NAS ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XIX, ŠT. 181
CANKARJEVI DNEVI OD 7. DO 9. MAJA
7- maj (četrtek)
- literarni večer v mali dvorani Cankarjevega doma
8- maj (petek)
~ Zaključna prireditev vseslovenskega 15. jubilejnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje v znanju materinščine
ob 10.00 uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki,
~ Otvoritev razstave akademskega slikarja Milogoja Dominka
°b 19.00 uri v Kulturnem domu (sedanji dom TO) na trgu Karla Grabeljška
~ pregledna razstava Milogoja Dominka risb in osnutkov v mali dvorani Cankarjevega doma
9- maj (sobota)
~ Koncert orkestra in učencev glasbene šole Vrhnika
ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki
Oton Gaspari: Velikonočna procesij«
APRIL 1992
YU ISSN 0351-6180
Z DVEMA AMANDMAJEMA
Proračun za letos
V četrtek 26. marca 1992 je bilo skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Vrhnika.
Delegati skupščine so prejeli kar obsežno gradivo (točno 121 listov), saj je dnevni red obsegal 20 točk. Glede na vsebino dnevnega reda je bilo pričakovati zanimivo in razburljivo zasedanje skupščine.
Toda zapletlo se je že na začetku, ko so ugotavljali sklepčnost, ki je obvezna za sprejemanje sklepov. Zbor združenega dela je bil nesklepčen, pa tudi družbenopolitični zbor je bil ravno na meji sklepčnosti.
Ker pa so pričakovali še enega delegata v ZZD, se je zasedanje skupščine le pričelo. Brez razprave in pripomb so delegati sprejeli vsa obsežna poročila tako sodišč, inšpekcijskih služb, pravobranilca ter poročila občinskih upravnih organov.
Zanimiva je bila sama pobuda, ki jo je že prej posredoval IS, da bi Vrhnika imela svojega javnega pravobranilca.
Več razprave je bilo pri sprejemanju proračuna občine Vrhnika. Več delegatov se je ogrevalo za večja sredstva v turistično dejavnost, za kar pa ni ovir, samo turistično društvo mora pričeti z aktivnim delovanjem. Soglasno je bil proračun občine sprejet, s tem tudi odlok, vendar z dvema amand-
majema, da je delegatom skupščine treba vsake tri mesece poročati o izvajanju sprejetega proračuna občine Vrhnika ter da se 3,5 milijona SLT nameni za vzdrževanje in obnavljanje zelo slabih lokalnih (občinskih) cest iz različnih nerazporejenih sredstev v proračunu.
Delegati skupščine so spre-
jeli še predlog odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika, ki so:
- naziv častni občan občine;
- podelitev domicila občine;
- Petkovškovo priznanje;
- Bloudkova značka;
- nagrade inovatorjem in izumiteljem;
- priznanja   za področje
vzgoje in izobraževanja;
- pokroviteljstva skupščine;
- spominska priznanja in darila.
Nato se je spet zapletlo, ker sta dva zbora postala nesklepčna in po razpravi še o dveh točkah so sejo skupščine prekinili ter nadaljevanje napovedali za 9. april 1992.
S. S.
Nekoliko večja vrsta je bila 30. in 31. marca na davčni upravi
DOHODNINA, DOHODNINA!
Čakali do zadnjega
Rok za oddajo davčne napovedi za izračun dohodnine je bil 31. 3. 1992. Vrhniška uprava družbenih prihodkov je v občini vodila vse aktivnosti ter nudila pomoč s svetovanjem.
Na Vrhniki so zadnji teden sprejemali napovedi tudi v popoldanskem času do 18. ure ter zadnjo soboto. V Borovnici so dvakrat imeli dežurno ekipo, ki je prejela okoli 400 davčnih napovedi.
V Zaplani pa so pripravili in-struktažo   za izpolnjevanje
obrazcev, vendar se je odzvalo le 40 krajanov.
Do roka so skupno prejeli okoli 12.000 davčnih napovedi.
Videlo se je, da je večina čakala na zadnje dni, ko je bila tudi večja vrsta pri oddajanju davčnih napovedi.
Na republiki bodo računalniško vse obdelali in nam vračali odločbe o plačilu ali vračilu dohodnine.
Takrat pa bodo tudi obrazi bolj ali manj veseli.
S. S.
VOŠČILO
ZA VELIKO NOČ VAM VOŠČIMO Z VESELIM SPOROČILOM KRISTUSOVEGA
VSTAJENJA: TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD.
RADUJMO IN VESELIMO SE GA!
Slovenski krščanski demokrati Vrhnika
Na pravkar končanem sejmu v Ljubljani Alpe-Adria »Svoboda gibanja« je občina Vrhnika imela prvič svoj prostor. Čeprav skromen poskus predstavitve Vrhnike je le uspel in zanimanje je bilo kar veliko.
Že na otvoritvi sejma, ko je Kmetijska zadruga Vrhnika predstavila in izpeljala pokušnjo svojih izdelkov, je vrhniški paviljon vzbudil zanimanje tudi pri predsedniku vlade Lojzetu Peterletu in ministru za turizem Ingu Pašu, ki sta se za kratek čas ustavila in poizkusila znani vrhniški sir ementa-lec. Ostali razstavljala v vrhniškem paviljonu so bili še: Anton Baškovč - izdelovalec testenin; Kovač-Adamič - vrhniški keksi, Štefanija Rodošek - drobno suho pecivo in Jože Šušteršič, ki je imel pokušnjo domače slivovke, sadjevca in brinjevca ter Pekarna Žito z obema znanima vrhniškima kruhoma (barjanec in jernej). Vsak začetek je težak, že vsak nadaljnji korak pa bo lažji in še večja možnost za predstavitev Vrhnike na sejmih. (S. S.)
MOJA VRHNIKA, HODIMO MIMO IN NE POZNAMO TVOJIH LEPOT
2
APRIL 1992
NAŠ ČASOPIS
TELEFONI
Centrala bo junija
Materinski dan
PROGRAM POSPEŠEVANJA PROIZVODNJE HRANE V OBČINI VRHNIKA
Različno - glede na težavnost
V skladu z usmeritvijo Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva v letu 1992, tudi letos z občinskim proračunom zagotavljamo podporo v smislu pospeševanja in ohranjanja proizvodnje hrane. Občina Vrhnika je kot celota območje, kjer so zaradi talnih in hidroloških razmer za tradicionalno kmetijstvo težji pogoji oziroma omejeni dejavniki. So pa tudi specifični pogoji kot na primer na šotnem delu Barja, kjer se počasi uveljavljajo nasadi ameriških borovnic, kot alternativa tradicionalni govedoreji. Glede na to, da v kratkem obdobju še ni pričakovati da bi prišlo do povečanja posesti današnjih premajhnih kmetij, je edina možnost, da kmetije ekonomsko zaživijo v dopolnilnih oz. alternativnih dejavnostih.
