha je vuka polno, in ve-fé lo.
Vfmflili fo fe mu ljudje. Vilm je dal — in ça vlim obilno , h’ kruhu fhe rib. Vfiiti je fiorii dobro na diifhi in teléfu , clefiravno tako vtrüden od dela. Torej savupajte va-nj, v’ njega mogozbniga in ljudém ljubesniviga pri-jatla ! Pofnemajte ga, po njegovo dobrotni, ljubesnivi, vfmileni, nevtriideni v’ dobrirau bodite! — Preden kruh lórni9 je ozhe-tav’ nebefihsa-nj sahvalil. Ni-kolj ne posabimo Jesufa , kakó tukaj oko v’ nebó srâzha — sa vfaki fhe toljzhikini dar po Jesufovo hvalimo Boga, tudi fuhi kruh, drujiga naj ne bo. Pa kaj, alj tudi takim krifliani porezhemo kalj, ktiri fe fra-rrmjejo ozhéfa povsdigniti v’ Tiftiga, ki jim jéd perpravla, ki fe po shiviui raj ravnajo, kakor po njemu, Jcsufu ? — Blagoflò-vil ali shegnal je kruh — in vezh jésarov ljudi, kar je pubezh pod pâfduho noül, gajebilofito; in v’ozhitnosnâmenje, de dodi imajo, je polnih dvanajd jerbafov odalo, Jésare jih je tako rekózh s’ nizhim napadi. Pàzh lepó je vuzhénzov tòshbe in fkerbi s’ tem zhudesham overgel ! Ozhitno fe je pàzh de pokasaio : „ Boshji blagofìòv ali shegen, in pa vfç* ” Torej tudi malo perhodîfha imejmo, le s’nedovóljnoftjo ali zlo s’ nepofhtèujsm njegoviga blagoflòva ne bodimo nevredni! Lohka mu je, de tudi s’ malim dolgo f - hâjamo. — Pobrati
d robi an z e je rekel, de fe ne ftrât'w jo. tShè s’ toljko obilnoftjo naj naf Bog odobróri, kar drobtina fe ne ftné v’ némar piifhati. Kar nam preféda, vefél tega bo vbóshiz, Prava , pametna fhpđrovnoft je, povfot ozhî imeti, dele nizh ne potrebsä, de vfe ljudem sadéne. Sa vboge fhpârajmo, nè per vbosih.
Tudi fhe hrepenftve fe ne fpregléjmo, s’ koljko polk Jesufa poflufha. Tem dobrim îjudém ni bil nobèn trud prevélik, nè zbaC predolg, nè kraj predi vij in preodlósh’n. Hozhe nam she ura prevèzh biti ? — Jedi in pijazhe, boshjo befedo poflufhajozh, fe fposàbijo, in na konzu jo vender le imajo. Ako bi fe torej ta lepi Jesufov zhudesli smalati hotel s’ alatimi zherkami bi fe mogle pod - n j Jesufove befede sapi fati : ,, Nar prej jifhite boshje kralj eft-vo — vfe drugo vam bo per ver* sheno.”
6 sr, Jesuf otrokam prijatel.
Ljubi moji ! povéft nar lepfhih in Ijn» besnivfhih nekaka je ta lé sa vaf. Prav v’shivo fi jo miflite, kakor bi bili sraven.
Jesuf je po navadi vef dan v’prerivu konzhal med ljudmi. Ne vtriidi fe , vef dan je vuzbil in bolnike sdravil. Sdaj — sbo svézher obljubim je bilo — fe ljudje fzha« farna sgublujejo. Tudi Jesuf je bil she dat
2J6
lej namenjen, kar fe fhe prav kaj miliga nakljuzhi.
Nek tire bogabojézhe matere, polne sa-vupanja in ljubesni do Jesufa, do njega boshjiga vuzhenlka, fo vlaka fvoj« otroke perpelale; blagloflòvla naj jih, ga profijo, in roke na - nje poioshf, in mòli naj nad njimi. She je bilo lepo tih mater viditi, ljuba materfka ljubesen jim is ozhéfa medli; ki male otrozhizhe na rózhi nólijo , metèr-fhi otroke per ròzi vodijo , in le prijasne s’savupanjara k’Jesufu perblishujejo!
Vuzhénzi ,to viditi, fo révkali nad otro-zi, in kregali fo matere, ki jih pernefeio. Is ljubesni do Jesufa, fe ve, (o to (borili, nè is hudiga ferza. Odlêglej trudnimu vu-zhenlku bi bili radi pervofhili, nòvi trud bi mu bili radi odvernfli.
Jesu f je otroke rad imel, viditi vu-zbénze tako ravnati, je bil hud. Vef prija* sen je otroke k’ febi pok l izal, vuzbénzam pa rezhe : „ K’ meni naj gredó otrozMzhi, ne branite jim! prav takih je boshje kralieftvo. In pa gotovo vam povem , kdor kolj boshjiga kraljeftva po otrózhino na-fe ne vsame, kdor ga s’ ravno toijko ponlshnoftjo in. per-pròli üjoua-fe ne vsame, ne pojde va - nj. Potlej je otroke objél Jesuf, roke na-nje polòshil.in je molil nad njimi.
Lohka fi miflîre, ljubi vi! otrozi, kijih Jesufodräfhenzam v’ isgled davi, fo bili dobri otrozi, fe ve — vii nedolshni, pametni, pokorni , bres terme. Persadenlte fi odati jira védno enaki; ali zhe jim, kar Bog obvari,
she vezh nifte enaki, enaki jim bki rt per-sadenite. Viverti rt bodite, ravno tako rad bo tudi vaf imel Jesuf , in njegov Cveti blagoflòy ali shégen bo tudi zhes vaf pri» fhel.
Per ti perlóshnofti je Jesuf tudi fhe odrslflienzam nektire befede rekel, ki jih nè possbiti, v’sliivo fégajo. Gjiniio ga je vi-diti blage, nedolshne piibizhs; kakor zvét fo fe raszvetali, rudézhi v’iize kakor nedoìsh-na rosha lo bili, nobena huda ftraft jim ga fhe ne kaši. Vmiljilo fe mu je, vfe lohka, de jih bodo hudi ljudje sapelali, ob nedólshnoft in ob fladki mir neofkriinene veftf jih perpravili. Kesno in terdo tedaj je rekel okolj njega ftojézhim :
„ Kdor kolj jih njih malih koga v’ mojimi! imenu fprèjme, mene fprèjme. (Kdor fe kaziga otroka podftópi, ali mu kaj dobri ga savolo mene fiori, fe mene podftópi, in meni dobro flori). In kdor mene fprèjme, ne fprèjme toljko mene, ampak mojiga po-fiâvza.”
„ Kdor pa tazih tnalih koga pohujfha (s' befedo sli djanjam k’hiidimu napeluje) njemu bi bilo b ljfhi, de’bi fe mu mliinfek kameu na vrat obéfel, in de bi bil v’globo« zhfno morja potoplén.”
„ Gorjé fvétu savrlo pohu'fbania! Ne more fzer (vfe prehudo fo ljudjé fpžzheni ) drugazh biti — pohtijfhan e more priti. Pa gorje zhloveku , po komur pride 1”
„Ako re tedaj tvoje defr.o okó pobuj-fhuje (k’iiudimu sapeluje), isdèri fi ga, in
23S
versi ga od febe. Boljfhi ti Je , de grefh s’enim ozhefam v’boshje kraljeftvo, kakor imeti oba ozhefa , pa v’ pekel bui vershenimu, kjer njih zherv ne vmerje, in njih ognj ne vgafne. ”
„ In zhe te tvoja defna roka pohujfhu-je, odfékaj jo, in versi jo od lebe. Boljfhi ti je s’eno roko v’ shivlenje iti, kakor dve roki imeti, pa v’ pekel priti, kjer njih zherv ne vmerje , in njih ogni ne vgafne. ” „In zhe te tvoja noga pohujfhuje, odfékaj jo. Boljfhi ti je s’eno nogo iti v’ vezh-no shivlenje , kakor dve noge imeti, in ver-shenimu biti v’vezhni ognj, kjer njih zherv ne vmerje, in njih ognj ne vgafne.”
„ Varite torej fe sanizbovati koga tih tnalih lè. Dokler, povem vam, njih angeli v’ nebefih gledajo vedno mojiga ozheta ob* lizhje, ki je v’nebefih.”
Tudi v’lepi priliki odjagueta, ki fe ga dóbri paftlr sgubiti boji, je fhe Jesuf otroke perporózhil. cShè enkrat jo pové, in per-fiavil je sraven : „ Ravno tako tudi vafh ozhe v’ nebefih nozhe, de bi jih bil otrozhi-zhovkdo pogublèn! in pràv sa to je tudi fin zhloveka na fvet prifhel — réfhit, kar je sgublèniga bilo.”
Ljubi vi moji ! jel i te, per ferzhno ljubi Jesuf otroke ? Kdo premore otrokam ljubfhiga in mlljfbiga prijatla le mifliti ! K’febi jih je kiižal, vefelje je nad njimi imel, na rózbe jih jèmle, bósha jih. Kakor bi bilo njemu fiorjèno, trni je vfe» kar fe otrokam dobriga fiorì, vfim ijudéro
veleva, jim prav veliko dobriga fioriti, — nikolj pa kaj shaliga. Ljubite ga torej per-ferzhno tudi vi — nimate ga boljfhiga pri-jatla — veféii vfe fvoje savupanje va - nj ftâvite !
V’ kakfhini fkerbi je Je su-fu nedólshnofi:	saróda, ki sa na-
ni i podrâfha! Vfi odrafheni, hozhe, de naj otroke v’ zliafti imajo. Kaj , zlo boshji anglizi v’ nebefih fi s’ njimi opraviti dajo, oni nad njimi zhujejo. She bi bilo shalofino, ko bi otrozi vi' farni nedolshnofr, to drago jiglo, v’ némar puftili, ali zlo v’ blato pomandrali !
Pazh terdo opomina Jesuf od sapelivofti ! Koga drujih sapelovati ne bo groša ? Kdo ne bo per nevarnofti sape-lan biti flrepetal ? Po sdravivzhovo ( vrd-zhovo). ktiri fhe tako shlahtne vude odrešuje, de drugi »hivòt otmè, fe vfaki flafti odpovejmo, ljuba tudi kakor ozhéfno serklo nam bodi ; vfakimu prijatlu, ljubi kakor defniza nam bodi ; vfaki rdzbi, potrebua kakor noga per hóji naj fe tudi sdì, zhe naf kaj taziga pohnjfhuje, to je, zhe naf v’greh sapeluje.
66,	Profhnja matere sa otroke -»* otrok odrâfhenim isgled.
Mati Janesa in Jakopa, ^Jesufovih vu-æhdnzov, je enkrat s’tema fino vama k’Je«
sufu prifhla, rezbeta mu : „ Sheljivà, fiori nama, kar kolj te prófiva. ” Jesuf je djal: „Kaj tedaj naj vama fiori m ? ” M ti fe je préd nj vergla, io je sa befédo naroéft finóv pr jela* lepó ga prófi : „Naj fedetà raj ta dva moja lino va prezej sraven tebe v’tvojimu kraljeftvu — jeden na defnizi, jèden na levizi. ” Jesuf je vuzhénzama odgovoril: „Ne vèlia, kaj profita. Samo« reta is kelhapiti, ki boni jes pil is njega?”
Vi vidite, jelite, ljubi moji ! mati in njena linova fo fe fhe slo nad bosbjim kra-ljellvam motili. Posemlifkim kraljeftvam , fo menili, bo boshje kraljeftvo enako, v’ kti-rih fe s’ perporózhhami in profhnjami zha-filtlive flushbe dobivajo. Sraven je mati , dobra dufha, menila, bogata in imenitna naj bota linova, dofti frezhe sa-njo bo to. Ali Jesuf je drugazh vuzhil. Bol , kakor zbali in bogallvo, pomorejo terplenje in nadloge k’ pravi frézhi. Le kdorsavolo dóbri-ga krishe in terplenje na - fe vsame, bo po-velizhan. Kdor terplénia grénki kelh Haro v li no pije, lé njemu fe venez v’nebefih piede.
tSlifhari unih dtfet vuzhenzov, kaj Ha Jakob in fanes prelila, fo hudi nad njima. Jesuf jih vfe pred • le poklizbe, rezhe jim: „Vi velie, ajdovfki poglavnlki, tl gofpo-dujejo, in njih velkini, oni oblallujejo. Nè takó med vami. Kdor bi velik rad med vami bil, vafh flushabnik naj bo, in kdor bi pervi rad med vami bil, naj bo hffpez vfih vaf. Dokler, tudi fin zhloveka ni
24t
prifhel na fvet, de bi fe rau flréglo, ampak drugim poitrézhi, in sa njih veliko tvoje shivleoje v’cdrefhüo dat.”
Koga ne gjine ta Jesufova ponish-noft, ta njegova 1 jubes e n, ki je shiv-lenje sa ljudi is njé dai» in tudi sa naf dal ? — Koga ne bo she lé mifliti taziga kraljeftva sarnaknilo, ki ni fledu v’ njemu nè sapovdlf volli, uè ofhabnofti in file — v’ktiricnu Ijubesen in ponishnoft kraljuje» drujiga né ? In pa kdo fi ne ho persadjal natégniti fé te Jesufove ljubesni in ponish-nofli, ter kraljéfhzhan biti tega Jesufoviga kraljeftva, ki ga je poflavlal ?
Kakor préd vézhi del ljudém -, je bilo tudi vuzhénzsm nekaj ofhabuiga in ne-zhémerniga terdo v* Terze vrafheni-ga. Po poti enkrat jim je raifel prifhlaî kdo njih de bi nar imenitnifhi biti vtégnìl. Prepirajo Te gredé. Jesuf, vfe inifli njih Terz fo mu bile snane, jih kadar To dcmd prifhli, vprafha: „Kaj fte fe po poti pri-zhali?” Pa vfi fo molzhâli. Jesuf fede» poklizal je vfih dvanajft vuzhénzov, rezhe jim: „ Kdor is vaf fe nar manjfhiga fara febe dela, tifli je nar vézhi.” Nezhémerni vüzhénzi fe ne dajo' kmalo s’tem odgóvc-ram odriniti. Blishej njega jih nekoljko Uòpi , uno po domazhe ga vprafhajo : » Ref 1 ref ! ktiri » tnénifh , is naf je v’ boslijimu kraljellvu nar vézhi ? * Jesuf je ptibizha saklizal , na ròzhe vsel , in pollavi ga med-nje, rekózh : „Gotovo vam povém ! zhe fe ne fpreobernete , in zhe ne bofte Drugi dcly	Ql
24»
otrokam enaki, vi ne pojdete v5 boshje kraljeftvo. Kdor fe bo kakor ta lê otrok ponishal, taki je v’boshjimu kraljeftvu nsr vézhi. ” Nad blagim ljubesnivim détetam, ktiro ffee nizh ne vé od napuha, lepfhi bi nam Jesuf ne bil mogel pokasati, kako lepiga kaj je ponishnoft. Po otrokovo,tki fam fhe ne vé, de je lep, begat ali imeniten , bi tudi mi fvojih preimézhkov ali ras-lózhkov ne fmeli vediti. Shé bi bili potlej ponishni iu ljubesnfvi!
67.	Jesuf in bogati mladénizh.
Na poti je enkrat Jesufa bogat, imeniten mladénizh frezhal. Kmalo je pertékel, s’koljénam je pred • nj pokleknil, rezhe mu: „ Dóbri vuzhenik ! kaj dobriga naj ftou'm, de sadobim vezimo shivlenje ?”
Jesuf mu je odgovóril: „ Kaj me dobriga imenujefh? Nihzher ni dober, ampak le Bog. Zhe pa bi v’ shivlenje rad fhel, sapovdi dershi.”
Mladénizh vprafha : „ Ktire pa ? ”
Jesuf odgovori : „ Snane fo ti sapovdi, Ne vbijaj, ne vgânjaj nezhiftofti, ne kradi, Ne prizhaj po krivimu, ne pozhénaj golfi-je. tSpofhtuj ozheta in mater. Ljubi fvoji-ga blishniga kakor fam febe.”
Mladénizh je odgovoril: „ Vuzhenik! ▼fe 'to fim is mladiga Boril. Zhefa mi fhe manjka ? ”
Jesuf ga je Ijubó pogledal, in rezhe : », «.She ti manjka nezhèfar. Zhe bi rad po«
polnama bil, idi in vfe prodaj, kar imafh, in vbógim rasdaj — takó bofh v’ nebéfih sakläd imel. Potlej pridi, in s’menoj bodi.” Mladénizh, to iTifhavfhi, je bil shalo«! ften , klavern gre fpred Jesufa. Bogat nain-rezh je bil, in imel je blaga in blaga»
Jesuf, ko ga vidi shaloftniga iti , je vuzhenze sapóred pogledal , rezhe jim ; „ Gotovo vam povém : teïhko je bogatimu priti v’nebel'hko kraljefltvo. ” Vuzhénzi fe zhudijo nad Jesufovirai befedami , in nè malo.
