110
Pravlice iz Krajnskega.
v
2. Škratelj pomočnik.
JVeki vojak gre od soldašine odpušen dornii. Med potjo je silno pomanjkanje terpel; sprositi si ni nič mogel, ker ni ptujega jezika znal. Za neko mejo zdihuje, kar zasliši v vodi stokati; gre k vodi in ugleda v nji kozarec, poseže po-nj in oglasi se notri: „Iz vode me vzemi.c' Ko kozarec iz vode vzame, vidi, da je Škrat notri; al ta ga prosi, naj ga spusti, da ga hoče obogatiti. Vojak vzame na kozarec privezano pismo, ga hrani in odmaši kozarec. Škratelj pravi: jjjez grem tje v uno veliko mesto, neko kraljičino obsest; nihče me ne bo od nje spravil, kot sam ti." Škratelj gre, in čez nekaj malo dni vojak za njim. Vse je že tam od obsedene kraljičine govorilo, in da ji nihče ne more pomagati. Vojak reče straži, naj ga v kraljevo grajsino spusti, pa se brani, in zadnjič ga z nadleževanjem, ker obeta, da bo kraljičini pomagal, puste notri. Res jo koj Škratelj popusti. Vprašajo vojaka: „Kaj hočeš za plačilo?" On pravi: jjZdaj mi dajte toliko, kot za proti potrebujem in pa pismo, da, če bom kaj več potreboval, mi bote dali, ko vam pismo pošljem." Potem gre stran. Pred mestom ga Škrat čaka in pravi: „Ali nisva dobro opravila? Zdaj grem pa v drugo mesto, bom pri drugi kraljičini ravno tako storil, in ti za mano pridi; le ti me boš od nje spravil, da ti bodo obilno plačali. Vse se tako zgodi kot pervikrat. Škrat ga nazadnje spet pred mestom čaka, in se hvali kot prejšnikrat; potlej pa pravi: ?5Jez bom še eno obsedel, iz ktere me pa ne ti, ne kdo drug ne bo spravil." Vojak pravi: ?5Preden se ločiva, pokaži mi še, kako ti v ta mali kozarec greš, ker si velik." Škratelj mu pokaže; ali kadar je notri, vojak kozarec zamaši, dene spet pismo čez in ga nese v vodo nazaj.