Glede na še vedno neustaljeno situacijo na trgu kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala, s programom v prvi vrsti zagotavljamo podporo za ohranjanje obstoječe proizvodnje, ki pa je v povprečju za 10% nižja kot pretekla leta. Uvajamo pa nekaj novih tako imenovanih dopolnilnih programov in več poudarka je na svetovanju in izobraževanju kmetov.
A) POMOČ ZA OHRANJANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
1. Regresiranje mineralnih gnojil
Glede na vedno manjša sredstva zagotavljamo zaenkrat regresiranje le za spomladansko gnojenje, to je 500 ton mineralnih gnojil. Letos prvič uvajamo različno podporo glede na težavnost kmetovanja in sicer za višinske in strme kmetije znaša regres 25%, za ostale dele občine pa 20% regres. S programom tako zagotavljamo 400.000 SLT za višinske in strme kmetije in 1.500.000 SLT za ostale.
Mineralna gnojila se regresira kmetijam glede na doseženo tržno kmetijsko proizvodnjo v letu 1991.
2. Regresiranje semenske koruze in drugih semen
S programom zagotavljamo sredstva v višini 1.000.000 SLT za regresiranje 12 ton semenske koruze in sicer 25% prodajne cene.
Za regresiranje ostalih semen (semena za pridslavo krme) zagotavljamo 240.000 SLT in sicer za 40% regresiranje. Semena se regresira tržno usmerjenim kmetijam.
3. Kopanje jarkov in vzdrževanje melioracij
Kopanje in čiščenje jarkov predstavlja nujni ukrep pri izboljšanju talnih razmer za rast, ki je predvsem na Barju osnova vsega kmetovanja.
Poleg te naloge se sofinancira tudi dela pri vzdrževanju že izvedenih hidromelioracij v občini. Navedena dela se sofinancira do 50 % za kar zagotavljamo 550.000 SLT.
4. Veterinarske storitve
Pod to nalogo zagotavljamo sredstva za zdravljenje krav v A in Z kontroli in sredstva za preventivno cepljenje pašnih živali. Skupaj zagotavljamo v letošnjem programu 1.120.000 SLT za zdravljenje krav in 80.000 za cepljenje pašnih živali.
Regresira se zdravljenje krav v A in Z kontroli v višini 50 %. Za preventivno cepljenje pašnih živali se zagotavlja 200 SLT po živali.
5. Konjereja
- oskrbnikoma žrebcev na Lesnem brdu in Brezovici zagotavljamo 30 % regresa za skočnino za območje občine po ceniku, ki ga izda Kmetijski zavod Ljubljana
- zagotavlja se tudi 500 kg ovsa za vsakega žrebca
- udeležba žrebca na letnem li-cenciranju (prevozni stroški in dnevnica)
V programu tako zagotavljamo 70.000 SLT.
B) DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH IN UVAJANJE NOVIH PROGRAMOV PRIDELAVE HRANE
1. Prašičereja
- sofinanciranje do 20% oziroma 50% regresiranje obresti za kratkoročne kredite za nabavo pujskov za tržno proizvodnjo
- 50% sofinanciranje nabave plemenskega merjasca za pl. postajo - 2 kom
- 50% sofinanciranje zdravljenja plemenskih svinj in merjascev,
- v programu zagotavljamo 600.000 SLT
2. Ameriške borovnice
- sofinanciranje nabave sadik. Planiramo uvoz cca 2.000 kom sadik iz Amerike,
- v programu zagotavljamo 200.000 SLT
- podpora znaša 30 % nabavne cene.
3. Kmečki turizem
- s tem programom sofinanciramo do 50% pripravo projektov za ureditev kmetij za kmečki turizem oziroma izdelavo ureditvenih načrtov za kmečka dvorišča
- planiramo pripravo projektov za 4-5 kmetij za kar zagotavljamo 50.000 SLT.
4. Zelenjadarstvo
- s programom podpiramo investicije za uvedbo zelenjadarstva ali jagodičevja. Podpora bo znašala do 10% stroškov.
- s programom bomo zagotavljali tudi do 30% podpore za nabavo sadik ali semen
- v ta namen zagotavljamo 100.000 SLT
5. Čebelarstvo
- s programom zagotavljamo sofinanciranje nabave zdravil za čebelarski družini v sklad z veterinarskim programom
- v ta namen zagotavljamo 70.000 SLT
C) KMETIJSKA IN GOSPODINJSKA SVETOVALNA SLUŽBA
1. Izobraževanje
- s programom financiramo zimski ciklus predavanj za mlade kmete
- z uvedbo kmetijsko gospodinjskega svetovanja financiramo posamezna predavanja in tečaje iz dopolnilnih dejavnosti, gospodinjstva in novih programov kmetijstva
- v ta namen zagotavljamo 150.000 SLT
2. Pomoč pri servisiranju
- s programom omogočamo brezplačno servisiranje škropilnic za zaščito rastlin
- v ta namen zagotavljamo 30.000 SLT
3. Govedorejsko društvo
- s programom omogočamo oživitev društva, pomoč pri organizaciji sejmov živali, pomoč pri izvedbi strokovne ekskurzije
- za program zagotavljamo 30.000 SLT
4. Aktiva kmečkih žena in kmečke mladine
- s programom omogočamo oživitev aktivov
- z aktivom kmečke mladine bomo vzpodbujali boljše poznanstvo med mladimi kmeti, omogočali organizacijo tekmovanja v znanju o kmetijstvu, omogočili bomo tekmovanja na regijskem in republiškem tekmovanju oračev
- omogočili bomo izvedbo strokovne ekskurzije
- v ta namen zagotavljamo 30.000 SLT
Regrese za navedene programe se uveljavlja preko Kmetijske zadruge Vrhnika in Kmetijske svetovalne službe Vrhnika.
W
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Ulovka v novih rokah
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Breznik, J.: Zakon o denacionalizaciji s komentarjem Cossu, M.: Miselne igre
Curk, J.: Trgi in mesta na Slovenskem štajerskem Cater, K.: Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico De Bono, E.: Tečaj mišljenja Ečimovič, T.: Polž in polžereja Kneipp, S.: Zdravljenje z vodo 2. del Manekeller, W.: 100 Briefe Deutsch Novak, M.: Sindikalno pravo
Ribičič, C: Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije Roth, G. D.: Vremenoslovje za vsakogar Rupel, D.: Slovenska pot do samostojnosti Rupl, D.: Slovenstvo kot politično prepričanje Seymour, J.: Načrt za zeleni planet Stabej, J.: Kaj veš in kaj znaš Thun, M.: Setveni koledar 1992 Veljačič, C: Ločnice azijskih filozofij
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Blyton, E.: Skrivnost tolpe Zelena roka
Blyton, E.: Skrivnost zapuščenega dvorca
Lvstik, F.: Kdo je napravil Vidku srajčko
Mai, V.: Ledosned
Mate, M.: Papagaj Bine
Prunk-Utva, L.: Kaj je videl Mižek Figa
Prispevek v prejšnji številki Našega časopisa »Telefonija na Vrhniki v treh fazah«, je vzbudil precej razburjenja med evidentiranimi telefonskimi naročniki in tudi me?l vodilnimi v občini, predvsem ker se vsi prejšnji dogovorjeni roki odmi-kajo za nekaj mesecev.