Pa Jesuf'je flie bol «aterdil: „She enkrat, je djal, vam povém: teshko, tesbko je/tiftim, ki v’dnarje savupanje ftavijo, priti v’ nebefhko kraijeftvo, Pred, kakor taki bogatmz v’ boshje kraljeftvo , pojde velblód ali koméla fkosi fhivìnjkino vuhó.” cShe bol oftermé, djali fo med feboj : ». Zhe je taka, kdo bo svelizhan?” Jesuf jih pogleda, in rekel jim je: „ Ljudém je to nemogózhe. Ali mogózhe vfe je per Bógu- ”
Ljubi moji! Zliaftfti, jelite.in mi lova ti tega mladénzha, vfe kmalo fe vam fili ? Od mladiga li je boshjo voljo fpolniti persadéval. V’ mladénfhkih nefpretmChlenih létih mu vprafhanje, de nekolj vézhiga: » Kaj naj ftorim, de bom svelizhan ? ” shé po miflih hódi. In per komur odgóvora jifhe, lé on lohka nar boljfhiga mu d*. Kdo bi ga ne i m e 1 v’ z h à ft i ? Pa de is zhafni-ga blaga vezhi frézho dela, kakor Jesufov vedri tovsfrf.h biti, kar mu ponuja; de fo
mu slatâ grüzhe ljubfhi od saklâda v’nebé-fih; de fi. ravndti fe po Jesufovimu fvetu, in perftôpiti v’ popólnamoft kaj ne more, komu fe ne v funi i ? V’ zhemu ga torej pofnemajte, v’ zhemu nè, vam faj mènde praviti ne bo treba?
Od te in une Jesufove befede pa fhe kaj v’ mifel vseti, bi ne vtegnilo biti od-vèzh.
Bog fa m je le dober. Lé gol zhlovek, je bogati mladénezh ménil, de je Jesuf, in morebiti le po gofpòfko kaj per-kljanjdviga fo büe te befede» Torej opo-nófì mu to Jesuf. In sraven^ je zhaft, ki mu jo mladênizh fkasnje, v’Boga le sao-bernil. Nikolj fe nekómur ne perlisujmo, in zhe naf hvalijo, Bogu jo dajmo zhaft, njemu gre famimu.
Per Bógu lé je vfe mogòzhe. On vfigadobrótni, je tudi vfigamogózhen. Bog jih hozbe, in samore vfe ljudi jih pofvetiti in svellzhati. Koljki trófht, kadar v’oâpzh-noft fvetâ pogledamo, in de noben zhlovek pomagati ne more ! Koljki perganjik, kadar nam dobrim biti teshko perhaja, in pa pobiti in klaverni hódimo ! Koljka opór-na zlo med zhafnimi potrébatni, zbe jih > ktiri bi lohka pomògli, fto in fto no« zhe pomagati, in kadar ljudi, ktiri bi radi pomagali, fhe to péft ne mòre pomagati ! Bog, on vé, in on ho* zhe pomagati.
Sapovdi dershi, ako hozhefh v’ahivlenje iti, Nobeniga drujiga po-
Hï
ta ni v’ nebéfa. Boshje saoovdi dershati, nobenih drujih dobrih dél ni. Vfe drugo, karfo dobri ljudjé The (zér svunajniga poftavili, vfe pofebne fhège, vfe poboshnofti ali an-dohti, fo le potlej Bogü vfhézh, zhe naf boshje sapovdi bol ia ferduéjfhi dershati vnemajo.
68.	Dobra mati fvoje bolne hzheri.
Po fvojih dobrótlivih hójah Jesuf je noter do Tirfkiga in tSidonfkiga prifhel. Na fvétu tiftikrat Tir in tSidon nar vézhi primórfka mefta (la bik, in tudi po fiihitnu prezej fveta' lia imela.
Nékfhina Kanâuka, djdinja, pride zhes mejo. S’ drugimi vred je tudi ona she od njega flifhala. Sa njim vpije, rezhe mu: Gofpod ! ti Davidov fin! vfmili fe me! Moja hzhi je od hudiga duha ftrafhno na-gâjana ! ”
Jesuf, vidijózh ji v’ferze, je njé véro, lé on jo je vidil, na dan hotel potegniti, in s’ njó Israelze oframoshliti. Na terdo pofkufhnjo jo dene. Kar zherhe ji ne odgovori.	<,
Pa ni jénjala vpiti, in sa njim tèzhi: Tudi vuzhénzi fe mu perblishajo, profili fo ga, rekózh: „ Odprävi jo, odpravi! smiraj povpije sa nami. ” Je odgovoril : „ ( Do fih mal ) firn le do sgublènih oväz Israelove hifhe poflàn. ”
Mej tem ga shena dojde, k’ nogami padla, molila ga je, proli ga: „ Pomagaj mi, Golpod !”
Taki fo bili Isrselzi, de fo ajde vézhi dèi le p fé imenovali, Jesuf, kmalo bomo fiifhali, fe je is mc-driga in ljubesniviga zil in kònza ravno te, pa nekoijkosbeméhkfhi beféde, poflushil. Djal je, in kaj ve!ja, pri-jasno in ljubesnivo fe je sraven namusal : „ Otrozi naj fe préd najedó! Ne bilo bi prav otrokam kruha jemàti, in pflzhikam méta ti. ”
.Shena odgovori: „ Kaj pak de, Gofpod! pa tudi pod miso pflzhiki dobivajo drobtin, ki padajo gofpódam is mise!”
Savpil je sdaj Jesuf : „ O shena ! veli. ka je tvoja véra. Savolo te befede fe ti sgòdi, kar prófifh. Idi! Sglnil je od tvoje hzhére hudi duh !
Od fih tnal je bila sdrava nje hzM, Mati, ko je domu prifhla, je deklet* réfhe-niga rtajdla, in v’pófteli lesnati krotkiga in pokojni ga.
Ljubi moji! nad to dóbro materjo, in nad njenim vumérnini, milim odgóvoram imate vefelje, jelire ? In pa ref pravi is-gièd ta ajdinja je ferzhniga Savu panja v’ J es u fa , isgìéd shive 1 ju besni do hzhére, isgled zhifte pon is h no ft i, in molitvine ft ano v'i t n o ft i* Koga ne bo vefeljilo, de fo tudi med ajdtai take lé lepe dufhe? Kdo ne bo mòlil sa-nje, in nè Boga profil, dati jim miloft, kakor jo je ti sheni, na dufiii in telefu?
Pa fhe koga fe ne bo tudi létu lè novo savupanje do Boga prijélo , le tako prijasno fe nam pa le v’ Jesufu per ti perloshnofti rasodéne ! Shénè! nigdar reC terd ne more on biti ! Tudi kar odrèzhe » |e dobrota. — Kóshikacn ne krati gofpodar is mise drobtin, kako bo she Bog fvojitn otro-kam kaj ref dobriga kratil?
69* Jesufov fpremin.
Ljubi moji ! kar bomo sdaj pravili, kakor fpomladânfko jutro, je milo in lepó. Veliko vefelja is te povedi bo imelo vafhe ferzé. Berite jo tedaj s’ polnimi mifli !
Jesuf je fvoje tri nar ljubfhi vuzhénze na fkrivnim feboj vsel, Petra, Jakopa in Janesa, in na vifòko goro jih pela. Kadar fo na verli prifhli,, je Jesuf molil, kar fe njegov obras na enkrat (premeni. cS(jal in vef fvétil fe je. V’ fvojimu velizhâftvu fe jim je pokasaI._ [s njegoviga oblizhja je kakor is fonza fijalo; kakor fnég belo in fvet-lo je njegovo oblazhi'lo: nobéden beli'viz na semlji bi ga ne bil mogel taziga napraviti* In lej! dva mosha fpremenjene podobe v’ne-befhki fvetlòbi fe perkasheta. Bila fta Mosel’in Elija. S’ Jesufam , kako fe bo v’Je-rusalemu s’njim isfhlo, fta fe pogovarjala.
Petra in una vuzhénza, pozhi't fo bili lègli na tla, viditi Jesufa v’ njegovimu veli* zhaftvu med tema fvetima móshama, je ftrah
prepadel s vef fvet firah. Vfi trije fo sa-mâkneni rterméli. Peter pa, kadar je vidil, de mosha fpet Jesufa sapufhata , je Jesufu . rekel: „ Gofpod ! dobro je biti tukaj! Naj tri Sope naredimo. Tebi eoo, Moset'u eno, in Eliju eno ! ” Sakaj vel’ fam is Tebe je bil, lam ni prav védel, kaj govork
tShè je Peter govoril, kar fvetel oblak perplava, pa tenmòtno v’ prizho Jesufove fvetìòbe lé lija, in obfénzhil jih je. Mosef in Elija rta po oblaku sginila , in is oblaka fe glaf oglafi: „ Ta je moj preljubi fin» ki imam dopadajènje nad njim ! Njega poflu-fhajte. ” Vuzhénzi, flifhaci ta glaf, fe fhe bol vrtrafhijo, na obras fo popadali, in mó* lijo.
jesuf potlej je k’ njem fbel, prime jih, in prijasno jih ogovori: „Vftanite, nikar fe ne bójte !” Vurno ozhi odperfhi fo okolj febe pogledali* Pa Jesufa famiga v’njegovi navadni portavi, nikogar drujiga ne vidijo.
Is gore grede jim je Jesuf rekel : „ Nikomur ne pravite te perkasni, dokler fin zhloveka od finerti ne bo vrtal. ” Pvef vfi fo molzhali, in nikomur, kar (o vidili, fhe ne povedó. Pogovarjali pa fo fe med feboj, kaj de s’befedami od fmerti vrtati mé-ni. Jesuf pa jih je fpómnil, de je pifano: (Sin zhloveka bo veliko terpéti mogel, sa* nizhovân in savershen od fvojiga polka pojde le fkosi terplenje v’ fvoje veli-zhâftvo.
Od fih mal jim je to Jesuf vfe fkosi terdil, in pogorto jim je djal : „ V’ ferzo
fi vtîfaite te befede : „ zhlovekov fin bo lin-dém isdân v’ róke , in vaiorili ga bodo. V’ treh dnéh pa bo fpet od fmerci vdal. ” To de tih befedf nifo hotli rasvuméti, oftaìe sa sdaj terda fkrivnóft fo jim fhe.
Ljubi moji ! prav slóhkama je vuzhénzam tù Jesuf fkasal, de je boshji fin.
V’ velizhaftvu , kakorfhino fe Edi'nzu fpodóbi nebefhkiga ozheta, fe jim je per-kasal, vef v’ fvetlòbi in prijétnofti. Mosef in Elija, v’ ktirih drüfhini fe perkashe, fta pr/zhi, de je tifti, bila sraven njega, ktiri-ga fo sakon ali pofiava in preróki osnano-vdÜ. Glaf is nebéf ga je fimi imenoval » nad ktirim fi nebefhki ozhe dopada, v’ kti-rimu kakor v’ prezhifiimu serkalu fvoje popolnâmofti vfo podobo sagléda. Vuzhénzam in nam kashe k’njemu ozhe: „Njega poflufhajte! ” Ne bomo taziga uafvetvdvza vbôgali kalj ?
Ta nebefkka perkâsen je vuzhénze gji-nila, de fhe taki Jesufovi zhudeshi nè takô, S’laftnimi ozhmi' fo is njé vidili, kar fo is zhudeshov fklenili le. Torej veliko lét potlej y malo pred iVojo fmertjo, pa previ-dil jo je, je fveti Peter y’fvojimu liftu fhè djal : „ Mi nifmo svijafhkih marnjov poberali, kadar fmo vam mozh in prihod nafhiga gofpoda Jesufa Kriftufa osnavovali, ampak gledavzi njegoviga boshjiga vefizhaft* va fmo bili. cSami, ko fmo per njemu na fveti gori bili, fmo is nebéf flifhali glaf: „ Ts je moj preljubi fin! In to nam je zlo
une fìarfhi prerofhke napóvdi fhe bol po tedilo in rasjafm'Io.” V’komu ne bo ta svetla, refnizhna perpóved to li zi ea apoftelna le The boi vére v’ Jesufa poterdila in oshi-véla ?
Poglèd, tako rekózh» v’ nebefa da Jesuf f v o j i m vuzhénzam tukaj.
Jelite, mi vii bi radi kaj vezh od nebéf védili ? Sasnà nekoljko fe nam jih tukaj. Shé more nebefhko svelizhanje kaj neisrezhèno lepiga biti! Vuzhénzi, ta* ko rekózh le kapljo ga okófevfhi, fo she vfi sainakneni. Tukaj je dobro biti — de bi bilo fej vfelej tako ! — nobene druge mifli nimajo, nè slièìje. V’ njih bo tedaj gotovo dobro prebivati — v’ njih The le bomo prav doma. Shé bo vefelje s’ Jesul’am in s’ t o 1 j k i m i dobrimi ljudmi biti. Mosel’ in Elija, she sdavnaj is semlje od-vséts , üa fe v’vidijózhi in raslózhni podobi perkasala. Tskó fe bomo s’ vfiaii dobrimi ljudmi, kar jih je kadaj na semlji shivélo, vidili, vfe dobre ljudi, ki nam jih je fmert pobrala, bomo sagledali. Kaj, Jesu*a fumiga v’ njegovimu velizhaflvu obras v’ obras bomo gledali. She ho vefelje! Vii isvóljeni bodo fpreménjeni, vii v’ neisrezhè» ni nebéfhki lepoti. Le lep o fvojitnu fpre-minu je mogel biti Jesuf ! Tudi bogabo-jézhi fe bodo kakor svésde fvetili, in Jesuf kakor fonze med njimi. ,.Staroft in bolésen ne bo njih nebsfhke lepòte nizfi vezh gerbi* la, uizh vezh sazverkala, In vfe to bo ve-
komaj. V’nebefih îé bo pravi cìóm vefelja, mirò in svelizhanja. Ne bo je nè fólse, nè sdihleja, nè lózhbe, nè fmerti !
Sa to je vuzhénzatn Jesuf v’to veli-zhaftvo dal poglédati, de jih v’ dóbrimu poter di , de jih slatti na prihodtio terplenje perpravla. Tudi mi, ljubi moji ! okó vsdi'g-nimo s’ vefeljam v’nebó, zhe vellico na fvetu terpimò , zhe fmo vezhkrat bolni, s’del mi obklddani, od hudobnih ljudi' preganjani , zhe fmo klâverni in pobiti , ali zhe imamo s’nadlogami in fkufhnjàvami rasbòj. Terplenje tega fveta le inalo zhafa terpi, in pa, fhe toìjko naj ga ho, velizhaftva lé fhe ni vredno, ki naf v’nebefih zhaka.------
Zhaf do fvoje biishne fmerti je fhe vii-ga svetto Jesuf obernil, ne naveh'zha fe vu* zhi'ti in dobriga floriri. V’ eno mèr fe ga ljudi trume ofipajo, ni jih bilo pregledati. Po popréjfhino, kadar je dvanajft appftel-nov raspoflàl, fe tudi sdaj vidi permóran fhe dva in fedemdefét drujih vuzhénzov s’ enakim poveljam na vfe kraje po Israel-fkimu poflati. Ozhitoo snâmenje, kakó fe je flóves od njega rasfhiral, in kako je njegova zhlovefhkiga svelizhanja napràvba smi-ram bol okolj febe fegâla !
70. Sgubléni fin,
Ljubi moji! vi vétte, Jesuf je fvoj boshji navuk nar raji v’lepih prilikah dajal.
Kar jih je krsjfhih, fte jih she fiifhali —kar jih je daljfhih , ki fra zele povéfti, jih bote sdaj fiifhali sapóred! Te Jesufove prilike, tako lepo prâvlene, fo siate refnize. Lepfhi-ga kaj bi fe vam ne moglo dati ! Sraven ìb tako priprofie, tako po domdzbe rezhè-ne, tako po ljudéh pofnéte, de jih nobena vuzhéna roka lepfhi smelati ne more. Kaj velja, ferzhno vefelje bote imeli nad njimi. Kdo bi neki lepih povéfl: ali iftórij rad ne poflufhal ! S' nar lépfhjo in ljubesnivfhjo sazhnimo 1
„ Nekdo je dva iinóva imel. Mlaji fin mu rezhe : „ Ozhe ! moj délesh mi dajte, ltoljkor mi ga gré.” Rasdéljil premoshénje jima je ozhe. Nekaj dni potlej je mlaji fin vfe pobral, in od dòma fbel na däljn kraj, in saverishil, ramijsdâno shivé , je vfe pre-meshènje. Vfe je bil pognal, kar v’tifti desheji huda lakota vftane. Tudi ón je sa-zbél pomanjkanje terperi. cShel je, in fe ne-kakimu ineftnizhânu tiftiga kraja vnüdi. Na prillavo fvinje part ga je poflal- Otrébki radi, ko fo jih fvinjé jedle, bi bili va*nj leteli, pa nihzher mu jih ne da. V’ fé je fhel, djal je:	„ Koljko mojiga ozheta na-
jémnikov ima kruha zhes némozh — jes pa tukaj od lakote pogjlnjam ! Vsdvignil, k’o-zhetu fe bom veruil, porezhem jim: Ozhe! pregréfhil firn fe nad nebam in nad vami! Nevreden firn, vafh fin imenovan biti, le kdo vafhih najemnikov naj bom ! ” Na pot fe je fpravi!, k’ozhetu fe poverne. Od dé-lezh ga she ozhe vgléda , inslko fe mu je
»53
fiorilo, na proti mu tèzhe , okljéne fé ga in ga kufhne. ,Sin je sazhel :	„ Ozhe !
grefhil firn v’nebo in v’vaf ! Vezh ni fin vréden vafh fin imenovan biti ! ” Ozhe pa (ga ni puftil isgovoriti), fvojim fiusbàbni-kam rezhe: ,, Vurno perneffte nar lepfhi oblazbilo, preblezite ga ; perftan mu nataknite, in obujte ga; po p/tano téle idice, in kolke ga, gofliìi fé, in vefelizo bomo ob*» hajali- Sakaj, ta moj fin mi je bil mertev, pa osili vel je, sgublèn je bil, pa najdel fe je!”