Zato je predsednik IS Vili Granda sklical razgovor z najbolj odgovornimi predstavniki PTT, ki so investitorji ter predstavniki ISKRE kot dobavitelji centrale. Iz samega razgovora povzemamo nekoliko širšo informacijo z dogovorjenimi od-nosno obljubljenimi roki posameznih faz izgradnje in pridobivanja novih telefonskih naročnikov.
Vse razgovore in dejavnosti s PTT je vodila občina Vrhnika. Že konec leta 1990 je bila podpisana kreditna pogodba za nakup centrale, ki so jo kreditirali občina in posamezniki, z nakupom PTT obveznic, za ca. 50% od skupne vrednosti centrale. S tem je bilo dogovorjeno, da bo centrala dobavljena in priključena do konca leta 1991.
Vendar pa se ISKRA kot dobaviteljica ni mogla držati rokov, ker so bili pretrgani plačilni in dobavni roki s SIEMEN-SOM (Nemčija), ki je proizvajalec in dobavitelj centrale.
Centrala bo po zadnjih zagotovilih dostavljena v začetku aprila ter popolnoma pripravljena za priključitev telefonskih naročnikov konec meseca junija.
Sama nova centrala bo imela možnost 3000 novih telefonskih naročnikov, in bosta s staro, ki ima 1500 priključkov, delovali paralelno ter obe povezani z glavno in mednarodno centralo v Ljubljani. Nova centrala bo omogočila večje število zvez hkrati ter s tem boljšo in sodobnejšo kvaliteto pogovorov.
Do sedaj je glavni investitor PTT pripravil vse potrebno za montažo nove centrale to £ gradbeno dovoljenje, projekt, dovoljenje za obnovo sedanje centrale ter dokončuje se projekt naročniške mreže. Do dokončnega priključka centrale bodo izvedena tudi vsa ostala pripravljalna dela, položen bo optični kabel, prenosni sistemi z Ljubljano in Logatcem, napajalni del za centralo ter zagotovljeni vsi dokumenti za priče-tek delovanja nove centrale.
Projekt naročniške mreže je v izgradnji in je največji problem investitorja, kako ga financirati.
Problem je tudi pri dajanju soglasij  posameznikov, čez
Vsi tako imenovani »Ne-te-lefonski naročniki« nestrpno pričakujemo kakršnih koli novic o realizaciji napeljave telefonskega omrežja v občini Vrhnika.
V letu 1990/91 smo bili vsi polni pričakovanj, ko je stekla dokaj dobro zastavljena akcija razširitve omrežja, t. j. nakupa telefonske centrale, napeljave idr. Vendar pa lahko danes z grenkim priokusom ugotavljamo, da od takratnih obljub, da bomo telefonske priključke dobili ob novem letu, do danes ni storjenega ničesar drugega, kot to, da smo v juniju 1991 morali kupiti PTT obveznice, s čimer naj bi si »zagarantirali« možnost pridobitve telef. prik-
Hflfik&    Dranris^nni  «*• **ir\   Hiti -/o
katero ozemlje naj bi šel PTT kabel. Po oceni je potrebno pridobiti še 25% soglasij posameznikov, zato apeliramo na vse tiste, ki nočejo ali pa še niso dali soglasja, da gre lahko kabel preko njihovega ozemlja, da to sporazumno le naredijo.
Po sedanjih podatkih je iz dvanajst krajevnih skupnosti prijavljenih ca. 1750 novih naročnikov, ca. 50 prevezav iz drugih občin ter ca. 200 dodatnih priključkov za podjetja, kar je okoli 2000 priključkov.
Ko bo narejen projekt naročniške mreže z gradbenim do-, voljenjem ter bo nova centrala popolnoma pripravljena za vklop, bo šele možno priključevanje novih telefonskih priključkov in to v treh fazah, za kar garantira glavni investitor PTT.
Po prvih pregledih naročniške mreže, bo v prvi fazi takoj po 1. 8. 1992, prejelo telefone ca. 300 naročnikov, predvsem tisti, kjer imajo mrežo že napeljano. Točni podatki bodo znani v mesecu maju, ko bo narejen projekt in bo ponoven sestanek s PTT.
Drugo fazo izgradnje predvidevajo do konca leta, predvsem tam, kjer so potrebne le manjše adaptacije obstoječe mreže.
Tretja faza pa predstavlja graditev popolnoma nove naročniške mreže, kar pa se bo odvijalo v letu 1993.
Kot glavni problem pri tem PTT navaja financiranje naročniške mreže, saj so gospodarske razmere vse težje tudi v samem PTT. Glede na finančne pokazatelje so v prioritetni program namenili izgradnjo vrhniške centrale, medtem ko so iz letošnjega plana izpadle investicije v Cerknici, Litiji in Grosupljem. Celotna investicija je vredna 1.300.000.000,00 SLT (po sedanjih cenah) in je doslej finančno pokrita ca. 30%, za 70% pa bo investitor moral še priskrbeti sredstva.
Sedanja cena telefonskega priključka je 35.490,00 SLT, s tem da imajo lasntiki PTT obveznic popust (do 1000 DEM - 10%, do 2000 DEM
- 20% ter nad 2.000 DEM
- 30%). Gotovo je, da z informacijo ne moremo zadovoljiti vseh bodočih telefonskih naročnikov. Naslednji sestanek s PTT podjetjem bo v mesecu maju, ko bodo že znana področja, kje se lahko nadejajo novih priključkov. O vsem pa bomo sproti obveščali v naslednjih številkah Našega časopisa.
S. S.
»steklo« in da se bodo uresničile težko pričakovane obljube, na katere nekateri čakamo že 20 ali celo več let. V septembru 1991 smo tudi podpisovali izjave, s katerimi smo dovoljevali prekop zemljišč, kjer bi bilo to potrebno, za napeljavo telefonskega kabla. Vendar se je vse skupaj ustavilo pri podpisovanju.
Ob izidu zadnje številke Našega časopisa pa je bilo, kot da bi me nekdo polil s kropom. Iz članka, ki nas seznanja z realizacijo napeljave telefonskega omrežja, je razbrati, da smo stanovalci Betajnove tako imenovana »III. faza«, kar pomeni, da telefonskih priključkov ne bomo dobili še kai lep
Za 25. marec, materinski dan, smo krščanski demokrati z Vrhnike materam in ženam v domu počitka polepšali delček dneva.
V pritličju so malčki iz župnijskega vrtca oskrbovankam in oskrbovancem zaplesali in zapeli pesmice o stvarjenju, pomladi in živali. Zadnji dve pesmici smo zapeli skupaj. Zbrane je pozdravil ter materam in ženam voščil župan dipl. inž. arh. France Kvater-nik. Pridružil se nam je tudi vrhniški kaplan Janez Šaus. Z dekanom Božnarjem večkrat obiščeta oskrbovance (vseh je 225) ter za praznike v domu mašujeta. To je za večino oskrbovancev neprecenljive vrednosti. Po nastopu malčkov iz vrtca smo zbranim
čas ali pa sploh nikoli. Torej so možnosti pridobitve enake »ničli«. To pa zato, ker se zopet poudarja vprašanje finančnih sredstev. Ničkolikokrat je že bilo postavljeno vprašanje, kdo je odgovoren za razvoj telefonskega omrežja v občini Vrhnika, pa nanj ne dobimo pravega odgovora. Res je težko verjeti, razen če tega ne občutiš sam, da ob vsem govorjenju, »da gremo v Evropo«, čakaš na priključek 20 ali več let.
Vsa pregovarjanja, izgovarjanja, obljube ti upravičeno porajajo dvom, da je nekdo osebno zainteresiran, da stanovalci Betajnove za nobeno ceno ne smemo priti do telefonskih priključkov. Siti smo nenehnih izgovarjanj, da ni finančnih sredstev. Kako pa lahko mi. občani, ob vseh drugih obveznostih, sofinanciranjih raznih akcij, tudi preži-
materam in ženam razdelili simbolična darila. Nato smo v spremstvu prijazne socialne delavke Darje obiskali bolnike po sobah. Za nami so ostajali hvaležni pogledi, neizgovor-jene želje, in tu in tam solzno oko. Vsi oskrbovanci so del nas ter nas obvezujejo za več kakor en sam samcat obisk na leto. Potrebujejo nas.
Prihodnje leto bo za materinski dan morda sv. maša že v novi kapeli, ki jo v domu že pripravljajo. Tako bodo tudi težji bolniki lahko večkrat prejeli zakramente ter molili v miru in tišini.
Najlepša hvala upravnici Nadi, Darji in Andreji ter osebju za sodelovanje in pomoč.
MARIJA TOMŠIČ
vimo. Zavedamo se, da je vse drago in da ceneje nikakor ne bo. Vendar pa, ali se tega zavedate tudi načrtovalci? Vemo, da za načrtovanje telefonskega omrežja ni odgovorna centrala v Ljubljani, zato pa jih vprašujemo, kdo je odgovoren za načrtovanje po posameznih občinah. Ali smo za to sami občani ali pa so za to službe, ki jih plačujemo?
Stanovalci Betajnove se dobro spominjamo akcije asfaltiranja ceste od začetnih dogovarjanj do zbiranja sredstev in tudi prepirov. Vendar, če tega ne bi bilo, tudi asfalta danes ne bi bilo. Ali se bomo morali tudi glede pridobitve telefonskih priključkov na Betajnovi odločiti za tako akcijo, seveda v okviru svojih možnosti, vendar s poudarkom in zavestjo, da bomo morali vsi plačati in ne samo nekateri.
S. Š.
Podjetje OREL d.o.o. je s 1. 3. 1992 prevzelo gostišče Ulovka, kjer bo z novo ponudbo in novim programom poizkušalo popestriti turistično, gostinsko in rekreativno ponudbo.
Sedaj že deluje v objektu nove brunarice gostišče, v spodnjih prostorih pa disco-teka, ki je odprta ob petkih in sobotah s pričetkom ob 21.00 uri.
V starem delu se pripravlja restavracija, kjer bo možno ob vikendih dobiti posebno ko-stila, večerje in spjoh dobro domačo hrano.
Organizirajo pa lahko tudi slavnostne večerje, poroke in posamezne ter skupinske zabave.
v lunstično-rekreativnei1 delu si bo možno sposoditi j? halne konje - ponije in kolesa V dogovoru pa so s posameZ nimi organizatorji prireditev t organizacijo vseh možnih re kreativnih aktivnosti. O tem bo ste sproti obveščeni s plaka1 in v »Našem časopisu«.
O uspehu samega turistič nega centra ne dvomimo, V8 je bila uspešna že prva priredi tev »Večer piva Union in C' trarja Karlija Gradišnika« I Savinjske doline, ki se ga j udeležilo veliko število obiske valcev in ljubiteljev piva t«5 glasbe.
Prav gotovo je to nova pride bitev za turistično ponudb Vrhnike ter njene afirmacij v Sloveniji.
s.
Telefonski priključki
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1992
3
ANTON PERŠAK NA OKROGLI MIZI DEMOKRATSKE STRANKE
Nova ustava in lokalna samouprava
Sredi marca smo vrhniški demokrati organizirali že drugo okroglo mizo, tokrat na temo vloge in organizacije lokalne samouprave po sprejemu nove ustave. Gost okrogle nize je bil g. Anton Peršak, delegat v družbenopolitičnem zboru skupščine Republike Slovenije, član ustavne komisije in podpredsednik Demokratske stranke.
U uvodu je g. Peršak predstavil predlog nove organiziranosti občin v Sloveniji, ki so ga Pripravili strokovnjaki Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Po tem predlogu naj bi iz sedanjih petinšestdeset občin nastalo približno dvestopetde-set občin. Za vrhniško občino je zanimivo, da predlog predvideva ponovno vzpostavitev občine Borovnica ter priključitev krajevnih skupnosti Log in Dragomer-Lukovica novona-stali občini Brezovica.
Posebej je poudaril, da je bil predlog izdelan v strokovnih krogih, da se politične stranke v tej fazi še niso izrekale o konkretnih rešitvah in njihovih političnih implikacijah.
Predlagatelji so pri oblikovanju občin upoštevali določene kriterije, kot so število prebivalcev,, velikost občine in razvitost 'nfrastrukture. Drugače povedano, kraj bi moral biti opravilno sposoben; imeti bi moral nekatere osnovne objekte, nPr. upravno stavbo, šolo, vrtec, pošto, trgovino in banko.
Predlog seveda še ni dokončen in bo nedvomno doživel še precej korektur in sprememb.
Tak koncept lokalne samouprave predvideva povezovanje občin v višje nivoje - v pokrajine oziroma okraje. Zaradi ve-i'ke politične občutljivosti problema regionalizacije Slovenije v regije in pokrajine v tej tezi še ni izdelan konkreten Predlog novih občinskih povezav.
V prihodnje bo občina izgubila nekaj svojih pristojnosti saj bodo naloge s področja obrambnih in notranjih zadev, davčnih in inšpekcijskih služb
prešle v pristojnost ustreznih republiških ministrstev. Notranja organizacija občin ni predpisana. Pri tem je zanimivo, da v novi slovenski ustavi niti z besedico niso omenjene krajevne skupnosti. Po Peršako-vem mnenju to niti ni potrebno, saj meni, da bodo krajevne skupnosti, kot obliko organiziranosti občanov obdržali povsod tam, kjer so se izkazale kot pomemben dejavnik pri zadovoljevanju skupnih potreb
tavljali, da bodo pri preoblikovanju občin verjetno nastajali tudi zapleti, saj bodo skoraj vse dosedanje občine »razpadle« na več manjših. To pa bo verjetno vzrok za prepire o lastništvu raznih infrastrukturah objektov ter pristojnostih nad upravljanjem z njimi.