Ljubi moji ! she je lepa ta povéft, per vfaki befedi, ko bi sraven kaj perftaviti hotel , fe more zhlovek kaj pokasiti bati ! Komu ne bo fSila k’ ferzu tega ozheta neisre-zhéna dobrota do svershkaftiga finii, in komu, zhe pomifli, ne bodo folsé v’ ozili fio-pile, de fhe ne fk o n zimo bol v f milen je Bog do v flehe miga gréfh-nika , k tiri fe ref fpokori! Zlo vefelje ima nad grefhnikam, zhe fe refnizh-no poverne, ne odpufha nui lé! Kdo fi ne bo persadjal, zhe je do fih mal enak bil sgublèninni, fpâzhenimu finn, zhe je Boga sapuftil, in v5 pregreho sabrédil, tudi enaki biti fpokorjènimu in najdeni-mu fi nu !
cStarji fin, kadar je brat prifhel, je bil ravno na polju. Domu gredé proti hi-fhi je gófti flifhal in petje. Hlapzov eniga poklizhe . vprafha ga, kaj je? Je odgovoril:	.»Tvoj bratje nasaj prifhel , in tvoj
ozhe, de fo ga fpet sdraviga dobili, fo pi*
2T4
tano téle rekli saklati. ” cStarimu bratu fe je pokffalo, in ni hocel v’ hifho. On, o-zhe, je tedaj is nje prifhel, prijasno ga prófi. <Sin pa je ozhgtu odgovoril : „ Vite 1 toljko lét vam she delam, nikoli nobe-niga vafhiga povelja niflm prelomil, pa, bolh ! Thè kosléta mi nifte nikolj dali, de bi fé s’ prijatli pogóftil. Pa kadar fe je ta ,vafh ììn pertépel , ki je vef fvoj délesh s’ vlazhügami pognal, mu pitano téle klati velevate.” Ozbe mu je djal: „ tSìn! ti li védno per meni, in vfe moje je tvoje. Go-Alti in vefeìjiti pa fe je treba , de tvoj brat fhe shivf, ko'imo menili, deje mertev, in de fe je sgubleniz fpet najdel ! ”
Ljubi moji! she fe ne moremo timu, nigdar ozbetovih sapóved prelomivfhimu finu enako hvaliti, de bi tudi mi sapóved ozheta v’ nebefih ne bili nikolj prelomili ! (Sami' fmo odpufhanja potrebni, in vonder ravno taki terdi in samerllvi fmo, zbe fe nam nafhi blishni v’ zbemu pregrefhé. V’takih rezhéh fe nè ravna'ti po temu limi, ktiri na fvojo pokorfhino piihaje tako gerdó in ofbâbno s’brat«m dela. Mili in vfmileni bomo raji, kakorfhin je ta ozhe bil, in pa né lé, ampak kakorfhin je nafh ozhe v’ n e b e 11 h !
7	ïi Miloftlivi cSamarjan,
»
Er pifmej je bil k’ Jesufu prifhel, ia gavprafha: „Vuzhenik! kaj naj Aorira, ds bom vezhno shivlsnje dofégel ? ”
25S
Jesuf je djal: „ Kaj je v’pollavi pifa-no? kako berefh ? ”
Je odgovoril: „Ljubi gofpoda, fvojiga Boga, is zeiiga fvojiga Terza, is žele Tvoja dufhe, is vfe Tvoje mozhi in is vfe Tvoje pameti : fvojiga blishniga pa , kakor Tam Tebe. ”
Jesuf rezhe: „Prav fi odgovoril. <Stori to, in bofh shivel.”
PiTmej pa Te hozhe vuzhèniga delati, ktiri gre cerdo do konza vfaki rezin, vpra-fhal ga je: „Kdo pa je moj blishni ? ”
„ JesuT perpoveduje: „ Nekdo je hodil is Jerusalema v’Jeriho. Po pot je v’teievâ-je sadel. Ga obropajo , s’ ranami pokrijejo , in popufté ga na pol mertviga, in To filli. Pergodi' Te pa, de duhoven gre po ti poti. VfdevThi ga, gre mémo. Levit, ko je na tifti kraj prifhel, in ga videl, je ravno tako memo Thel. Popótnimu cSamarjanu pa, ko je do njega prifhel, ko ga vidi, fe je vfmilih K’ njemu je ftopil, in mu rane obéshe, olja in vina mu je v’ njé vljfl, in poTadivThi ga na Tvoje shivinzhè ga pela v’ gofifnizo, in ga je ofkerbeL Drugi dan , gredé, je dva dnarja islékel, in davfhi jih goftinzharju, mu rezhe: ,, cSrrési mu! kar vèzh mine, ti bom nasaj gredé plazhal. ” „Kdo tih treh, ménifh, je djal Jesuf, fe je nad med teîevaje pâdfhimu blishhiga fkasal ?55
PiTmej je odgovoril : „ On, ktiri mu je miloft fkasal.”
j,JesuT rezhe: „Idi, in tako flori,*
25Ó
Ljubi moji ! lepo pokashe Jesuf s’ to po?» védjo : Kaj je blishniga ljubesem Ta cSamarjàu je bi L dobrotli viga , vfmileniga ferza, in to tudi do ptujig* zhloveka ; in pa fhe druge vere, in rojak naróda je bil, kti-riga fo zhmèrno Israelzi fovrashili. On ni lé mîloval, v’djanju je vfmilenje fkasal. Vfiga fe je vdnal, zhafa in siège, ne boji fe nè truda nè vtrófkov, de mu v’nefrézhi pomaga. Kaj, zlo shivlenja fe je vânal ; sakaj na takimu nevarnimu kraju fe ni bilo prida muditi. Kar je mogel, je sa - nj fiorii, tudi na prihodno fkerbi sa - nj, do konza mu je pomagal. Komur je tedaj vezh sa zhlovefri-ko frézho, kakor sa slégoin sa dnarje, kakor sa blago in shivlenje, in kdor to v’d:anju nad ljudmi' pokashe, ki fe s’njim sadévajo, in njegove pomózhi potrebujejo, lé on ima pravo Ijubesen do blishniga, fhe tako ptuji naj bodo fzer.
tS’ to povedjo naf v’ drugizh Jesuf vu-zhi : Kako lepiga kaj je blishniga I jubesen. Le farni fe vprafhajte, vf moji ljubi! koga bol zhiflati in ljubiti de perfi-leni, duhovniga, deliravno je bil zhaditli-viga, ad famiga Boga podavleniga dami, ali pa vfmileniga .Samarjana ? Jed vem, pravi odgovor vam je na mifli. Vite tedaj , blishniga Ijubesen dela zlo krivovérza ljubesniviga in zhaditliviga, de provover-nih ljudi duhovniga tako nè , zhe vfini-lenja nima- S hé ïadno ferze nam to pove , in Jesuf nam jo poterdi. Kakó bi nam bil neki fzer krivovérza vfmilenje v’isglèi
257
mogel dajati, in rézhi : Đe naj gré m o, in po njegovo ftorimò?
7 a. Nevfmileni flushabnik vfmile-niga kralja»
Y’nebefhkimu kraljeftvu je ravno taka, kakor per kralju, ktiri s’ fvojimi hlapzi po-botuje. Kadar je rajtati sazliél, mu dolsh-nika perpelajo, ki mu je bil defet jésarov talentov dôlshen. (Shé en talènt je okolj dva in tridefec jésarov goldinarjev snéfil), Ker ni imel s’ zhem dolgâ plazhati, je go-fpod njega, njegovo sheno in njegove otroke, in kar je imel, prodati, in le isplazhati rekel, Hlapez pa je pred gofpoda padel, milo ga pròli : „ Poterpi s’ menoj I vre ti bom poplazhal. ” Gofpod fe ga je vfmilil, jspufti ga, in vef dolg mu je nèhal.
Vun gredé ta hlapez najde eni ga fvojih f-hlapzov, ktiri mu je dôlshen bil Ho de-fetakov, in sgrabivfhi ga, ga davi, rekózh: „ Plazhaj mi, kar li dolsheß !” CS • hlapez je preden padel, in milo ga pròli, rekózh : „ Poterpi s’mano! in vfe ti bom poplazhal,’* On pa ni hotel, ampak fhel je, in v’jé-zho ga vershe, dokler dolga ne bo fpla-zhal.
Drugi f- hlapzi, to viditi, fo bili gros-no rasshâleni. K’fvojimu gofpodu, h’kralju, gredó, in povedó mu vfe, kar fe je sgodilo. Kmalo pofhle gofpod po-nj, rekel mu jç: t, H«dóbni hlapez ! Vef tvoj dolg fim ti ne» Drugi dii*	R
hal, ker fi me profil. Bi ne bil tudi ti toljko pravize imeti fmel, de bi fe bil fvojiga f- hlapza vfrniiil, kakor fim jes tebe?” In kralj fe je rasferdil, in trinogam, dokler ne bo vfiga poplazhal, ga isdâ.
Ljubi moji ! kdo fe ne zhudi ti ref kraljévi obnofhi tega dobr;ga gofpoda ! le sa odlég ga je hlapez profil, in vef firafh-ni dolg mu je nehal ! Pa lsftno ferze tudi vfakimu porezhe, de fe je prav sgodilo timu nevfmilenimu, pohlj/nenimu hiapzu, ki je taki terd bil per toijki milofli fvojiga. kralja! Torej pómnimo fi Jesufove befe-de , ki jih je perdjal h’ ti povéfti :
„Tako bo moj nebefhfci ozhe vfakimu vaf fiorii, z h e v fa ki fvojimu bratu is ferza ne od putti té. ”
73 ♦ Nefvéfli gofpodârnik;
Bogat mosh je gofpodârnika imel. Sató-shen mu je, de mu sapravla. Po-nj je poflal, rezbe mu : „Raj flifhim od tebe? daj odgovor od fvojiga gofpodârfiva ! sakaj nizh vezh po fih mal ne bofh megel gofpo-dâriti. ” Gofpoda'rnik premifhluje , in je fam per febi djal : „ Kaj bom pozhél, ker mi moj gofpod gcfpodarftvo odjèmle? Kopati ne sndm ! Beràzhiti me je fram ! Pa na mifel mi pride, kaj bom fiorii, de me k’hifhi vsamejo, kadar firn odflavlen. ” Sa enirou drugimu pofliila po gofpodove dolsncike, 'm
!
tekel je pervi mu : „ Koljko fi dolsha'u mou-mu gofpodu?” Je djal: „tSto fódov olja,” Gofpodârnik niu rezhe : „ Nâ fvoje dolshno pffmo, le berfli ledi in sapifhi pedefet. ’* Potlej rezhe drugi mu : 5, Tf pa , koljko fi dolshda?” Je djal: „ jSto kôrzov shita.w Mu rezhe: », Nâ fvoje dolshno pifmo, in sapifhi ofemdefet. ” ( Ravno tako je vfim drugim naredil). Kadar je nesveftiga gofpoda'r-nika gofpod to svédel, le ni mogel sder-shati ( defiravno ga je ta nesveftôba bolela) de bi ne bil hvalil gofpodarnika, de jo je prekanjeno faj svil. ”
Pokasati s’ to priliko hotel je Jesuf, de fo pofvçtni ljudje per zhâfnih rezfiéh fko» modrejfhi in previdnifhi, kakor otrozi Iju-zhi, ali bogabojézhi ljudje, per vezbnih re-zhéh. Svédnoft tega gofpodarnika pofnemajmo» nè nesveftòbe. Torej perdjaî je fhe Jesuf : *. Tudi jes vam povém, prijatle fi delajte s’blagam , ki ga je toljka golfi ja, de vaf, kadar vmerjete, v’ Vezhne prebivâlfha vsa-mejo. ”
Po temu bodimo torej timu gofpodarciku enaki, de nam bo, kakor njemu, prihódno v’ mifli, in de zhafa in perlóshncfii ne ispu» fiimò, dokler jo in ga imamo. Lé nekolj-ko zhafa nam je bìagd isrozhéno. Le gofpo* dârniki tako rekózh fmo, nè lafifnarji. Kat ga ljudem v’ prid ne obernemo, je sgtiba sa naf. Le kar ga vbogim damo, ga jö otétiga* Sraven je fhe tOj de nifmo nobene Qesvefiòbe krivi, zhe kaj vbogim fvojigâ
Il ä
blaga damo, ampak sa kar je dano, ga fhe lé obernemo.
• ' De bi pa fej nibzher ne menil, nesve-fìòbo hvali Jesuf, gre Jesuf in poverh sveftòbo nalafh fhe saterdi. Djal je fhe : „Kdor je sveft v’ malimu, je sveft tudi v’ vélkimu. Kdor je v’ malimu nesveft , je tudi v’ vélkimu nesvéft. Torej, zhe she s’ golfivim zhafnim blagam nesveftó ravndte, kdo vam bo refnizhniga, cebefhkiga savu-povàl? In zhe s’ ptujim — na svefle roke danim — prav ne ravndte , kdo vam bo va-fhiga isrozhovàl?. w
Kdor na semlji boshje mânji daróve shé Ijudém h’pridu obrazka, vézhi in vézhi mu bo Bog dajal. Kdor minjlivo blagó, ki ni njegovo, ki mu je le nekaj zhafa is-rozhèno , svefto gofpodâri, bo na unimu fvetu do laftniga prifhel, bo fvoj vézhni délesh dofégel.
74.	Farisej in zefinar,
Nektìrim, ktiri fo fi veliko domifhlo» vali, fami febe pravizhne delali, in druge sanizhovâli, je to lé priliko Jesuf povedal ;
„ Dva fla fhla v’ tempel molit. Eden Farisej , eden zefinar ali zolnar. Farisej fe v’ tempel fprédej vfiópi, in molil je fam per Cebi : „ Sahvalim te Bog, de nifim, ka-korfhini fo drugi ljudje, rasbójniki, goliifi, préfhefhcniki, ali pa tudi kakor ta zefinar
2,61
lè. Dvakrat v’tédnu fe póftim, in opravlara defeđno od vfiga, kar imam. ” Zeftnar je od délezh obliai, in fhe ozhi proti nebu fi ne vupa povsdigniti; ampak_na perfì je ter-kal, rekózhc „ O Bog! bodi miloftiv meni gréfhniku! ”
„Povem vam, je perrtavil Jesuf, ta je cpravi'zheii domu fhel, un nè ( njemu fo bili grehi odpufhèni, unimu nè). Sakaj, kdor fe faro povikl’huje, bo ponishan, in kdor fe fam ponishuje, bo povikfhan. ”
V’ti povélti, tako rekózh, Jesuf dva ras g leda la ali serk a la pred naf der-sbi'.
Ofhabni F a r i s ej mifli, de on fatn je le dober is vfiga zhlovefhkiga fpòla, ker ni ravno prav tiftih gerdih pregreh vgânjal — to de le is perlóshnofti pomanjkanja morebiti nè — in ker je femtertje kaj malo do* briga fiorii. «Svojih ref velikih pregreh — de je bil vef v’ napühu, de je prevsétno druge pogubovàl, de fe je v’ ljudi' svlral in vfe boljfhi od febe sanizhoval, bofh ! de bi bil kaj tega preglédal. Bofh, de bi mu kaj sa* mujèniga dobriga na mifel prifhlo, pollavi m , de vbóshzu le vinarja ne da. Zlo Bogü fe podprè, in mu fhègize , ki jih je terdil, fhréje, kàko péli ki'mne v’letno defedilo, ki je opravlati fhe sapovédano ni bilo , in meni, dovè kaki dolshnfk mu je Bog. Ro-g g ne persdigne ta napuh?
Ponishni zeftnar nafprod fe maj-hin sdi fam febi, de fe mu nihzher né mafiji , in mifli de fe mu kakor drugim 1 ja-
dém fhe v’ tempel flopiti ne fpoclóbi ; sa* kaj nè v’drujih ljudi napakah, v’tvojih je ozhi imel. Zherhnil ni od dobriga, kar ga ima nad fabo. s’ nobeno befedo ne fpómni .ponishnofti, ki ja vef v’nji, us kfanja, nè fvojiga savupanja v’ Boga; ampak kar mu fhe dobriga manjka, mu le po mifli hodi. Lih toljko de vef pred ßogam ne fpraheni l — nobeniga plazhfla fi ue tvoji, po vfmile-uiu le sdihuje. Koga ne g j in e taka p o n i s h n o ft ?