Samo upamo lahko, da se bomo v naši občini znali in hoteli pravočasno dogovoriti o teh vprašanjih. Časa nimamo veliko, saj ustavni za-
Predsedstvo zbora SDP in poslanka Sonja Lokar
Zborovanje vrhniških prenoviteljev
Imajo novo vodstvo
tencialnih soupravljalcev postavljajo v vse večji mezdni odnos.
Na koncu pa je udeležence seznanila z nekaterimi najpomembnejšimi nalogami stranke kot:
- zavzemanje za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja delavcev in upokojencev,
- sprejemanje take zakonodaje, ki bi zaščitila najbolj prizadete sloje prebivalstva,
- zavzemanje za spremembo davčne zakonodaje in oprostitev prometnega davka za hrano ter otroška oblačila in obutev,
- prizadevanja za dodeljevanje večjega števila štipendij,
krajanov. Seveda pa ni nujno, da bodo v vseh novih občinah krajevne skupnosti, saj bo marsikatera občina po velikosti primerljiva s sedanjimi krajevnimi skupnostmi.
Občinsko oblast bodo predstavljali sveti občine, v katere bodo volilci na lokalnih volitvah izvolili približno dvaindvajset članov. Občini bo načeloval župan, praviloma neprofesi-onalec, kateremu bo pri upravljanju občine pomagalo pet do šest zaposlenih.
O konkretnih mejah novih občin bo potekala javna razprava, ustava pa zahteva obvezno referendumsko odločanje občanov o ustanovitvi svoje občine in njenih mejah. Verjetno bo referendumski način odločanja uporabljen tudi pri regijskem povezovanju občin.
V razpravi so prisotni ugo-
kon za izvedbo ustave v svojem prvem členu predvideva, da je treba vse predpise, ki niso v skladu z novo ustavo, uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. To pomeni, daje za preoblikovanje občin ostalo le še dobro leto in pol časa, problemov, ki jih bo nedvomno treba rešiti, pa je ogromno.
Rihard Beuermann
PREJELI SMO
10. marca je bil zbor vrhniških prenoviteljev, na katerem je sodelovala članica republiškega vodstva SDP in republiška poslanka Sonja LOKAR. Najprej je predstavila notranje politične razmere v Sloveniji, nato pa je odgovarjala na vprašanja udeležencev zbora.
V svojem izvajanju je opozorila predvsem na:
- slabšanje razmer in padanje življenjskega standarda na škodo delavcev in upokojencev;
- razlaščanje dovčerajšnjih lastnikov družbenega premoženja. Dosedaj so razlaščeni že vsi delavci na področju družbenih dejavnosti, kar je ena tretjina vseh zaposlenih v Sloveniji, proces pa se nadaljuje na drugih področjih;
- zmanjševanje obsega pravne pomoči delavcem ob naraščanju njihovih stisk. Do sedaj se je samo v Ljubljani ukvarjalo s pravnim svetova-
Pustite praznik
k članku iz marčeve številke
Dovoli Valči Feferjeva, da malo razmišljam o tvojem pisanju.
Boriš se, da bi občinski praznik še naprej praznovali 6. maja, na veliki praznik na DAN SVOBODE.
Učenci na obisku pri stanovalcih doma upokojencev
Že nekaj let učenci nižje stopnje na Vrhniki obiskujejo stanovalce Doma upokojencev na Vrhniki v mesecu marcu, na dan pomladi ter jim pripravijo vesel, zabaven program.
Tudi letos so se držali tradicije, samo da so izkoristili materinski dan ter 25. 3. 1992 bili 9osti Doma upokojencev. Pripravili so predvsem zabaven program, da so lepe in vesele Pomladne dneve vnesli med stanovalce doma. Program so izvajali šolski pevski zbor Helene prbec, učenci 1. a in 1. b razreda, učenci glasbene šole ter ritmične gimnastičarke Mete Mohar.
Prav veselje je bilo pogledati obraze upokojencev, ki so budno spremljali nastope učencev. Na koncu pa so skupno zapeli še nekaj slovenskih narodnih in nepozaben popoldan je *ar hitro minil.
S. S.
Dan svobode? Za mnoge je to nadaljevanje sužnjih dnevov, za mnoge začetek strašnega trpljenja, ki se je končalo s smrtjo v jamah groze, kakor jih imenuje Spo-menka Hribar, za svojce ter trpinov pa začetek preganjanja. Ti tem ljudem praviš okupatorjevi hlapci in njih potomci. Upam si trditi, da so bili in če so še živi, so to v večini dobri, pošteni in zavedni Slovenci, ki so jih komunisti zaradi njihovega prepričanja izločili iz osvobodilnega boja in so se morali odločiti za drugačen boj, boj proti komunizmu, ki so ga poznali po grozotah, ki jih je počel v Sovjetski zvezi in, ki je že začel z morijami na naših tleh. Škoda, da je bilo tako. Lahko bi se borili rama ob rami in se skupaj veselili dneva zmage in ne bi bilo toliko trpljenja in ne bi bilo treba ne tvojega ne mojega pisanja.
Za mnoge je bil to začetek časov, ko so jemali zemljo, podirali kapelice, križe, utišali zvonove. Mrgolelo je vohunov, pogovarjali smo se potiho.
Naša družina ni nikoli hlapče-vala okupatorju. Upam da temu ne boš oporekala. Vendar mi je »svoboda« onemogočila poklic učiteljice. Petnajst let sem bila stara, ko so me decembra 1945 z mnogimi drugimi sotrpini izključili z učiteljišča. Česa smo bili krivi? Vsi smo bili iz vernih slovenskih družin. Onemogočili so mi vsako sodelovanje na kulturnem področju. Nisem smela prepevati pri KUD »Svoboda«, razbili so dramski krožek, kjer sem sodelovala, klicali so me na vsa mogoča zaslišanja na milico ali na Notranjo upravo v Ljubljano. Ni mi bilo lahko živeti v tistih časih, zato se ne ogrevam za 6. maj.
Pa še ti nesrečni kontejnerji. Valči, saj si pametna ženska. Ni ga normalnega človeka, ki bi jedel hrano, ki jo izbrska iz kontejnerjev. So ljudje, ki pač morajo brskati po tej nesnagi. Nekateri mogoče najdejo kos kruha za živino ali meso in kosti za psa. Res je, v kontejnerjih bi lahko našli veliko hrane in drugih še dobrih stvari, ki jih odvr-žejo »občani na robu lahkote«. Ne vem, zakaj so se novinarji tako
njem okrog šestdeset pravnikov v raznih institucijah, sedaj pa le še okrog šestnajst. Število zadev pri sodišču združenega dela pa se močno veča;
- povzročanje novih krivic ob izvajanju zakona o denacionalizaciji, saj bodo z vračanjem zemlje veleposestnikom in cerkvi prizadeti predvsem delavci na družbenih posestvih ter mali in srednji kmetje, ki so zemljo dobili z agrarno reformo ali v najem;
- nujnost predčasnih volitev zaradi krize parlamentarnega sistema, kar pa je skoraj neizvedljivo, kajti zaradi ozkih strankarskih interesov ni mogoče sprejeti ustrezne volilne zakonodaje.
Gospa Lokarjeva je pojasnila tudi podporo delavcem ob opozorilni stavki, katere namen je bil opozoriti na ekonomski in socialni položaj delavcev, ki se iz dosedanjih sa-moupravljalcev in bodočih po-
predvsem nadarjenim otrokom iz delavskih in kmečkih družin,
- prizadevanje za odpiranje novih delovnih mest z ustrezno podporo države.
Po razpravi, v kateri je bilo ugotovljeno, da je javnost slabo seznanjena z delom stranke, predvsem zaradi bojkota stranke s strani medijev, je bil zbor končan z volitvami novega vodstva stranke.
Udeleženci zbora so izvolili 9-članski izvršni odbor stranke ter 3-članski nadzorni odbor. Za predsednika stranke je bil izvoljen Vojko Jerina, ki bo vodil stranko v naslednjem obdobju.
Izvršni odbor je potrdil sklep začasnega odbora stranke, da bo pisarna SDP na Cankarjevem trgu 8 odprta za stranke (člane in simpatizerje stranke) ob sredah od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Poverjeništvo za stike z javnostjo stranke
oprijeli brskanja po kontejnerjih kot znamenja lakote, zdaj jih pa še ti posnemaš.
Res je. Število ljudi v stiski narašča. Vedeli smo, da bo prišla. Ločitev od Jugoslavije, samostojnost domovine, totalna sprememba sistema, vojha, poplave, ropanje po naših podjetjih v Srbiji, pustošenje, ki ga je pustila umikajoča JA, kraja deviz v Beogradu in še bi lahko naštevali, je naše, že pred temi spremembami razsuto gospodarstvo, dotolklo.
Pobrali se bomo, prav gotovo. Toda, moramo delati, sodelovati, pomagati, ne drug drugemu nagajati. Gospodarske težave bomo reševali gospodarski strokovnjaki, delavci bodo morali pridno delati, gospodinje bodo varčevale in hrano uporabile v kuhinji, ne pa jo metale v kontejnerje. Ljudem v stiski bodo pomagali tisti, ki še niso. Sodeč po tem, kako so povsod polni gostinski lokali, kako se Slo-
venci vozijo v dragih uvoženih avtomobilih, kako imajo nekateri zavidljive osebne dohodke, smo še daleč od lakote.
Socialne težave bomo pomagali reševati vsi.
Oglasi se, Valči, na Centru za Socialno delo, kjer že leta in leta skrbijo za socialno ogrožene ljudi. Povedali ti bodo, kako je organizirana pomoč v sodelovanju z Rdečim križem in Karitas. Važno je, da najprej prevzgojimo sami sebe, svoj odnos do sočloveka.
Naučiti se moramo živeti z drugače mislečimi v prijateljstvu, spoštovati drugačnost drugega in vzgojiti v sebi čut odgovornosti do stiske bližnjega. Upam Valči, da si bova rekli prijazen dober dan in morda celo izmenjali mnenja in našli skupne zaključke. Vsekakor na dobro Slovenije ne smeva pozabiti.
ANČKA PETKOVŠEK
Ženska naj molči!
ali Križarski pohod proti ženski kot avtonomnemu in svobodnemu človeškemu bitju
ali Moj odgovor Mariji Tomšič (ki pljuva v lastno skledo)
Draga gospa Marija Tomšič!
Dovolite mi, da tudi jaz malo propagiram svoje prepričanje v Našem časopisu. V nasprotju z vami, ki ste vneta zagovornica pravice do življenja nerojenih otrok, sem jaz ena izmed tistih podpisnic, ki so zahtevale, da se v ustavo zapiše pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (tudi splava).
Pišete nam: Vaša največja dolžnost je braniti ognjišče in rojevati. Za ohranitev naroda (Slovencev) je rojstvo otrok potrebno in dolžnost. Za ohranitev naroda (Slovencev) je potrebno zdravje posameznika, zdravje družine in zdravje naroda (Slovencev). Mati je nosilka naroda (Slovencev). Naroda hlapcev! Na bruhanje mi gre ta vaša skrb za obstoj slovenskega naroda.
Obstajali so-režimi in njihovi
voditelji, ki so postavljali materinstvo na piédestal predvsem zato, da bi bilo čimveč delovne sile in topovske hrane. Jasna strategija sedanjega režima pa se spet kaže pri odnosu do žensk in otrok. Ženska naj bo doma, rojeva otroke in jih vzgaja v strahospoštovanju do tradicionalnih vrednot. Tako bodo z eno samo potezo rešeni trije problemi: problem brezposelnosti, problem natali-tete in problem pravih vrednot. Iz žensk bi radi napravili brezpravnega robota za rojevanje in vzgojo otrok. In brutalno zmerjajo ženske s potencialnimi morilkami, če zagovarjajo svobodo izbire. Ženska naj molči, v cerkvi in drugod!
LUČKA BOGATAJ, ki ni članica nobene stranke, ampak zna pa misliti s svojo glavo.
4
APRIL 1992
NAŠ ČASOPIS N
Anketa o Borovnici
Svet krajevne skupnosti Borovnica je na zadnji seji sprejel vsebino posebnega vprašalnika, ki ga je ob pomoči strokovnjakov pripravil odbor za celostno podobo Borovnice. Anketa naj bi zajela približno četrtino prebivalcev krajevne skupnosti, izpeljali pa naj bi jo posebni anketarji. Vodstvo krajevne skupnosti, ki bo po novi upravni razdelitvi Slovenije postala samostojna ob-činq   hoče namreč zvedeti,
kakšen odnos imajo ljudje do kraja, v katerem živijo, kako bi ga polepšali in tudi gospodarsko razvili. Obenem bodo spraševali tudi po tem, kaj naj bi bil tisti znak, ki bi podobo Borovnice naredil razpoznavno tudi navzven.
Borovničanom in tudi drugim z objavo anketnih vprašanj že vnaprej dajemo vedeti, kaj zanima odbor za celostno podobo Borovnice.
1. ČE BI VAS NEKDO VPRAŠAL KAKŠEN KRAJ JE BOROVNICA, KAKO BI MU GA V ENEM STAVKU OPISALI?