V’ktirimu tih dveh rasgledälov fevglé» damo febe ?
75.	Bogatfnz * dva finova; figovo drevd.
Bogatinz je bil na polju veliko perde* lai. £Sam per febi je tedaj rekel : „ Kaj zhem pozhéti ? eSej fhe proflóra nimam perdélkov pofprâviti. Pa le tiho — tako bom naredil! cSkedne poderel in vézhi bora poftavil, in vef perdélik, in kar firn préd premogel, bom va • nje pofpravil. In potlej porèzhem fvoji dufhi: Vidifh, moja dufha, veliko irnafh saldge na daljne leta. Torej pozhivaj, jéj, pi, in poftrési fi.” To de Bog mu je rekel: „ £ShamIa ! nozój bo du* fha isrérjana is tebe. In kar fi nakopizhil, zhigavo bo ? ”
H’ ti priliki je Jesuf lé fhe perftavilj jjTgkaje lé, kadar kdo Iésa-fe saklâde ali
25?
fhaze napravla, pa per Bógu ni bogat.” Tu menim de, s’ zelo pridgo bi le ne dalo vezh povédaci, kakor je Jesuf s’ tirni malimi, pa resnimi befédami. De bi jih sa naf fej saftónj govoril ne bil!
Nekdo je dva linova imel. Gré k* eni-mu in mu rezhe : ” cSin ! V’ moj nógrad delat idi danli. ” Pa odgovoril je : „ Nozhem.” To de fkafal fe je, in vonder legre. Ozhe gre tudi k’drugiinu finu, in mu ravno to rezhe. Je djal : „ Kmalo, kmalo!” pa vonder ni fhel. „ Ktiri teh dveh, je vprafhal Jesuf, je ozhetovo voljo fpolnil?” To fe vé, pervi, fo djali pofiufhavzi.
Lépo to priliko je na Fariseje JesuC obernil. Ml jo na - fe ! Pervi lin je sarévk-nil ozhetu. Bogu ali Jesufu tako narediti bi bilo groša zhloveka. Pa drugi fin, ki je prijasno ozhetu odgovoril, je bil vonder le nâpzhnifhi. Njemu enaki fo ljudje, ktiri vfaki dan pravijo: „Tvoja volja, Go-fpod « fe sgòdi ! ” in je vonder ne fiorò. Boga torej in Jesu fa s’ befedo fposnati, pa s’ d j a n j a m satàjvati, hudo je to, hudo, hudo.
Nekdo je bil figovo dervó v’ nógrad safadil. Je hodil, in jifhe fadu na njemu, in ni ga najdel. Rekel tedaj je nógradni-ku : ,, Glej ! she tri léta hodim fadfi jifkat na timu drevéfu, pa nikolj nizh ne najdem ! Pofékaj ga. Zhimü bo proftor jemal? ” Nógradnik mu rezhe : „ Gofpod! piifti ga fhe létofi. Okòpal ga bom in po-gnôjil mu. Morebiti de bo vonder obródil.
Zhe do tiftih mal nizh rodi, potlej ti ga rezhefh pofekaci ! ”
Nôgradov gôfpodar je nebafhki ozhe; nógradnik boshji fin ; figovo dervo je zblovek» Hog naf je na fvet djal, de bi fad imeli. Kriftuf je profhnjazh sa naf per ozhetu, in fi vfe persadene, de bi s’ vfimi lepimi krepôftmi bogatéli. Pa, zhe vfe nad nami nizh ne sdi, Jesuf, on fam, bo potlej pervóljil, de naj fe nam sgodf, kakor fe je nerodovitnimu figovimu drevéfu. Pa, jelite, ljubi moji ! nozhemo fi, zhaf samiijaje, ki nam ga poboljfhati fe Bog daja, take nakopavdti !
76,	Talènti,
Nékfhin shlahtni gofpod je kraljeftvo prejémat fhel v’daljno deshélo. Preden gre, je fhe vfim fvojim flushabnikam k’ febi rekel, in jim premoshènje isrozhi — jenitnu pet talentov, jenimu dva in fpet jenimu jeniga — vfakimu po njegovi mòzhi. „ Pre-metovdjte jih, je djal, dokler me ne bo,’* In kmalo potlej je odrinil.
Pet talentov prejévfhi gre , in je kup-zhoval , in pet drujih perkupzhuje. Tudi un , ki je dva prejél, je dva druga perdo* bil. Prejéviz pa eniga gre, in terdó f-hranit gofpodov dnar, ga je v’tla sakòpal.
Gofpod je kraljeftvo prejel , in nasaj pride zhes dolgo zhafa. Hiapze, ki jim je
bil dnar savupal, je kmalo poklizal, vidil bo, koijko vfaki je f pridam in sveftòbo perdóbil.
Nar pervi pride petih talentov prejéviz, in petéro drujih pernèie, rekózh: „ Gofpod î pet talentov fi mi isrózhil, Lej, pet drujih firn perdóbil. ” Gofpod mu rezhe : „ Prav je, ri dòbri in svetti flushabnik ! Ker fi per malimu sveft bil, te hozhetn djati zhes veliko Idi k’vefelju fvojiga Gofpoda, ob-laft zhes defét métti bofh imel» tam v’moji-Diu kraljeftvu.”
Po tim pride ritti, ki je bil dva talenta prejél, rekózh: „Gofpod! meni lì bil dva talenta dal. Glej ! dva druga lim s’ njima perdobil. ” Gofpod mu rezhe: „Prav! tudi ti fi sveft in dober flushabnik. Ker fi bil per malimu sveft, te hozhem djati zhes veliko. Tudi tl pojdi k’vefelju fvojiga Gofpoda , zhes pét métti bofh. ”
Sadnizh pride tudi un, ki js bil en talent prejel. „ Gofpod! nd/ ga talent ! je djal, v’ ruti terdo firn ga hranil savitiga. Ojfter gofpod li, vém, jèmlefh, kar nifi polóshil, shéti hozhefli, kar nifi fjal. Torej bal firn fe te, fhel firn in v’ tla sakopal tvoj talént. Nd ga, fvoj talent!”
Gofpod mu rezhe: „Ti leni in hudobni hlapez ! Po tvojih befedah te fódim. Vedel fi, de lim terd zhlovek, de shdnjem» kar nilim f jal • de jèmlem , kar nilim poló-shil. Sakaj tedaj nifi s’obréftjo mojiga dnar* ja menjivzam nalóshil, de bi bil prifhevfhi s’ dobizhkam jes fvòjfhino prejel ? ” In re*
kel je sraven ftojézhim t „ Vsaaute mu ta* îènt, in ga uniinu dajte, ki jih ima defét. Dokler, vfakimu, je djal , ktiri ima, bo file vezh dâniga, zhes némozh bo imel. Kdor pa nima. mu bo fhe, kar ima, odvse-tiga. Malopndniga hlapza pa pahnite, je djal, v’nar sadnifhi in temnéjfhi kót jézhe» kjer naj tùli in s’sobmi fhkriple. ”
Ljubi moji 1 lohko vgani'li bote te lepe prilike poméno
S h la ht ni Gofpod., ktiri je prejé-mat fhel daljno kraljeltvo, je Kriftuf, ki je semiio sapuftfvfhi v’nebefhko velizhaftvo fheb Hlapzi ali flushabniki fo njegovi vémi. Talènti fo dufhine in te-lélhe mozhi, fo vâshnoft , premoshènje, zhaf, in sléfti refnize in dufhini daróvi, ktire jim Kriftuf, ktiri va - nj vérjejo, de-lji. Gofpodov prihòd in s’hlapz-mi pobot je fódni dan, ki bo Jesuf fpet prifhel, £S h tra fa in pl a zh i lo pomenita pekel in nebela. Kdor ima na timu fvetn fveto, Bogu ljubo voljo, in fe po nji ravna, v’fhe toljko napótlejov naj na timu fvetn sadev3, in fhe tako britko naj dé to zhloveku, na unimu fvetu bo njegova pridna in dobra volja popolnama obveljala. ” Vfa-kimu , ktiri ima, pravi Jesuf, bo fhe vezh ddniga in obilno bo imel.” Kdorpa nima take dobre, fvete volie, mu je bo fhe to hude, k r mu je na timu fvetu obvelja, na unimu fpodleréio ; fhkripal s’sobmi bo, kakor hudi délnik v’jézhi , ki fe vefpénji, pa ganiti fe ne more, „Kdor nima, pravi Je-
267
suf, mu bo fhe to, kar ima, odvsétiga.” Ta prilika nam tedaj lepó kashe , kaj je kri-flianova dolshnóft. Od Boga prejémane darove svefto obrazhati, de pojde enkrat v' boshjo zhaft, to je njegova dolshnóft.
Lepi' navu ki, ki jih ima sa naf ta prilika v’febi, fo lohki lè:
Sposnaj, de fo Grofpodovi da* rovi v fi tvoji talènti* Ne napihuj fe, zhe imafh veliko daróv, in nikar manj prejévfhih ne sanizhuj. Ne podére naj fe ti ferze, zhe imafh malo daróv, in ktiri fo jih vezh prcjéli , jim ne bodi uevofhliv. Veliko talentov imeti fhe ni nobena zhaft ; malo talentov imeti nobena nezhaft. Gofpo-dovi lo vfi, njemu gre zhaft. Lepó ali hu-dó talente obrazhati je le tvoja rézh, in le to te zhafti ali ogerdi.
Prav obrazhaj fvoje talente! Pet talentov prejévfhi hlapez je pet drujih perdóbil; dva talenta prejévfhi hlapez dva druga. Oba fta hvalo dobrih in sveftih lilapzov dofégla. Vite! koljkorfhini prejeti darovi, toljkfhine morejo tudi dobre dela po njih biti. Naj bi bil pét talentov prejévfhi hlapez le fhtiri, in eniga prejévfhi hlapez le eniga perdobil, ktiri, kaj menite, bi bil vézhi hvalo od gofpoda dofégel ? — Zhe imafh tedaj veliko, in velike daróve, imafh tudi dolshnoft, veliko in po veliko dobriga delati. Zhe jih imafh malo, s’temi koljkor toljkimi flori po premóshnofti dobriga, in bogato obdarovani hlapez in «, oba enako veljalata per Bogu,
V’ mifli ti bodi pofledni pobot, de fe bofh k’pridu in sveftòbi per-gsnjal , in de fe nemârnofti in nesveftòbe obvarjefh. Vfi enkrat bomo s’Rogam pobo-tovâli, in pohotni dan, fhe tako dolgo naj ga ni, bo le gotovo prifhel. Lepo fe bo prid in sveftòba povernila. Perdobliviz pè-tih talentov bo d jan zhes delet méft, perdobliviz dveh talentov zhes pét meh. Rol ko je trud koga in volja na timu fvetu dobra, bol bo tam obveljala, vézhi bo povrazhilo. Nesveftòba in sanikarnoft, lenoba, pofio-pânje, in pofédanje bo ojftro fhtrafovâno. Jek bo in réva ! Isgovor: „Pa tako malo iim le talentov dofégel!” ne bo nizh enkrat pomagal. Bog je vie modróftlivo, in vfa-kimu toljko vdéljil, koljkor je premérel, de je prav — in ter da pa pravizhna je bila léniga hlapza obfódba, ktiri od togote, de fi toljko kakor drugi perdobid ne vupa» zlo nizh ni perdóbil, in je fhe révkal v5Go-fpóda*'
77.	Délavzi y’nògradu.
Israelzi fo fi veliko domifhlovali, de fe jim je bil Bog od njega dnf fposnati in zhafiiti dal, in de jim je Mefìja obétal. Sio torej fo samérili, de je v’poflédnih zhafih Bog tudi druge naróde v’fé vérvovat poklical , in de bi ti tudi boshje toljke obljube bili deléshni. S’ lépo priliko, ki jo bomo sdaj pravili, jim je Jeiuf prav ozhitno po*
269
kasal : kako krivizhna in nevftnile* na je ta njih ofhabnoft, in de Bog tudi per ti rézhi po zhifti dobróti ravna, in po goli pravi zi.
Gofpoddr, je djal Jesuf, je sa fvitara fhel délavzov v’fvoj nógrad najét. Sgovori fe s’njimi, dati jim po defedzi dnine, in jih je v’nógrad poflal. Tri ure potlej je fhel fpet, in vidi fhe druge na tergu pofédati, rezhe jim: „ tShe vi pojte v’moj nógrad, in dal vam bom, kar bo prav. ” Gredo. Opoldne , in ob treh popoldne gre fpet, in je ravno tako fiorii. Eno uro pred lonzh-nim sahódam pride fhe enkrat, fhe jih je najdel, rezhe jim : „ Kaj létu poflópate vef ljubi dan?” Odgovorili fo mu: „ Nihzher naf ne napróiì.” Jim rezhe: „ tShè vi pojte v’moj nógrad !”
Kadar fe je nozh délala, je nógratiov gofpodâr fvojimii nógradniku rékel: „ Pokh'-zhi délavze, in jih plazhaj. Per sadnih sazhni, in sapóred do pervih plazhuj. ’ Tifti tedaj, ktiri fo eno uro pred mrâkam na délo bili fhli, fo nar pervi na verfti, in fo po defetfzi (in torej zelo dnino) prejeli. Kadar je verfla do pervih prifhla , fo miflili: », Zhefh! roi homo vèzh dobili.” Pa vfaki fvojo isgovorjéno defeti'zo je prejél. Jerolé jo fo godernjâli nad gofpodarjam, rekô mu: „Ti perkònzhniki fo eno uro lé delali , in nam jih permérjafh , ki fmo résho in vrozhi-no zeliga dnéva obzhutili ! ” Pa gofpodâr ( tifiimu , ki je v’ iménu vfih govoril ) mu rezhe: „Prijatelj ne délani ti kri vize. S*
2.]0
nifi sa đefeđzo s’ mano pogôdil ? Vsàmi, kar ti gre , in idi. Pa tudi tim lè sadnim ho-zhem toljko kakor tebi dati. Alj nimam oblafti fioriti s’fvojim, kar hozhem? cSe sa to hudujefh, de firn dober?”
Defiravno Israelze fofebno ta prilika sa* déva , pa ravno toljko navuka ima tudi sa naf.
Po gofpodarjovo, ktiri délavzov v’ nógrad najema, klizhe tudi naf Bog na Iepó in veliko opravilo, pobóljfhovat fe febe in druge. Sakaj, to je, ljudjé nifmo na semlji, de bi žele dni poftopali. Vfe — boshje dobróte in ftvari , vfakddnje po-semlifke sgódbe, evangeljfki glaf • is vefti notrajni boshji glaf — vfe vfe naf klizhe in perganja na to opravilo. O ljubi moji ! tudi to lè berózh flifhite ta kliz. Ne satifkujte mu vfhéf ! Isgóvora : „ Nihzher naf ni kli* zal! ” ne bète imeli enkrat.
N ograd naj nam bo vfih tiftih opzheft-va ali gmajne, ktiri refnizhno v’ Krifiufa vérjejo, ali prave Kriftufove zerkve podóba. Po nógradovo, ki je pridno obdelovan, ki vfe polno sblahtniga grosdja po njemu vefi, gre tudi zerkvi biti polni lepi-ga fadu. De je lé v’njéj kdo, to mu fhe nobeniga vupsnja do svelizhanja ne da. Bil tiftih kdo, ki jih je gofpodar napròfil, naj bi bil’ le v’ nôgrndu, pa delal naj bi ne bil — bi bil kaj plazhfia dofégel?
Bdsni zhafi, ob ktirih je gofpodar délavze najémal, fo rasne perlétnofti podóba. Lepa rudéehkafta sârja poßavim jö
otrófhtva podóba. Posnéji dopolddnfhine ure poménijo léra mladénzhov. Prav obrazhajte jutro fvojiga shivlenja — vi' ne vétte, zhe bote moshóv opoldne ali mrak five ftârotti doshiveli.
Vézher je konez shivlenja. Shé fe vtrüdeni najèmnik obvefeiji, ki gaje dela tésha in sagdtna vrozhina zeli dan tarla, ksdar vezhéruiza na nebó pertrepézhe in vezhérni hlad perpihla, on pa fi je odđihnil in dnino prejema ! Ravno takó je zblovek vefel , ktiri je bil neprenébama lepiga shivlènja, kadar fe ga konez perblishuje. De bi lej fvojiga shivlènja dan mi tudi takó dobro konzhali ! Tudi vézher shivlènja bo ravno taki lep in vefel.