2. ALI MISLITE, DA BI IMELA BOROVNICA VEČ MOŽNOSTI ZA RAZVOJ, ČE BILA SAMOSTOJNA OBČINA?
1. da
2. ne
3. ne vem
3. NA KATERIH PODROČJIH IMA BOROVNICA NAJVEČ MOŽNOSTI ZA RAZVOJ
(Navedete lahko največ 3 odgovore)
1. na gospodarskem in obrtnem področju
2. na turističnem področju
3. na kmetijskem področju
4. drugo, navedite, kje -
5. Borovnica nima možnosti za razvoj
6. ne vem
4. KAKŠNE MOŽNOSTI  IMA BOROVNICA PRED SOSEDNJIMI KRAJI?
(Vrhnika, Preserje, Rakitna)
1. ugoden geografski položaj
2. transportne poti (cesta, železnica)
3. kvalitetno delovno silo
4. naravna bogastva
5. drugo, kaj -
6. nima prednosti pred sosednjimi kraji
7. ne vem
5. KAKO BI LAHKO DANE PREDNOSTI IZKORISTILI?
6. ALI MISLITE, DA IMA BOROVNICA MOŽNOSTI ZA TURISTIČNI RAZVOJ?
1. da, navedite,
2. ne
3. ne vem
10.
kje
7. ALI BOROVNICA (kot samostojna občina) POTREBUJE SVOJ ZNAK?
1. da
2. ne
3. ne vem
8. KAJ ŽELITE, DA BI BOROVNIŠKI ZNAK PONAZARJAL? (Navedete lahko največ 3 odgovore)
borovniško kotlino barjansko ravnino barjanski tulipan borovniški most coklo na vozu vlak in železnico slapove v Peklu viadukt (steber) drugo, kaj -
KAJ MISLITE, DA LJUDI V BOROVNICI ZDRUŽUJE? (Navedete lahko največ 3 odgovore)
1. delo
2. prireditve
3. šport šola, izobraževanje sprehodi verski obredi obisk gostiln
4 5 6 7
8. drugo, kaj
KAJ LJUDI V BOROVNICI RAZVAJA? (Navedete lahko največ 3 odgovore)
medsebojni prepiri slabi sosedski odnosi pomanjkanje skupnih prostorov nepripravljenost za sodelovanje premalo prireditev
odsotnost iz kraja (služba v Ljubljani, različni interesi
drugo, kaj -
ipd.)
11. ALI SE PO VAŠEM MNENJU V BOROVNICI DOVOLJ SKRBI ZA RED IN ČISTOČO?
1. da
2. ne, kaj predlagate, da bi se stanje izboljšalo
3. ne vem
12. NA KRATKO OPIŠITE KAKŠNO SE VAM ZDI DRUŽABNO ŽIVLJENJE V BOROVNICI?
Letnica rojstva anketiranca:
Spol:        MOŠKI ŽENSKA Stopnja izobrazbe (obkrožite):
OSNOV. Š.    POKLIC. Š.   SREDNJA Š.   VIŠJA. Š.   VISOKA Š.
	¡■¡¡¡I	¡1		
	ilipiK			
PRI OŠ BOROVNICA
Večkrat razdejana igrišča
Igrišča, ki so sestavni del telesne vzgoje tudi v osnovni šoli Borovnica, so nenehno tarče neznanih ali pa znanih nadobudnežev, ki uničujejo in razbijajo, kar so nekoč tudi sami uporabljali ali pa še uporabljajo.
Res je, da celosten športni kompleks zunanjih igrišč ni še lastninsko rešeno vprašanje. Borovniška šola pa s svojimi učenci nenehno skrbi, da so lepo vzdrževana, očiščena In pripravljeno za vadbo. Toda ko pride vikend, je razdejanje tu in igrišča so spet v neuporabnem stanju. Atletska steza je poligon za moto-
kros, rekviziti pa polomljeni, da se ne da ugotoviti, čemu so namenjeni.
Predvsem zadnji vikend v mesecu marcu je bil, lahko rečemo, za ves kompleks kar grozljiv. Razbita kolesarnica, vržena na košarkarsko igrišče, atletska steza razkrita, izruvani betonski nosilci za klopi in še in še.
Naj bo poziv vsem, ki to počenjajo, da je to skupna last, ki se uporablja za rekreacijo in naj bo športni park ponos Borovnice, saj je dala marsikaterega dobrega športnika in ga bo še, če bodo igrišča v uporabnem stanju.
Vsem    odgovornim pa
v premislek, kaj storiti, zaščititi, fizično zavarovati ter tudi kaznovati, če so storilci znani. s. S.
NOVEMU ZNANJU NAPROTI
Gasilski častniki
V začetku tega meseca se nas je 26 gasilcev zbralo v prostorih občinske gasilske zveze Vrhnika. Opravljali smo izpit za nižje gasilske častnike I. stopnje. Večina nas je izpit za napredovanje v čin nižji gasilski častnik opravila pred dvema letoma na Vrhniki, nekateri pa že prej v drugih krajih.
Pod budnim očesom naših mentorjev ter članov izpitne komisije g. Lenaršiča, Meseca in Mušiča smo vsi kandidati uspešno opravili izpit. Ker smo gasilci zmeraj pripravljeni za pomoč, smo si tudi tu med seboj veliko pomagali.
Še enkrat bi se zahvalil našim trem mentorjem in jim obljubljamo, da se bomo čez dve leti spet zbrali v takem številu, ko bomo začeli s tečajem za gasilske častnike.
V imenu tečajnikov PGD Borovnica Predsednik Ciril Kos
I
nic lal os
pri da lot m¡ mi las to ča
96
Zz
gc
kri
z
pa
ne
Lastnikom gozdov
Davek od lesa
Odgovor na vprašanje Franja Modrijana
V februarski številki Našega časopisa je bil v rubriki Iz dela skupščine objavljen tudi odgovor na vprašanje Pranja Modrijana glede pobiranja davkov od posekanega lesa. V odgovoru je navedeno, da davek ni bil odmerjen, ker sečnja ni bila dovoljena.
Bralec, ki zadeve ne pozna, lahko razume odgovor tako, da ni nadzora in evidence o dogajanjih v naših gozdovih. Temu pa ni tako. Gozdarstvo, čeprav v spremenjenih razmerah, redno opravlja svoje naloge. Med drugimi sta tudi odkazilo drevja in kontrola terena. V letu 1991 smo drevje odka-zovali le na zahtevo lastnika gozda. Tako je bilo lani na območju občine Vrhnika odkaza-nega 5.323 m3 lesa oziroma 44% od skupaj evidentiranih količin posekanega drevja.
Druga naloga, ki pa jo je gozdarstvo redno izvajalo, je tudi kontrola dogajanj v naših gozdovih. V okvir te naloge gozdarstva sodi tudi evidentiranje tako imenovanih črnih posekov lesa, to je posekov
drevja brez poprejšnjega od-kazila. Te podatke potrebujemo za opravljanje strokovnih analiz o dogajanjih v naših gozdovih. Podatke pa smo dolžni posredovati tudi nekaterim drugim organom (Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, gozdarski inšpekciji). Na osnovi podatkov ugotavljamo, da je lani postal črni posek lesa pravi »nacionalni šport«. Tako smo evidentirali, da je na črno sekalo 488 lastnikov gozdov, da so skupaj posekali 6.771 m3 lesa, kar je 56% od vsega posekanega lesa.
Glede davkov pa samo to. Na terenu (predvsem v Borovnici) smo od lastnikov gozdov izvedeli, da so jim davčni organi poslali račune za plačilo prometnega davka (33,5% od vrednosti) od na črno posekanega lesa. Take račune je po naših ocenah dobilo več deset lastnikov gozdov. Velikost posameznih računov pa je znašala tudi več deset tisoč tolarjev.