78.	Nesvéfli nógradniki.
Israeloviga polka fpazbnofl, ktirimu je Bog Mosefa , Elija in druge preroke pofhi-lal, in pófiednizh poflal fvojiga laftniga filili, pa ki je sa vfe te dobrote nehvalëshen bil, j"e lepó in do shiviga v’ti lè priliki Je-suf popifal :
,s tShè drugo priliko poflufhajte, je djal. Nëkfhin gofpodir je bil nógrad saia* dil, ogradi ga s’plótam, iskóple tlazMvnizo, poftavil je zhuvajfhnizo. in nógradmkov je va-nj poflal, in fhel na daljne deshele, in dolgo ga ni bilo. Kadar fe pa zhaf tergâtve perblisha, je do nógradnikov hlapza po per-
délka poflal. Pa sgrabli , otókli in prasniga fo odgnali. Pofhle drujiga hlapza. Pa tudi tega to tepli, s’kamenjam v’glavo pobili, in ko fo vfe pozhéli s’ njim, fo prasniga odpravili. cSbè tréziga hlapza jim pofhle. Is nógrada ga sberzajo , in oranili in kon-zhali fo ga sadnizh, ,She drujih in vézh jih pofhle, pa ravno tdko jim flore. Nekaj fo jih tergali, nekaj vbili. Djal tedaj je nò-gradov gofpodâr: „Kaj mi je fioriti?” .Siini ediniga je imel, ki ga je perferzhnoljubil. „ .Svojiga ljubiga fimi. naj jim po-fhlem, ie djal. Mojiga finii fej bodo fpofh-tovali ! ” Pofhle ga. Nógradniki ga vglé-davfhi fo djali med feboj : „ Verbizh je ta! dajmo, vmoruno ga! in njegova vërbfhina bo nafha.” Kar sgrabili, in is nógrada fo ga islékli, in vbijejo ga.”
Pomenituv te povefli jejesuf, ob kratkim povedal. Fariseie in pifmeje, ktirim jo pravi, je vprafhal: „Kadar gofpodar ncgra-da pride, kaj menite, kaj bo fiorii tim nó-gradnikam ? ” Po nevédama fvojo laflno obfódbo fo isrekli, odgovore mn: „Kon* zhal bo te hudodélnike, in nógrad bo drugim nógraduikam ispuflil, ktiri mu bodo perdélik o pravimu zhafu opravlali. ” Jesuf jih je s’milo ojflrófljo pogledal, rezhe jim: s, Povém vam tedaj : Boshje kraljeflvo fe vam bo edvsélo, in narodu dalo, ki bo fad sadeloval. *’ Duhovni in pifmeji, she jih je v’ shivo sbèdla ta beleda, fo djali : „ Tega pa nè ! ” Vire ! konza tih nógradnikov fe wjé — pa drugiizh ravnati, tega jim ni v’minü
Ljubi moji ! koga ne gjine boshja d o-brota in persaneflîvoft, ki je tako Ijubesnivo v’ podobi tega gofpodarja popifana! In komü ni. nad Israelzov termo in terd ovr àtnoftjo britkó, ki jih n tigra d ni k i pomenijo! To de nefrézha, kti-ro jim Jesuf préd pové, jih je pa na tanj* ko tudi sajéla. Mi fmo tiftiga naróda, ki je sdaj boshje kraljeftvo per njemu. De bi naf pa she Bog s’toljko dobroto k’ dobrimu ne omajal, ki je fiorii, kar je mogel, in zhigar hlapzi — Mosef, preroki in apoftel-ni — fo nam tudi poflâni ! Pa nè, ko bi tudi mi she njegoviga limi ne fpofhtova-li — pa nè > ko bi tudi v’ naf Jesufov boshji navuk fadii ue sadelâval ? — Jeli-te, vi ljubi! is Terza zhemò rèzhi,î „ Tega nè ! ” in nefrezha Israelfkiga polka fe naf bo she od délezh ognila.
79.	Kraljéva shenitnfna,
„ V’ nebefhkimu kraljeftvu fe godi, kakor fe per kralju, ktiri fvojiga finii sheni-tuv obhaja. tSvojih flushabnikov je po povi*> blene fvâte raspoflal. Pa nozbejo priti. Drujiji flushabnikov pofhle , rezhe jim : „ Povejte fvatam v’ mojimu iménu : lejre ! gofii fo perpravlene, vóli in pitana shivlna je saklâna, vfe je perpravleno, le berfh k’shenitm'ni ! ” Pa ni jim bilo mar, ampak vfaki po fvojimu fo filli * eden po fvoji kmetiji, eden po fvoji kupzhiji, Njih drugi Drugi dtl\	S
«74
fo flushabnike sgrabili, oframoshlujejo in pobijejo jih« Kralj, to svéditi, fe rasferdi* Tvojim vojfkam rezhe iti, in vbijâvze kon-zhati, njih mefto pa poshgati.
Potlej rezhe kralj Tvojim flushabnikam : „Golti fzer fo peipravlene, to de povâble-fii jih uifo bili vredni. Torej po raspotjih pojte, in koljkor jih najdete, jih k’shenit-nfni povabite. <Slushabniki fe rasidejejo po krishnih zéftah, in vódijo jih , kogar fo najdli, in misa je safédena.
Kralj je prifhel goflóv poglédat. (Po njéga dni fhégi fe mu je, kdor fe je dal is-vdbiti, kadar je v’obédnizo fiopil, lepo fva-» tovfko oblazMlo v’dar dalo). Saglddal ni-koga je kralj, ki ni bil po fvatovfko oble* zhen. ( Tiftiih je bil, ki fo préd h’ gòftju priti sanizhovali, pa fkrivaj potlej fe je bil vender v’ obédnizo smiisal ). Kralj tedaj mu rezhe: „ Prijarel ! kako ü prifhel ti léf, ki nimafh fvatcvfkiga oblazhila?” Obmólzhal je. Kralj pa je flushabnikam rekel : „ Svestite mu roke iu noge, in v’nar tàmnifhi jézho ga verske j ondi naj tuli in fhkriple s’sobnii.”
Ljubi moji ! tudi leta prilika je boshjiga kraljeftva lepa podoba , ki fo ga Israelzi bili savergli, drugi caródi pa na-fe vseli. Vuzhimò fe is nié:
Pervizh : boshje prijasnofli. She Je bil to dober kralj, ki ii je toljko dodjól, fvojim podlóshnim vefelja napraviti, ki jih je kakor pzhe otròke per febi sa miso hotel
*7ï
îmetî. Vite, fhe nefkonzhîno prijâsüifhi je Bog! Vuzhimô fe
Drugizh: ljubesnivofti boshjiga finü. V’iepi, mili podobi kraljeviga fimi, v’ podobi shénina fe nam portavi. Ljudi ljubi, kakor shénin nevérto. Kdo ga tudi nafproti De bo ljubil! Vuzhimò fe
Tretjizh :	kako lepiga kaj mo-
rejo nebefa biti! De fo per kraljevi shenitnini, vézhi zbafii bi fi méfni ljudjé ne mogli mifliti. Jesuf fig po zblovefhki flabofti oberne. V’ podobi jim pokashe , koljko je nebefbko velizhaftvo in sveli-zhanje, de nikolj vézhi zhafìì in vefelja! Vuzhimô fe
Zhetertizb : z h I o V e fh k e nemarno-rti in nehvaléshnofti. Kdo, zhe je h’ kraljévi shenitnini povablen , bo kakor fvatje te prilike ravnal ? Iti Israelzi fo vender prerokam in apofielnam tako delali. In pa ni fhe morebiti sdaj dofti Jjudi, de bosh-je vabilo sanizhujejoin pàzb tudi njegove flushabnike saframotujejo ? Vuzhimò fe
Petizh : boshje pravize. Kakor» fhina tiftim, ktiri fo shenitninò samétali, in kraljéve pòfle vmorili : ravno taka fe je na koDzu tudi Israelzarn sgodila. Med grób-lami poshganiga Jerusalemfkiga méfia jih je bilo konez. Kdo bi fe jim enak biti ne bal?
Zb lovek breš fvatovfkiga o-blazhila je fhe slafti lep navuk sa naf. V’ rifte fmo fzer mi , ki fmo na vabilo prifhli. Pa nigdar neposabimö: „ Gòdne tega
S 2
2 7$
svelizhanja naf le fvetóft déla. $Sveróft oblâzhi dufho, de teléfa fbe râko prel'h-nje oblazhilo nè tako. Le h’ kmézhki sileni mini naj hodia kdo pride, she bi bilo gerdó ! Kdor bi v rej hotel bres fvetólli v’nebé-ia, koljkor raszdpan berazh per kraljevih goftéh, ravno toljko le bo terpel v’njih*
go. Modre in trapafte divize,
Vfe v’ navuk ljudém je vedel Jesuf o-berniti, Israelzi fo per shcnitvah itreli fhé-go, de fo nevéftine verftnize shéninu, fhe le v’ nózh fo ga na nevéftini dom perpeldli, s’ persbganimi lampsmi naproti hodile* Po ti fhégi je, vito jo, ta lé prilika ofnovdna , lepa je:
„ Nebefhko kraljeftvo in pa defét di-vi'z, ki fo lampe vsévfhi shéninu naproti fhle. Pet jih je bilo pametnih , pet pa rrd-paftih. Trapafte lampe fzer pernefó, pa olja fhe sraven ne vsamejo feboj. Pametne vsamejo scampami vred tudi olja v’ pofòdab. Ker lé dolgo ni bilo shénina , fo vfe dremi-le, in safpé. O polnozhi fe na enkrat hrum ysdjgne: „ Sbénin gré ! nakvifhko ! naproti ! ” Vftanejo, in fo lampe persbgâle, kar trapafte divize sdaj pametnim rekó : „ Dajte nam fvojiga olja, nafhe lampe vgafnujejo. ” Pametne fo odgovorile : „She nè! nam in vam bi ga smanjkovari vtégnilo, k’ óliar-jam pojte, in kupite fi ga raji. ,Shle fo,
V7
kar shénìm pride. Koljkor jih je bilo per-pravleuih, fo s’ njim fhle v’hifho k’she-nitmni, in duri fé saprò. Posnéj fo tudi une dime prifhle, in kiizhejo: „Gofpod! odpri nam odpri 1 ” Shénin pa je djal : „Gotovo vam povémt ne posnam vaf.”
Ljubi moji ! to lepo priliko bote po njéni podóbnoili s’popréjfhino lohka vumé-li. Torej nameldi raslagati jo, le kake tri perdâvzhike :
Pervizh naf Jesuf s’ to priliko vuzhi : Kaj na s e m 1 j i naj n a f h e vélko o-pravilo bo. cSè v’fvâtovfhino perpra* viti , in shenina po vrédno prejéti, to je bilo tih diviz vélko opravilo. Nafhe vélko opravilo na semlji je, perpraviti fe k’uni-niu shivlenju , h’ Kriftufovimu prihódu , ki bo nasaj na semljo prifhel, de vfe dobre ljudi s’flóvesam va-oj popelâ.
Jesuf vuzhi drugizh:	Kako nefpâ-
metuo per timu opravilu ravna toljko ljudi. Trapafte divize fo lampe imele, pa olja nè sraven. Prav tako veliko ljudi lé per svunajnih fbegah ob-tizhuje , v’ ferzu pa snotraj ni nizh fvetiga in boshjiga, in nizh praviga duhâ, Pa, golo s vuna j nje bogozbaftvo je lampa bres olja. Trapafte divize fo fvoj nar vézhi opravik, omifliti olja, do sadniga odlafhale. Prav tako odiafha poboljfhauje in fpreober-nènje veliko ljudi do konza shivlenja. Ali prepòsno je tiftikrat ! — Trapafte divize fo fe na prijâtlize sanèfle, in si* fi ó n j olja bi bile rade. Prav take
fe veliko ljudi na druge sanafha — na sa-flushènje Cvetnikov, ali na raafhnika, ki bodo shivìenje fklépaje po - nj poflali, iu saftócj na enkrat, inénijo, fe jim bo vfe potrebno k’svelizhanju dalo. Ali fvetóft fe lé s’ trudam dobi ; boshji mafhnik jih vé naklâajad lé k’ nji, fvetófti tudi kar dati jim ne mòre — in fvetmki, oni pametnim divlzam v’ vfih rezhéh enaki, bi jim bleso kakor te divize odgovoriti vtegnili.
Jesuf tretjizh vuzhi: Kakfhina sha-loftna bo pófledna tih trdpaftih ljudi. Shé bi fe bilo tim vbogim divizam zhaft in vefelje sdélo, po prâfhnje oblézhe-nim, in berfh ko nè, tudi s’ roshami ovén-zhanim biti per shenicnini ! In bòfht jih je moglo bolèri, kadar fo fe fpred sakljé-nenih dur mogle pobrati ! Shé Jih je bilo fram, obljubim, she fo bile shaloltne, kadar fo, ob vefelju in vrffku v’hifhi, one po trni mogle Uràni ! £Shè neisrezhèno sha-loftnifhi bi bilo enkrat sa naf, ako bi fe nam tako svelizhanja vrata saperle, mi pa bi Jesufovo ftrafhuo befedo saflifhali 3 „ Ne posnara vaf ! ”
81.	Bogatinz in vboshiz.
Je bil bogat mosh, V’ fhkerlât i» tenzhizo fe je oblâzhil, in vfaki dan fe je shidano goftfl. Bil je tudi vbóshiz, Lazar po iménu. Pred bogatinzhovimi durmi' vef
fl?9
v’gerzhah je leshal. Drobtin, ki fo boga-ti'nzu is mise padale, bi Ce bil rad nafi'til, to de mu jih nihzher ne da. Pii Ié hódijo, in fo mu rane lisali. Sgodilo feie, de vrner-je vboshiz, in nèfli fo ga angeli Abrahamu v‘narózhe. Tudi bogati'nz je vmerel, in je bil v’pekel pogrésnen. V’pekli, ki je bil v’mukah ali martrah, fe nakvifhko osrè, in je od délezh Abrahama, in njemu na rózhi vboshza saglédaU Glaf sashéne , rekózh * „ Oh, ozhe Abraham ! naj fe ti vfniilim I in pofhli mi Lazara, de konez perila v’vodo pomózhi, de mi jesik ohladi ; sakaj Gradino terpim tukaj v’pljaménu*” Abraham mu je rekel: „ Pomifli, dete! de G she v’ shivlenju fvoje dobróte prejel , in ravno takó je Lazar hudiga vshil. Sdaj pa fe on vefelji', in d terpi'fh. Mémo vfiga tega je velik prepad med nami in vami vterjen, de, ktiri bi tudi hodi, ne morejo priti od tód k’ vam, nè ondótni iti k’ nam.” Bogatinz je djal: „Pa, profim te, ozhe! fej na dom mojiga ozheta ga pòfhli ; fhe pét bratov imam, de jim bo prizhal (kak-fhina je tukaj) de faj oni v’ ta kraj muke C martre ) ne pridejo. ” Abraham mu re-zhe : „ Mosefa imajo in preroke : nje naj poflufhajo ” Bogat/nz je djal: „Nikar tega, ozhe Abraham! ampak zhe pride kdo od mertvih do njih’, fe bodo pobóljfhali. " Abraham je pogovor odrésal , in rezhe : „ Zhe Mosefa in prerókov ne flufhajo, ne bodo verovali, vftâne tudi od mertvih naj kdo!”
Jesuf s’ to priliko nam tako rekózh sagrinolo fpred uniga (Veta odviha. V’ pekel in v’nebela nam da pogledati.
Jómenej! kakó lirafhno je mu-zhen in martran terdoferzhni , prevsétni , mehküshni, bogatüh I Na timu fvetu je bil fladkoshiviz, na uni-mu ga je réva in réva. Drage jedi in pija-zhe vlaki dan je vshival; sdaj od pomanjkanja koperni, cShè drobtiniz is mise ni vbóshizu pervofhil ; in sdaj — she je ojftra boshja praviza ! — le kaplje vodé ne dobi ( de bi fi shéjò ohladil. Per toljkimu bogaft-vu , vbóshzu fklézhe rane sazeliti , ni néshize dal; sdaj je fam s’vfim shivòtam veC v’ pekózhimu pljaménu. Is ofhabnofli bi vbóshza pogledal ne bil ; sdaj more vbóshza fam ponishno proliti* Le od délezh vbósh-zam je kasal ftfojo-^velikóft, zhes prag, bófh ! de bi bili fméli ; sdaj fmé tudi on vbóshzhovo svelizhanje le od délezh vgleda-ti, in med njim in svelizhanjam je grosen raspók. Pàzh je to sa ljudi ftrafhno fvarilo, ktiri imajo bogaftvo lé, de fe imenitno obla* zhijo, in de pitano jedó, sa drujiga nè, vboge ljudi pa od lakote, nagòte in od révfhine kopernéti gledajo!
Kakoìepójepdmetnimu, tézfani mu, poterpeshlivimu vbóshzu pove meno, ki mu ni bilo *hal sa bogatin-zhove drage obéde, ki mu bilo s’drobtinami od njegove mise she vftrésheno , in is zhigar vuft nobene ròshbe ni bilo! Nikogar ni imel préd, de bi fe ga podftópil, pii lé
fo mu rane lisâli ; sdaj je na enkrat med angele djân! Terdi kamen pred bogatinzho« vitn poflópjain je bil njegova pórtela; sdaj fi per Abrahamu, kakor ozhe fìnti ga dene na rózhe, od fvojiga terplénja oddihu je! Sa-nizhovân je bil préd; sdâj ga fhe toljki Is-raelskiga polka moshjé, Abraham in ozhâ-ki v’ zhafti prijatla in brata imajo ! Njegov s’ gerzhami raskopàni obras je vef sdaj fpre-ménjen, vef v’fvetlòbi in velizhâftvu. — De ga vefelje sarerpmze! ktiri fo s’tim vbósh-zam v’enaki róvi, pa tudi poterpeshlivofti enake !
Kdo na fvetu bi ne bil vbogi Lazar raji, kakor bogati lohkoshiviz !
82.	Rasni Jesufovi dobrotni zhudeshi*
Jestif po fvojih dobrótnih hójah je do Jerihunta prifhel. Nar na kraju Israelfkiga, vi vèrte, je bilo to méfto. ,SIep mosh je ob potu fedel, in vbogajme profil. Ljudi, flifhi mémo vréti, vprafhal je, kaj de je ? Povedó mu : ,, Jesuf, Nazarefhzhàn, gre mémo.” Vpiti je sazhel : „Jesuf, Davidov fin, vfmili fe me!” Ki fo fprédej hodili, ga kregajo, indiali fo, de tiho! Pa vpil je fhe bol na glaf: „ Jesuf, Davidov fin! vfmili fe me !” Jesuf je poftâl, perpe« lati ga rezhe. Djal mu je : „ Kaj naj ti ito-
rim ? ” Odgovori : „ Gofpod ! de bom vi-dil!” Jesuf mu rezhe: „ Vidi! tvoja vera ti je pomagala.” Per ti prizhi je pregledal. Sa Jèsufam hoditi fe prime, in je Boga hvalil. In vfa mnóshiza, ki je to vidila, je v’ boshji hvali.
Ljubi moji ! jelite, shaloftna pred je bila tega zhloveka? nizh lepih boshji h del ni mogel viditi — né lepiga vifhnéliga nebesa, nè fvetliga fonza, nè s’zvérja in trave lépo sméfjo potrófene semi je, nè prijètniga zhlo-vefhkiga obrasa; ampak s’zherno tmò je bil véduo obdajan! Ni zhuda tedaj, deje, ko-mej preglédavfhi, berfh is hvaléshnofti per Jesufu oliai, in na glaf Boga hvalil! — V* ravno ti boshji dobroti, ktira je tiga flépza obfhla, fte vi she od otroka, ljubi moji ! Pa fte fe , kakor ta flépez, sa - njo Bogu tudi she ktirikrat tako perferzhno sahva-lili ?
Néki drujkrat fo Jesufu nekoga, ki je bil mutali in gluh, perpelali, profijo ga, de bi roko na -nj polóshil. Jesuf ga je smed ljudi na ftran pelai, tnu perfte v’ vufhéfa djal , fe mu jeslka dotàknil, in v’ nebo je pogledal, tersdihne in rezhe: „Odpri fe.” Per ti prizhi fo fe mu vufhéfa odperle, in jesik fe mu odvéshe, in gladko je govorih To je, prepovedoval jim je Jesuf, nè nikomur povedati. Ali bol ko jim brani, bol fo ga hvalili, Zbudili fo fe, in „ vfe prav je naredil, fo djali. Glufhzam flifhati, in raiitizatn da ja govoriti,”
Tudi to dvójnoboshjo dobroto, ktiro je leta gluhi irnitiz dofégel, she od nekadaj vshivamo. Mi govorimo in flifhimo, lohka povérno drugim fvoje mifli in ob-zhutke, in tudi njih tnifel fe lohka savénio» De jo zhudno narédbo! lé nekoljko fape is vdrt, nekoljko goliga glalu she drugim v’ dufhi mifli inobzhutke, ki Jih imamo, obudi ! De jo dobroto ! Koljko mütizov je vie fvoje mifli in obzhutke feboj v’ grob nèflo , de ni nikolj nihzher sa-nje vedel ? Koljko glufhzov she je bilo bres vrt-ga podvuzhènja, ni bitve nikolj saflifhalo sgodovme, ki fe je njega dni godila, vézhi del jim je vfe drufhiufko vefelje okrkeno! Shé bi bila nadloga, ko bi vii ljudjé na enkrat obmutnili in ogiufhéli ! Pazh shaloftjn bi bil vef mutali fvet ! Torej sa dobroto tudi, de govorimo in flifhimo, hvalimo Bo-gd — prav vfelej jo obrazhajmo, in nikolj nè na ròbe !
En d ruji krat je Jesufa defet gobovih mósh frezhalo. Od délezh fo odali, ta bo-lésen fe prijéma, in v’nobeno zhlovefhko drufhino nifo fméli gobovi. Kar morejo, fo vpili: „ Jesuf! povelvâviz! vfmilifenaf!” Jesuf rezhe, ko jih vidi: „Pojte, in du-hovnam fe iskâshite ! ” Po Mosefovi portavi namrezh je duhovnam fblo obfóditi, alj je goboviz ozhifhen ali nè, in torej zhe v’zhlovefhko drufhino fmé, de bolésni ne sanèfe. Gredó, in gredé fo vü zhifti. Njih eien, vidiri» de je sdrav, fe verne Boga na glaf hvaiijózh, do tal s’obrasam je pred Jo«
sufa padel, in fe mu hvali* In on je bil tSamarjàn, ki fo jih pogubitvi Judje v’ pekel obfojvali. Jesuf je djal: „Alj jih ni defét bilo ozhifhenih! Kej jih je unih devet? Ta pcujiz !e, noben drugi fe ni na-fhel, de bi fe bil vernil, in dal hvalo Bogu! Moshu je djsl Jesuf : „ Vftani, in idi: tvoja véra ti je pomagala.”
Kskó lepa in gjinliva je h valesti n od tega lé jèniga ! Kakó genia nehvalésh-noft unih devétih. In shaloftno je, deje med d e fè trni dofhkrat fhe sdaj kom e j jeden» deje refnizhno hvaleshen! Lmbi moji! faj febe perdemmo k’timufhte-vilizu! — Stalli pa fe is tega sdravja dobrote vuzhimo, fhè toljko bogaftvo ni taka, in Boga, zhe fmo sdravi, sa-nj vedno hvalimo!
S’vfimi timi zhddeshmi pa, nad flepzam, nad gluhim mürizam, in nad góbovimi mosh-mf, fe je pa le Jesuf find njegoviga, ti-ftiga, pokasal, ktiri vfe prav nareja in obrâzha, ktiri viih ozhi is nebéf rasvet-luje, vfih vufhéfa odpira, vfih jesike odve* suje , in vfim ljudem shivlènje , sdravje in vüdov gibzhnoft dsja. Zhaftite, zhaftite tudi is tega nad Jesufam viigadobrótnika svelto podobo !
83.	Jesuf in Zahéj.
Jesuf fe je Jerebunfhkimu meftu bli-shal. Nekdo, Žahej po iinénu, je bil v’nje-
285
înu doma. Zeftnariov poglavnìk je bil in fillio bogat. Tudi on bi bil po obrasu rad Je* sufa posnal. Pa majhme poftave je bil, ne vidi ga is ljudi. Pred njim torej tékel, in per potu je na figovo dervó slésil, vidit ga memo gredózhiga.
Bòfht je mogel Zahéj velike raifli od Jesufa imeti ! Lé na mifel mu ne pride , de bi fe mu fmejati vtegnili, zhe bodo na ta-kimu kraju Ijudjé vidili taziga mosha. Ve-felje, Jesufa viditi, mu je zhes vfe.
Kadar Jesuf do ondi pride, fe je nak-vifhko oserei, in vglédavfhi Zshéja mu re-zhe : „ Zahéj ! prno dòlj ; danfi morem na tvoj>mu dòmu calati.”
Kako predjatjo in ljubesnivo je Zahéju trfidiz Jesuf povernil, de fi ga je posnati persadial ! s’ koljkim nedosdévanim ve-feljam !
Zahéj fe per ti prizhi is dervéfa fpra-vi , vef v’ vefelju je na dora Jesufa pelai. Vfi vii, koljkor jih je vidilo, io renzhdli, rekli fo : „Kako gré she neki nagrefhnikov dom , ki je vef rasvpi't ! ”
Sbé neisrezhèuo ljubesnivfhi je Jesuf od ljudi! Defiravno greh zherti, de nihzher ta-kó, lé gola Ijubesen ga je vender do grefh-nika, in s’golim vefeljam in s’ golo pri-jasnofijo ga k’ Bógu in v’nebefa savrazha !
Zahéj, ljudi mermrâti flifhari, je pred Jesufa ftopii, rezhe mu : „ Gofpod ! lej ! polovizo premoshénja dam nied vbóge, in zhe fPii koga golfàl, fhtjrkrat toljko mu povernem. ” "
cSe vam ne godi, ljubi moji ! kakor ds bi pred Jesufam s’ vsdignenimi rokami ftati vidili Zahéja, polniga Ijubesni in hvalésh-nofti sa neisrezhèuo miloft in prijasnoft ; polniga sbalofti, de fo nad Jesufam savolo njega jeslâli ; polniga fklépov refnizhno poboljfhati fe ! Jej ! zhaft je s’tim toljkira fklepam Jesufu fkasal, de s’ nobenim gòftjara nè take! Toljki dar, ktiriga je vbogim od-lózhil, je bila is vfih nar lepfhi jed , ki je s’njimi Jesufa pogóftil. Tudi m; naredimo Jesufu kakfhino tako vefelje ! Vuzhmio fe is tega, kako nar lepfhi fe Jesuf zbafti Î
Jesuf je Zahéju odgovoril, rekózh : Dànfi fe je ti hifhi svelizhanje sgodilo ! sakaj tudi on je sdaj Abrahamov fin — in sa to lé je zhlovekov fin prifhel, de pojifhe in svelizha, kar je bilosgublèniga!”
Na lepfhimu bi Jesuf ne bil mogel fklèniti te pcvefti! cSvoje vefelje nad Za-héjovitn fpreobernénjam fkasal, veliko hvale trm je dal, miloft, odpufhènje in svelizhanje mu napové. Odgovoril fe je savolo prijasnofti, s’ ktiro je Zaheja fprejél, savé-sal jesik je opravlfvim objedâvzam. Vfim grefhnikam, de je, kakor je bil do Zaheja, ravno taki ljubesmv tudi do njih, je poter-dil, in ob zhemu fe da njegov pravi vu-zhéniz biti in svelizhanje enkrat dofézhi, jim je pokasal !
Naj fe, ljubi moji ! naj fe, naj fe tudi nafhe ferze lepiga vfm-leniga Jesufa prime, ki fo imeli toljziga pri jat la greffiniki nad njim. Tudi nad nami toljko fadii, kolj*
kor ga je nad refnizhnô fpokorjenim Za h e ja m , naj ta ljubesen obrodi!
84.	Jesuf in v’ flepófti rojéni zhlovek.
Jesuf je mémo gredé mladénzha vidi!. ki je bil od rojfìva fiep, ob potu je fedel in vbógaime probi. Vuzhénzi — kakor préd vézhi dèi Israelzov — fo menili, vfa-ka velika nadloga je fhiba kaziga velikiga greha. Pa to, de je ta zhlovek she flep na. fvet prifhel, fe jim s’to mifljo nizh kàj ne foida. In vprafhali fo Jesufa : „ Vu-zhenfkj kdo jé le per temu grefhil, on alj. njegovi ilarifhi, de fe je flep rodil ? ” Jesuf odgovori' : „ Nè on , nè njegovi fla-rifhi, _ ampak de fe boshje dela nad njim ras* odenejo. ”
Le sa to hódi terplenje, kar ga Bog pofhle, de bi hudi ljudjé dobri, in dobri ljudjé boljfhi in boljfhi bili. Terplenju hudobnih ljudi fe fhtrafa, fhtrafinga pravi, terplenju dobrih ljud/ pofkufhba, fkufhnja. Ali je terplenje, ktiro koga sadéne, fhtrafa sii fkufhnja?-—lé ter-pijózhiga Ialina véli, nihzher drugi hres predersne fodbe ne more riga povedati. Pa, koljka dobrota tudi sa hudobne ljudi fo ter-plénja ! lé njih svelizhanja jifhejol In tudi dobri ljudjé fe lohka vmiré, zhe pomiflii
jo : „ Boshjo zhaft povikfhujem s4 tvojim 'terplenjara. ”
Ob timu zhafu je Jesuf pogofto vu-zhènze na Tvojo fmert opominjaj. Vedna nozh, ki je ta flepi zhlovek vJnji bil, je bila Jesufu perlóshnoft v* priliki od njé vu-zhénzatn veliko refm'zo povedati. Djal je: „Dela morem poflàvfhiga me delati, dokler je dan. Nozh bo prifhla, ki ne bo nih-eher mogel delati ( nihzher kaj dobriga fioriti ). ”
Tudi mi The toljkfhiniga zhâfiza ne sa-mudimo, kadar lohka kaj dobriga florimò. En fam dan, Ti miflimo, je zelo shivle-nje, k’délu nam je odlózhen in torej, préden fe fmert permrazhi, jifhimo dnino opraviti !
Kar mignil lohka Jesuf bi bil flépzu, per ti prizhi bi bil pregledal. Kaj, le njegova volja je bila sadofti. Pa fline je vsel, *’ partijo sméfhal , in mu ozhi pomashe. Trâpoft Farisejov , ker je v’ febóto bilo, berfh ko né , je hotel Jesuf s’ tim lè oprav-zhikatn, ki fi ga da, pokasari: fhe tôljzhi-kino opravilize, ko bi fe réveshu s’ njim pomòglo, lo, v’febòto, diali, de je greh.
Potlej je djal flépimu Jesuf : „ Pojdi, in v’tSilunfkimu jeseru fe vrni!” Je fhel, fe vmije, in vidijdzh ie prifhel. Kako mu je bilo, kadar ga je obdajvâvka gétla tmà minjila, kadar fe mu je vélki, lepi boshji fvet na enkrat odgernil, od ktiriga lepote je toljko flifhal , pa nikoli nizh vumél, fami lì lokta to miflite! — Tako lè, io pa
389
fhe neisrezhêno bol fe bomo mi savski in samaknfli, kadar v’ nebéfa pridemo, od kti-rih lepote do fih mdl fhe tudi nizh ne ras-Vumémo, ki bo vfe dafhe mifli prefégla.
.Sofédje in pa vfi, posnali vii fo bera-zha per potu, ko ga tako slóhkama in nto« potikama vidijo hoditi, vfi To velik zhud lagnali : », Ni ta tifti , ki je h’ potu hodil fedet in vbogajme profit ?” Nektiri fo djali: „ de je 1 ” Drugi : „ de nè ! le podóben mu je.” On fam je djal: „ Jes lim , jes !”
Vfe fe ga ofipa. Vie ga isprafhuje : „I* kako she fi poglèd prejél? ” Djal jet », Mosh , ki fe inu ( in pazh po pravizi ) Jesufodrefhenik , pravi, je fvoje fline s’ parftjó sméfhal, mi ozhi pomasal, in rekel : >, R’tSilûnfkimu jeseru idi, in fe vmi, ,Shel lim, fe vmijem, kar fim preglédalî ” R’Farisejam ga pelâjo. Prezej tudi Fa-riseji ga vprafhajo, kako de je pregledali Odgovoril jim je: „Jesuf mi je mokrç par-fii na ozhi djal, vrnil fim fe, in pa vidim. ” V’febôto, flifhali fie, je bilo, ko je Jesuf to fiorii. Nekteri Fariseji torej fo djali : », Ta zhlovek ni po Bógu né » ker febóte ne prasnuje!” Drugi fo djali: „ Bofh de! she bo kdo grefhnik take^ zhudesbe delal!’* In prepir fe je vsdignil, in?fpet fe v’ pre* glédza obernejo, vprafhajo ga : „Kdo, mif-lifh ri, de je tifti , bi ti je ozbl odperel?” Rekel je: „Preroka ga déìam!”
Fariseji sdaj verjeti nozhejo, de je bil flep, in pa preglédal. Po njegove fiarifhe poflilejo, vprafhajo jih: „ Je ta vafh fin» Drugi dii»	T
ago
ki pravite, de fe je fiep rodil? in od kod mu je, de sdaj vidi ? ” cStarifhi fo djali: „ De je najini lin , in de je flep rojen, to dobro véva; pa kako je précédai, ali kdo mu je pogléd dal, tega né. Njega vpra* „fhajte, doléjt’n je she. <Sam sa - fe naj fe odgovori. 35 Djali fo pa lé tako ftarifhi, ker fo fe Farisejov bali. Dokler , v’eno mi-fel vfaziga, ktiri Jesufu Mefija porezhe, fo bili Fariseji preklizati, ali djati v’ pano fklenili, pahniti ga smed fhtevila Israelfkih pravovérzov.
Fariseji rekó preglédzu fhe enkrat pred-le, in smótit ga sbe préd, in perfkü-tit mu Jesufa, mu s’ veliko fvéftjo in vii mogózhni rezhèjo : „ Daj zhaft Bogü! Ta zhlo* vek je grefknik, mi vémo!” Pa fhe isgo-voriti jih ne zhaka, rezhe jim : „ Ali je grefhuik, ali nè, tega ne vém. Le eno vem — flep fim bil, sdaj pa vidim.”
fariseji v’prémshi, farni ne véjo, kaj bi rekli, fo préjfhino vprafhanje povséli : „Kaj ti je fiorii? kako ti je pogled dal?” Je djal: „ Pravil fim vam, flifhali fie she. Ali hozhete fiifhati fhe enkrat? Pa né, de bi tudi vi njegovi vuzhénzi hotli biti ? Sakljéli fo va - nj, rekó mu : „ Ti bodi njegov vuzhéniz , mi pa fmo Mosefovi. Deje s’ Mosefam Bog govoril, vémo, od kod je ta, nè.”
Mosh je odgovoril, in rezhe: „ Shé je zhudno, de ne véfie, od kod je, in vender lé od p er el mi je oz hi! tSej vémo, de Bog gréfhnikov ne vflifiiva, ampak zhc je
23 Ï
bogabojëzh kdo, in zhe njegovo voljo fpol-Buje, njega vflifhi. Kar fvet ftoji, fe ni flifhalo, de bil kdo flepimu komu rojènimu ozhî odperel. Naj bi ne bil od Bogd ra poflân, nizh bi ne samogel. To je tako Fariseje vshgâlo, de vfi pihajo, zlo vrojè« bo flepćft, de je bosbja fòiba, mu ozlrita-jo, rekli fo mu: „ Vef v’grehih fi rojén, in tl bofh naf vuzhil? ” in is sbora ga is« fuvâli, in is Judovfke zérkve fo ga prekli-zali.
Jesuf flifhi, de fo ga preklizali, tSré-zhavfhi ga tedaj, mu rezhe: ,, Ali vérjefh v’ boshjiga finii ?” Je odgovoril : „ Gofpod ! kdo je on? rad bom. ” Jesuf mu rezhe: ,, Shévidil liga! Kdor s’teboj govori, je.” Djal je: „Verjem , Gofpod! ” — in pred-nj padel, in molil ga je.
Kako lepó to, de ga je ferzhno fpos* nal, mu je Jesuf povernil ! Kako obilno ga je sa nezhâft odfhkódil, ktiro fo mu Fariseji bili fiorili ! Shé fe mu je moglo dobro sdéti, viditi boshjiga fimi — zhlovefhkiga sveli-zharja! Joj, ta Jesufova dobrota, de fe mu Jesuf vliga Jposnati da , je bila velika, de prejeti vid nè toljka. Kaj zhaf, ob ktiri-mu je pervizh lepi boshji fvet saglédal ! fhe blajfhi in frezhnifhj sa - nj je bil ta.
H’ti pergódbi, ki je vbog, nevéd’n mladenizh , pa lepa dufha, po nji do refni« ze prifhel, defiravno fo fi Fariseji, premotiti ga, vfe persadjali; in per ktiri fo te domifh-livflvi hudobni vuzhenlki boi in bol od fefnize odmikali, defiravno fe s’lepimi mia*
denzhovimi odgóvori vshügane zhutijo : glo-bôko befedo je h’ci pergodbi Jesuf fhe per-ftavil t in pojifkati 113e pomémbo naj vain mendé farnim prepufh'm. Djal je : „ Na fod* bo — iôzhit dobre in hudobne — fini na fvet prifhel. Po meni flepzi pregledu* jejo, in vidizi pa of lepi ujejo. ”
85* *She nekaj podvüzhnih sgódeb*
Jesuf je bil enkrat s’ fvojimi vtizhënzi t’KaTarnavinii fpet, kar, ktiri fo fioar sa tein* pelcov ormflik in popravik poberali, h’ Petru perftópijo , rekó mu : „ Kakfhma bo ? ne plazhuje tempelmne vafn vuzhem'k?’* Peter je djal : „ jo , jo ! ” in gre berfh Je* sufu povédat. V’hifho fiopi'vfhimu, ravno hozhe Jesufu povedati, je jesuf, vfe je she védel, befédo prevsél, rezlie mu: „Kajmé* nifh Peter? od koga jemló posemlifki kralji fhtibro in davik, od fvojih finóv ali od drujih?” Peter rezhe: „Od drujih. ” Jesuf je djal: „ cSinóvi tedaj fo bres davka? Pa , de jih ne pohujfbamo, idi k’jeseru, ter-nik versi. Pervo ribo primi, ktira k’ver-hu pride, in vufta ji odkléni, (Srebern dnar v’njih bofh najdel, de tempelufno dvakrat plazha. Vsàmi ga, in sa - me insa* fe jo opravi.” Peter je tako fiorii — in s’velikim zhudam najde v’ ribinih zhelüfiih
m
dnar, in temperine poberâzham ga né» fe.
Jesuf je tukaj dvakrat fvojo vfigavédnolt fprizhal, lepo je pokasal, de je njega, tiftiga on fin, zhigar je tempel, in de bi to« rej ne bil dólshen tempelaîne opravlaci. Pa, de fe po gofpoffcinih naréih»'i voljno ravnajmo, de k’opzhjim ali foféfhkim ftâvam in napravkam radi perpomósiino, in de drugim v’isgled nè le, kar fino per tanjkimu dolshnl, ntnpak fhe vezh raji ftorlmo, tudi to Je* suf s’fvojo krotko, milo odjénjbo naf pod-vuzhi. iakaj, tudi lé dosdévana nepokórfhi-i na^ bi she marßkoga v’ pravo nepokór-filino lohka perpravila !
Jesuf, fpet v*Jerusalem naménjen, je fporozhm'kov poflal, ftrého v’nekfhinimu tergu na cSamarifhkimu jim ispròliti narozhi. Pa cSamarjane ga nifo hotli, zhutili fo, de gre v’Jerusalem, in, vi velie, cSamarjane nifo terpéli, de bi fe ondi molil Bog. Jakop in Jaues, njegova vuzhénza, to fli« fhati, Ila mu rekla: „ Gofpod ! ognj, po Elijovo nekadaj, naj poklizhemo na-nje is nebéf, de jih pokonzhâ!” Jesuf ju je ter-do okregal : „ Ne velia , je djal, kakfhi-niga duha Ha ? Zhlovekov fin ni prifhel ljudém shivlenja jemat, ampak otét jim ga.’*
Noben ferd ali ajfer ni is Boga, ktiri drtìgim fhkodovari shelji. Is hudiga je. Pravi ferd je mil in krotak, tudi fhtrafovati naj je perfflen. Ljudém hozhe dobro, dru-jiga né. Pazh lepo fvarilo toljkim ljudém, ktiri fami febe tako radi dobre in bogabojé-
394
zhe, druge ljudi pa tako radi hude in nesdufhine delajo, in jim nefrézho sheljé, ali, zhe jih sadéne, s’ nevfmilenim ferzara pervófhijo !
Jesuf po Tvojih hójah v’Jerusalem je enkrat v’ Betanjfki terg prifhel. Dve feltri, Marija in Marta», Ite ga v’hifho vséle. Marija, s’drugimi vrèd, mu je k’nogam fédia, in vfa vuhó ga poflufha. Marta lì veliko opraviti da, poltrézhi mu. cShla tedaj je pred Jesufa, in rezhemu: „Gofpod! nizh nerezhefh, de moja feltra vfe delo le na-me odrazta ? <Sej rezi ji, pomaga naj mi !” Odgovoril ji je Jesuf : „Marta! Marta! veliko fkerbi in opravka fi dajafh. Le eno je potrebno. Marija fi je nar bôlji délesh isvolji-la , ne bo ji od vsét ! ”
Tudi mi, ljubi moji! fe doftikrat s’veliko rezhnu v pira m o in vpiramo, ktire fe nam velike sdaj vidijo, pa nizh ne poinóre-jo k’nafhi popolnamofti, in k’ nafhimu sve-lizhanju, in pèni bodo enako enkrat minjile. Torej, zhe fe nar vézhi fvojiga opravila na semlji nózhemoTposabici, zhe sheljimò zele kupe prasnili fkerbi odverniti, in mirno in dovóljno shiveti, in enkrat svelizhani biti, in lé to naf bo vézhno terpélo: te tri lè Jesnfove siate befédize naj bodo nafhe vfak-da'nje opominvavke:	„Eno je potréb-
no!” to je, boshjo befedo poflufhati, in fe po nji ravnati.
86» Lazara obuđ/tuv.
Ljubi moji! vrt v’ ftrahu iti molitvi, kakor bi ftali pred boshjim oblizhjam, jo berimo prihodno lè sgódbo. Lé tifti morebiti jo vfo zhuti, ktiri per ljubiga prijatla fmer-tini pórteli ali per grobu ftoji, ali zhe ga blishna (inert she ftrefuje. Pa vfaziga, komur vmerjózhnoft in nevmerjózhnoft ni vfe eno, more lé tudi pregjfniti.
Lazar, s’Marijo in Marto, fvojima fe-rtrama, v’ Betânji je prebival, je bil bolan. .Seftri fte torej fporozhmka s’ kratko milo profhnjo do [esula podale, polne brata fe-ftnfhke ljubesni, in v’Jesufa polne savupa-nja : „ Gofpod ! lej ! ki ga ljubifh, on je bolan!”
Jesuf , to flifhavfhi * ie befedo djal, ktira, prav rèzhi, vfnn terpinzara velja, kar jih ga ljubi : „ Ta bolésen ni k’(inerti, ampak Bogii na zhaft , de bo (in boshji s’njó povehzbovan. ”
Jesuf je fizèr Marijo in Marto , obé fe-flri, in Lazara, njii brata, rad imel* pa le ortal je fhe dva dni ondi, kjer je bil. In lohka fimiflite, s’kakfhino reshavo fte dó-bri feltri Jesufa perzhakovale, in koljkraü fe ogledujete, zhe ga fhe ni ! — in kako jima je bilo , kadar je brat vgafnil na konzu Ï Pa tudi ta pomtida, kmalo bomo flifhali » je bila modroft in ljubesen. Jesuf je pomigati odlafhal, de je toljkaj lepfhi pomó-gel.
*96
Tretji dan je Jesuf vuzhénzam rekgl i „Na Judéjfko gremo fpet. ” Vuzhénzi ga odgovarjajo; tShè le un dan, fo djali, fo te Judje karanjad hotli, in pà la grefh tjè ? ”
Jesuf jim je s’priliko odgovoril, de ob véri v’ boshjo previdno!! po ljuzhi hódi, in oni per fvoji bojézhi prebrffnofti po trni. » Nima dvanajft ur dan? je djal. Kdor po dnévi hódi, fe nefpotika, ker ima dan pred fabo. Zhe pa po nosthi kdo hódi, fe fpotf-ka, ljuzhi nima.”
Jesuf , bil v’ duhu je per Lazarjovi fmertini porteli, je vuzhénzam fhe sraven povedal, sakaj ga je na Judéjfko mifel iti. Djal je: „Lazar, nafh prijatel, fp!. Jes pa ga grém ishudit. ” Vuzhénzi rekó: „ Go-fpod! zhe fpf, bo osdravil.” Menili fo nam-rezh, Jesuf govor! od praviga fpanja. Pa vfe drugo fpan;e, fmert, je imel v’miflih. Ozhitno tedaj in na ravnoft jim rezhe ; „ Lazar je vmerel, pa vefelji me savolo vaf, de me ni tam bilo, verjeli bote fej.”
Kadar je Jesuf tifto tjè prifhel, je bilo Lazarjovo telò fhe fhtiri dni v’grobu. Vfe je bilo v’shalofti. Tudi veliko Judov, lé tri zfcetertize ure od Jerusalems je bila Be-tânja, fe je bilo po bratu Marijo in Marto tolashit fofhlò.
Marta, kadar saflifhi, de gre Jesuf, mu naproti tèzhe, in, vglédavfhi ga, je savpila ; f, Gofpod ! ako bi bil tukaj bil, ne bil bi moj brat vmerel. Pa tudi sdai vém, kar kolj bofh Boga profil, Bog ti bo vfe dal 1”
Jesuf ji rezhe: „Tvoj brat bode v* ftal ! ”
Marta mu rezhe : „ Vém ! per vfìa-jénju, pofledni dan, bo tudi on vftal.”
Jesuf ji pravi : „ Jes firn vftajénje ia shivlènje. Rder y’ mé vérje, bo shivel, tudi vmerel naj je* In kdor kolj shivi in v’ me vérje, ne bo vekomaj vmerel. Vér-jefh to?”
Marta je diala: „ Pazh, Gofpod! jes vérjem, de fi Kriftuf tf — fin shiviga Bo* gâ, ktiri pridefh na fver.”
De jo fposnâtuv! Dejo véro! de ga savupanje ! Gotovo , velika in lepa dufha je tako lé mogla govoriti med toljkim terple* njam , med toljkimi britkóftmi !
Marta, to djavfhi , je fhla, in feftro Marijo poklizhe, na tihama ji rezhe: „ On je tu, vuzhemk, in rad bi te.” Marija, to flifhavfhi, berfh vfiane, iu je k’njemu fhla.
Judje, ki fo bili per njéj v’hifhi, ki fo jo tolashili, kadar jo tako naglo vftati in iti vidijo, fo med feboj djali : „ITgrobu gre pa jokat !” — in fhli fo sa njó.
Jesu (a fhe ni bilo v’terg. Kjer ga je bila Marta frezhala, fhe ondi je bil. Marija tedsj, kadar do njega pride, ko ga sagléda, fe mu k’nogam vershe, rekla je s’ objóka-nimi o?hmi : „Gofpod! ako bi bil tukaj bil, ne bil bi moj brat vmerel!” — In tudi Judje, ki fo s’njó vred prifhli, fe jokajo.
Jesufn, viditi jih vfe jokati, fe mu ferze terga. Vef gjinen je, rekel je: „Kara
^98
fte ga poloshili ? ” lekó mu : „ Gofpođ ! pojdi in poglej ! ” Jesuf je jokal.
Nektéri Judje fo djali : „ Le poglejte , kako rad ga je imel ! ” Drugi pa fo rekli : „Bi ne bil mogel ta narediti, ki je flepzu ozlu' odperel, de bi tudi ta ne bil vme-rel ? ”
Nad teh lé terdovrâtnofijo , pa nad tolj-ko zhlovefitko flabófijo in raspadlivofljo fe je Jesufu fhe huj vshâljilo. H’ grobu pride. Jama je bila v’Tkalo, ki ja bila s’k a* menam saperta. Jesuf rezhe : „ Odvalite kamen ! ” Marta ni hotla tega is zhafti :do Jesufa perpufoti. Djala je: „Gofpod! zhóh-ne shé ! fhtirdnévin je she!” Jesuf ji re« zhe : „Ti nilim rekel, ako vérjefh, boshje velizhaftvo bofh vidila?” Odmaknili fo kamen — in gledali okolj ftojézhi, pa gotovo nè bres groše, fo v’ temni mertvafhki grob, ki je bil v’bele rjuhe poviti merlizh v’ njemu !
Jesuf je sdaj ozM v’ nebefa obernil, rekel je: „ Ozile! sahvalitn te, de fi me vflifhal. Védel lim fzer, de vfelej me vfli-fhifh: pa savolo ljudftva okrog ftojézhi ga to rézhem. de bodo verovali, de li ti mene poflal. ”
Kadar je to Jesuf ismòlil , je na velik glaf savpil: „Lazar! vun pojdi! Per ti pri-zhi je merlizh prifhel ! Roke in noge fo bile s’rjühami povite, in njegov obras je bil v’ruto s,!fernen.
Vfi prizhijózhi fo fe, obljubim, oi ftrahfi vHiikovâli. Vefél ftrah je feftre
prefhinil. Nihzher fi ne vupa prezej bliso njega. Ali Jesnf je takó un mini djal, kakor bi nizh pofebniga ne bilo: „ Rasvé-shite ga, de pojde.”
Oh, ljubi moji ! kadar fi Jesufa Kriftu-fa per Lazarjovimu odpertimu grobu fiati miflimo — s’v’nebó vsdignenim ozhéfam, polniga fvoje notrajae edi'nofii s’ozhetam — in folsé mu v’ozhéfu is ljubesni do ljudi' , fvojih bratov — in vfigamogozhnoft mu v’ b e Ce di in v’ obrasu, s’ktiro lé migne, in trohlina Ce prefivarjena is groba v’shivlenje poverne — ali ne bo vCe to Marijinih in Martinih obzhutkov v’naf tudi o-shivélo? Nam ne Chine tudi lètu boshje velizhaftvo v’ ozhi ? Nam niCo Jesufove befede : „ Jes firn vftajenje in shivlenje” sdai vCa zhifta in gotova reCniza? Ne bomo po Mirtino pokleknili pred Jesufa, in rekli s’njó vred: „Verjem, vérjem, GoCpod! de fi Kriftuf ti, fin shiviga Boga!”
To de, kdo ne zliuti, vfe premòtno in premalo je, kar premore rèzhi od te sgodbe zhloveChka beCeda ! Torej le Che nektire beCede, drujiga néf is Jesufovih. viift perdemmo, ki Ce kakor nalaCh lèCetn permérijo. Po grobéh v’ kamene sarésane Co she veliko milijónov ljudi Cerza proti nebéfam persdignile, njih shaloft o pogrebu Co jim prevedrile, in prihodniga sliiv-lenja s’lepimi dèli Ce vrédne delati Co fklep v’ milijonih in milijónih ljudi she obudile* Té lé Co tifie befede :
„ Kakor ozhe, je đjal Jesuf, mertve obuduje in oshivla, tako tudi fin, kogar hozhe, oshivi. Dokler , kakor ima ozhe isvirk vfiga shivlenja v’febi, tako ga je tudi lìmi v’ febi dal imeti.”
„Tudi fodbe ne déia ozhe nad nikomur, temozh ffiiu je vfo fodbo isrózhil, ds vii limi zhafté, kakor ga ozheta. Kdor finii ne zhafti, ne zhaftl ozheta, ki ga je podal. ”
„ Gotovo, gotovo vam povém : Kdor moje befede poflufha, in mene pofkvfhi-mu vérje, on ima vezhno shivlenje, in ne pride v’fodbo, temuzh is fmerti v’shivlé-nje fe je she prefhèl. Kaj, ura pride, ob ktiri bodo mertvi po grobéh glaf flifhali zhlovekoviga fimi, in is njih pojdejo, ktiri fo dobro dekli, v’shivlenje, ktiri hudo » v’ pogublènje, ”
78. Jesuf od Marije masiljen.
Od te velike, vshdljne sgodbe gremo sdaj k’mali, vfi ljubi povéfti !
Veliko Judov, ki fo bili k’Mariji in Marti prifhli, je v’Jesufa vérovaio, kadar fo ta Jesufov zhudesh vidili. Nekoljko pa jih je k’Farisejam fhlo, in od Jesufa, kaj je fiorii, jim povedó. Berfh fo vélki fvet napovedali, vmoriti ga fklénejo. Jesuf torej fe j® kmnlo po obujènimu Lazaru isBe-trfnje do Israelfkih méj odmaknil, in ondi v’ Efremfkirau mefiu bliso pufhave prebiva.
t$heft dm pred velikonozhjó pa je fpec v’ Be-taojo prifhel.
Brat Lazar, njegove feltri, in nektiri drugi, ki fo va-uj verovali, fi vie persa-denejo, de bi mu-zbali in hvaléshooft fka-sali. Prijasno vezherjo fo njemu in njegovim vuzhénzam napravili, in, kakor préd toljkrat v’shivlenju, je tudi sdaj po sha-loftnih dneh perferzhen vezher prifhel.
Lazar je bil s’ drugimi vrèd sa miso. Marta fe je s’ poftréshbo fukala. Marija pa je v’ alabàfterovi piifhizi terdo libro drasiga famozbiftiga nârdoviga niaslla pernefla, Je-sufu noge mashe s’ njim, in mu jih täre s’ lafml — in sljila, pfifhizo vblvfhi, mu ja potlej do sadne kaplje vfo vfo difhavo po glavi. Difhàve lepi duh je vfo hifho navdsll.
Ljubi moji ! koga ne bo v’ shivo gjlni-la ta obnófha brata in félìer, staiti pa tihe pohlevne Marije? nar drsjfhiga, kar ima, fe snebl, de zhaft Jesufu in ljubesen fka-*he !
Vuzhénzov eden pa, Judesh tShkari<5t, ki je bil irdal potlej Jesufa, je rekel: „ Zhi« nui fe ni raji prodalo to mašilo sa trillo defetakov , in vboshzatn fe dalo ? ” Nektl-rim vuzhénzatn je to bilo gotova refniza. Miflili fami per Cebi fo: „ Pazh ref! Zhi-imi neki ta saprâva tako drasiga mašila ? Vezh kakor trillo defetakov bi fe bilo isku-pilo is njega lohka, in dali bi fe bili med vboge.” In ref nejevóljni fo bili nad Marijo.
Pa nikar berfh vlakimu ne vupajrno, ktiri lepo govori. V’to ljubesen do blisfv:
niga je fvoje gerdo in famopridno Terze le Judesh sakrivaî. Rekel je to, nè de bi mu sa vboge bilo mar, ampak ker je tac bil, Mòfhno je nòiìl, ki je Jesuf is njé vbó-gajme dajal, in tudi sa - fe kaj toljziga daru obranil bi bil rad*
Pa The to je zhudno, pràv nar malo-pndnifhi zhlovek je bil nar pervi, de je nad vtrófkam jeslàl, ktiriga je lepa dufha is gole zhafif in ljubesni do Jesufa pozhéla. Ker ni Tam zhafti imel do Jesufa, tudi terpeti ni mogel, de mu jo drugi fkasujejo.
Jesuf, v’Judesbovo, in v’vfih drujih Terza je vidil, jim rezhe : „ Kaj ji she ho-zhete ? Per miru jo puflite. Dobro delo je nad mano.fiorila, C Pozhafliti me) koljkor je mogla, je to fiorila. Vbosih bote smiraj med Tabo imeli, in dobro fiorili, koljkorkrat ho* zhete, jim bote lohka. Mene pa nimate smiraj. Na dan tnojiga pogreba je miflila The Id nad mano to mašilo opraviti. Pa (is hvale in ljubesni ) ga ni mogla perzhâkati ; torej she sdaj mi je obljila telò, ker ga po moji fmerti ne bo mogla. ”
Kakó lepo Te je sa Marijo lètu JesuC ponéfel ! T*udi mf islagajmo tako vfelej drujih dela na dobro, in po Jesufovo tudi mi fe sa pravizhne ljudf poneffmo, zhe jih savolo dobriga djanja, s’ktirim ni vfim vflrésheno, kdo obéra in opravla !
Kako dobrotlivo je zhaft Jesuf in Iju-feesen vsé], ki mu jo Marija fkashe ? — Vfe tedaj imejmo v’ zhafli, kar je blasiga in dobriga, in ne vprafkajmo le smire j po là-
komneshovo : „ Koljko da dobfzhka?” Kdo namrezh bi ne bil Mariji raji enak, kakor pa Judfeshu?
Tudi file to naj opómnimo : Marija je ' po nevédama pófledno zhaft Jesufu pred imetcjo fkasala. Oh, fami ne miflijo, tako bliso groba fo doftikrat ljudje! Torej, kadar nam teshko dé komu kako vefelje (tonti , miflimo fi : Sadna dobrota je morebiti , ki mu jo fhe fkashemo, In kaj velja, omezhilo bo to nafhe terdo ferze!
„ Gotovo vam povém , je fhe djal Je-suf, po vfimu fvetu , koder kolj fe bo evsn-gelj od svelizharja osnanoval, fe bo tudi to, kar je nad mano sdaj fiorila, njej na fpomin nad njó hvalilo.”
cShe sdaj, ravno ko to berete, fe ta Jesuì'ova befeda fpolnuje. tSpomin te Jesu-fove fpofhtvâvke je v’zhafti do danafhniga dne. In to po vfi pravizi ! Saka), kdor Jesufa, njega vfe zhafti vrédniga, is ferza zhsfti, je fam ravno sa to zhafti vreden» Kdor pa njega, zhafti in zhafti vrédniga , v’zhàfti nima, in ne fpofhtuje, fe mu ravno sa to sanizhvanje fpodóbi.
Komej je bilo snâno, de je Jesuf v’ Retati ji , kmalo žele trume ljudi fo va - njo der« le , nè le Jesufa — in pa kdo fe bo zbudil ! ampak vidit tudi Lazara, ki ga je Je« sof od fmerfi bil obudil. Velka duhovfhi-na pa je naklèp fkovala, tudi Lazara, nè le Jesufa vmoriti, ker je Judov, ki fo Lazara gledat hodili, vezh in vezli v’Jesufa véro vaio.
Kam vfe fo le ti duhovni od Tvojih hu* dih lirait dal gnati ! De ga napuh ! de ga Tov-rashtvo ! de jo nevofhllvolt! Kako ftrafh-niga kaj fo te ltrafti! Goléjfhi ko Te komu takimu refm'za pokashe, huji sdivja. S’ftrdft-mi popäzheno Terze, iu pa savdâna pofoda! ,She tako ka>. drasiga in dobriga va - njo vlji, fkasilo Te bo, Hrupa Te bo navddlo!
88» Ob kratkim premiïhleni Jesufovi zhudeshi.
Ljubi moji ! Jesufovi viìgamogózhni in ljubesnivi zhudeshi saflushijo, zhe kai dru-jiga, de jih The bol do terdiga premiflimo» Torej The enkrat vfe jih povsemlmo ! Is trójne namembe slafti fo Te godili.
Bog, nafh nebefhki ozhe, ki ga ni nikolj nobeno zhlovefhko okó vidilo, je po fvojimu ljubi-mu finu, Jesufu Kriltufu, Tvojo pravo , popoln ama podobo pred naf hotel poflaviti.
Modróft , famofvéta dobróta in nefkònzhina tnózh fo vélke boshje laft-nólti. Ta modroft, dobrota in mozh fe fzer is vfih boshjih dèi kashe. Nebó osna-nuje njegovo velizhaftvo, in njegova pri-jasnoft naf obftdva is fonza, liune in své-aed. VTa semlja je njegove flave in zbalti polna. Dolga verità lepih boshjih dèi, cb Itvarjénju fveta, v’raju, po ozhâkov do-
3®ï
inovìh , ob zeli zhuđni vóji Israelfìciga polka ob iVfosefu, ob zhafu lodili kov, kraijov in prerćkov je fprizhovala in fprizhuje to Boshjo modroft, dobroto in mozh. Pa nebo s’ vii m fvojini lepim osvésdjam je ven-der, tako rekózh, lé feđesh boshji — semlja s’ vl’o zvetózho fpomiâdjo le podnósbje njegovo — in is vlih The toljzih boshjih dèi med Israelfkim polkam fe tako rekózh fhe le boshji masinz perkasuje. Po fesu fu Kri-ftufu, boshjimu finu, nam boshja modroft, dobrota in vfigamogozhnoft safija, de nè is žele natóre, de nè is vfe Israelfke sgodovine takó. Vfaka jesufova befeda je boshja modróft, njegov vfaki poglèd boshja miloft in Ijubesen , vfigamogozhnoft vfaki njegov mig. V’ njemu in po njemu je per ljudéh Bog — med njimi hódi v’ zhlovefhki podóbi — v’ obras, tako rekózh , ga v’ njemu gledamo.
Pogrefhîh lé ena tih laftnóft naj bi fe bila — Jesufova mozh poftavim , s’ ktiro je ravnal , naj bi njegovi dobroti in modrofti enaka ne bila; s’nebefhko mcdroftjo govoril, reveshe milo pogledoval, pa, fam bres mozM, v’ révi naj bi jih bil püfhalî nar lepfhi liže bi fe vsnjegovi lepi podobi po-grefhalo, Takó pa je lohka jesuf Imel rè-zhi :	„ Kakor moj ozhe déla , tako riélam
tudi jes ! ” In takó nam vfako Jesufovo délo oklizuje : „ Taki lè prijasen , taki per-ljaden , tako neisrezhèno dobroten je, tolj-ziga perferzhmga savupaûja vreden je ozhe v’ nebelih. ”
Drugi dèli	U
Bog je f v o j i m u fi nu fprizho-vdlo l'âbo dal, v fi m ljudem bres raslôzhka ie s’ njim hotel pokâ-s a t i : d e J e s u f K r i ft u f j e ref od Boga, od o z h e t a v’ nebefih, do ljudi p òfl a n.
Modrim, rasfvetlènim Hudem ja fzer jesufova globoka, nebefhka modroft, ki je vlo zhlovefhko modroft sitemnila, sbe prizhala, de je od Boga. Z hi dim, fvetim dufham je njegovo bresmadesh-nOjZlnfto, nadzhlovefhko fvetóft vidici she v’shivo prizhalo, de je od Boga poflan. Méfnim ljudém , in razih je pàzh nar vezh na fvetu, ki sa njegovo boshjo modróft in fvetóft fhe nifo imeli vuma, je bila piftno, tako rekózh, s’ debélimi zherkami in s’ veliko pezhžtjo njegova famovélka mózh,deje on boshii oblaftnik.
Tazih del naj bi ne bilo, nefhtevilno veliko ljudi bi ne bilo nizh pofebniga * nizh zhudniga nad njim najdlo. Pàzh malo bi fe jih bili njegovi lepi vuki prijéli, pazh malo njegovo ['veto shivlênje. Tako pa, kadar Ib dela vidili, ki jih nobena okrajfha« na mozh delati ne more, je laftna pamet vfaziga , dela in navuk Bogu perpifari, filila. cShè take neotefânze, viditi te dela, je fvet ftrah prefhinil. Is fpanja, is oterpno-fti do refnize in krepófti , tako rekózh, fo fe predramili. Žele trume fo vfako njegovih befedi svefto poflufhale, boshia befeda jim je. Sdaj fhe le fo njegovo shivlenje gledali, ga pofnémati jih je vleklo. Zhudne
3°?
dobrote, ktire jim fkasuje, fo njegovimu vuku in isglédu k’ njih ferzu fhe le poe nadelavale, la pa vefelje in dobrote fkaso-vati, kaj fe da lepfniga in zhlovefhki fla-bófti bol permérjeniga mifliti ? S’ zhern zhlovefhko ferzé bol na-fe potégniti? Ve* Telo, hvaleshno ferze fe veliko raji vfimu dóbrimu odpira, kakor ferze, ktiro v’révi bres pomo/.hi koperni.
Ti t olj ki J es ufo vi zhu deshi fo bili pa tudi fhe, nè lé Israei-z a m, a ra p a k v fi m u v’ r é v o s a t o p 1 e* Dimu zhlovefhki m u rodu odre-fhenja is rêve osnanvâvzi.
Kaj pak de, vfa semlja je boshje pri-jasnofti rasgledalo, To de veliko rezin vidimo tudi na-nji, ktire nam jo , kakor zherni oblaki, sagrinajo. Tudi veliko nadlog je na semljn Bres fhcevlla je terple-nja, kakor péfka ob morju. Lé bolesni in druge betéshe, pofiavim, kdo jih preihtćje, ki fe nam jih dofiikrat le vidiri she merli in gnufi? Rodava Datore, toljko boshje modrofti in dobrote ko je v’nji, slafti pa karzhloveka, njega nar lepfhi boshjo ftvar, tizhe, fe femterrje rasderta in omimlena vidi, in ni kakorfhina bi mogla biti. Ljudi fe rodi s’ ozhmi na fvet, pa ne vidijo, s’vufhéfmi, pane flifhijo, s’jesikam, pa ne govore, s’rokami in nogami, pa ganiti jih ne morejo. t$mert je she fsina na febi ftrafhna — pa koljkrat poverh tega morejo beloglâvi ftarifhi sa otrozi v’ grob gledati, koljkrat more ljuba, mila mati per nar
lepfhi ftarofti preljube- otrozhi'zhe saputiti! Take zhlovefhke terplenja, préden je Je-suf prifhel, ri ismüski, ti ispólsiki natore is fvojih modrih tezhâjov fe nifo ljudém s’ boshjo ljubesenjo in vezhno raodróftjo ni« kolj prav vesaii- Perkasen boshjiga finii pa na setnljo — njegova nebefhka ljubesen in milott, s’ ktiro je blagoflàvlal, odobrotlo-vàl, obveféloval; njegova lehkòta, s’ktiro je terplenje odjémal, in natóre hójo naravnaval , né pa podéral, ona fonzu enako, kadar fe oblaki rasi dejo » nam to lé lepo, milo refmzo pernèfe :
„ Bog je vezhna ljubesen. Blagoflàvla, obvefelnje lé on. Le dobro je od njega. Posémlifki slégi nifo is perviga od njega. Sazhëtik vlili slégov je greh — ta fhe lé nam je potrébo slegov nakòpsf. Pa, on vfmilvâviz ne popüfha bres pomózhi ljudi v' révi. On lam fe je zhloveka podftopil —* fvojiga ediniga finii is gole Ijubesni nam pofhle, in vfe tolike Jesufove dé!a fo le fhe pervlna, fo le fhe sazhétik odreflmve in svelizhanja, ki ga je po njemu Bog vfim ljudém perpravil, in dan bo napôzhil — de ga blago vupanje! — ki fe bo odrefhituv fkonzhala, vfa réva bo rninjila, vfaka sha« loftna folsa fe bo v’ vefélo, vfaki sdihlej v’ vefél glaf, vef jek fe bo v’ hvalo ia Vperferzhno aamâknenje fpreménil 1”
Komi drujiga déla.
POGRÉSHKf.
tStran Verßa Namtßi	Beri
i6	23	Shè	«Shè
38	17	hodobnim	hudobnim
4i	29	por	per
47	9	ne nébu	na nébu
57	33	no	ne
83	4	Jusufatn	Jesufatn
97	22	hvaliti ga	hvaliti ga,
99	23	Shè	«Shè
loi	32	ftarifhi'nu	ftarafhi'nu
104	*7	sablisM	sablifhf
1I8	2	k’ svelizhanju,	k’svelizhanju
140	24	pattavo	poftavo
144	30	ne	na
150	2	fhe	she
164	JS	odrne»	odmer--
173	24	nihkar	nikar
I90	20	gji'nen	gji'neno
Sio
20 ?	7	prìlzhizi	prilzhiz
210	6	huda vojffca,	huda vojfka !
258	iS	Nefvéfli	Nesvéfti
276	2	prafhöje	prashnje
s 76	14	vito	vite
287	24	fìitrafa	fhtrafa
288	34.	lok ta	iohka.
Tretji in poßedni d'd pride, kmalo ko bo ino gònfie.



l

p

SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
9530744
COBISS 0