Ivan Marolt, dipl. inž. gozd.
Lastniki gozdov se na gozdarje vse pogosteje obračajo* z vprašanjem, ali je odkazilo drevja še potrebno?
Odkazilo drevja je po veljavnem zakonu o gozdovih obvezno. V letošnjem letu bo sicer spremenjena gozdarska zakonodaja, vendar bo odkazilo predvidoma tudi v prihodnje še vedno obvezno.
Odkazan in posekan les potem lastnik lahko proda komurkoli (na primer Gozdnemu gospodarstvu, lesni industriji, zasebnim podjetjem, ki se ukvarjajo s preprodajo lesa...) s tem, da mu bo kupec od pro-
dajne cene odbil prometni davek v višini 10%.
Drugo vprašanje, ki se redno pojavlja, pa je, ali je treba od posekanega lesa plačati kakšne dajatve? Že v letu 1991 je veljalo, da se od posekanega lesa ne plačuje nobenih dajatev več. Lastniki gozda bodo plačevali le davek od gozda. Osnova za izračun davka pa je po novem katastrski dohodek in ne več količina posekanega lesa. Torej bodo davek od gozdov plačevali vsi lastniki gozdov, ne glede, ali so tisto leto sekali ali ne.
Janko Vidmar, dipl. inž. gozd.
Minilo petdeset let
10. marca 1992 je minilo petdeset let, ko je šestnajst naših krajanov padlo pod okupa-
OBVESTILO
Krščanski demokrati z Vrhnike nadaljujemo s tečajem kuhanja v soboto, 4. aprila in v soboto, 11. aprila. Pri-četek ob 9.30 zjutraj.
Pekli bomo potice, krofe...
Prijavite se po telefonu: 751-001
torjevimi streli v Gramozni jami. Na ta dan praznuje borovniška krajevna skupnost svoj krajevni praznik.
Tudi letos smo člani ZZB NOV, sorodniki padlih in delegacija osnovnošolcev obiskali Gramozno jamo, kjer smo položili venec in pripravili krajši program. Na grobovih padlih na Žalah smo mrtvim v spomin prižgali svečke in položili spomladansko cvetje. Šahovski klub Borovnica je v počastitev tega praznika organiziral hitro-potezni turnir za posameznike.
KO ZZB NOV Borovnica
Protestna izjava
Krajani Zavrha, Pokojišča in Padeža ugotavljamo, da nam divjad povzroča vsako leto večjo škodo. Stanje je postalo že prav kritično. Pri travinju nam divjad popase prvo košnjo, drugo pa nam pobere suša. Tudi krompir nam po večini izkoplje divjad, prizadete pa so tudi vse druge kulture, da o škodi v gozdovih sploh ne govorimo. Zato se sprašujemo, za koga sploh obdelujemo zemljo: zase ali za lovce.
Člani LD Borovnica zahtevajo, da svoje pridelke zaščitimo pred divjadjo. Pri tem pa velikokrat pozabljajo, da je njihova dolžnost, da nam na svoje stroške priskrbe ustrezna zaščitna sredstva. Če pa nam jih že preskrbe, so ta sredstva neučinkovita.
Posebno poglavje je izplačevanje odškodnin za povzročeno škodo. Zapletati se začne že tedaj, ko škodo prijavimo, pa jo pridejo lovci le stežka oceniti. Pri ocenjevanju škod smo v popolnoma podrejenem položaju. Lovci določajo, kaj je poškodovano in kaj ni, prav tako oni določajo površine in cene. Menimo, da je nevzdržno, da škode ocenjuje tisti, ki jih povzroča. Težave so tudi z izplačili. Pri tem se lovci izgovarjajo, da nimajo denarja, da ga jim poberejo drugi itn. Pri vsem tem se najtežje sporazumemo z lovci LD Borovnica. Ti na primer sploh še niso poravnali škode, ki jo je v letu 1991 divjad povzročila na krompirju.
Zahtevamo tudi, da nekdo pregleda, kako je s streljanjem divjadi na našem območju. Nesprejemljivo se nam zdi, da v LD Borovnica streljajo dvakrat manj jelenjadi na enoto lovišča kot pa v sosednjem gojitvenem lovišču, pa čeprav je to enoten prostor. Zahtevamo, da se pregleda, ali se je poleg trofejne divjadi v ustrezni količini streljalo tudi srne in košute.
Zato od skupščine občine zahtevamo:
1. Da zagotovi povečan odstrel divjadi. Ta mora biti tolikšen, da se bodo škode zmanjšale v razumljive okvire.
2. Da nam lovci zagotove na njihove stroške UČINKOVITA zaščitna sredstva.
3. Da smo oproščeni plačila davka od kmetijskih površin in gozdov vse dotlej, dokler se škode ne bodo zmanjšale v razumljive okvire.
4. Da se nam s strani občine zagotovi ustreznega sodnega cenilca, ki bo sproti ocenjeval nastalo škodo.
5. Da se zagotovi redno izplačevanje odškodnin.
6. Da se pri republiški lovski inšpekciji naroči pregled ustreznosti ravnanja z divjadjo na našem prostoru.
Ti
Pi c«
le: dr
ol
»
U( Pr Pl 2; io ni
j
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1992
Črna kronika
3. 2. Ob 7.40 je zagorelo v kurilnici Lika na Verdu, kjer so se vneli lakirani odpadni deli. Zgorel je del ostrešja.
Ob 18.30 je na policijsko postajo prišel razjarjen domačin in povedal, da je v enem od gostinskih lokalov na Vrhniki igral na avtomatu za poker, k čemer ga je menda kar za celo noč prisilil sam lastnik lokala. Pa bi občan najbrž to še prenesel, če ga prav v tem času ne bi spremljala smola, kar 9a je stalo petindvajset tisočakov. Zato je neprijetno zadevo prijavil.
Ob 20.30 je na pomoč poklical 9ost ene od domačih gostiln. Na kfaju dogodka je potožil, da sta 2 neznancem prav prijetno naklepala nekaj rund in se kasneje iz neznanega razloga sprla. Soude-
teval nekaj cekinov. Ko žepnine ni dobil, se je lotil gnjaviti ostalo sorodstvo, ki pa ga je ročno postavilo pred vrata. Tak postopek in povrh še od bližnjih mu seveda ni bil nič kaj všeč in jim je zato vrata razbil. Nalašč. Odšel je še pred prihodom patrulje, ki je poskrbela za obisk pri sodniku.
5. 2. Ob 13. uri je stekla akcija, v kateri so policisti po gostinskih lokalih v občini zasegali aparate za igranje pokra. Skupaj so zbrali dvajset naprav, ki jih po zakonu o igrah Jia srečo in v skladu s Kazenskim zakonom Slovenije lahko upravljajo le legalne igralnice. Proti (bivšim) lastnikom so napisali prijave.
7. 2. Ob 5. uri je občan sporočil, da pred eno od gostiln neznani
občan izsiljuje ostale prisotne z avtomatsko puško. Patrulja, ki je na kraj odšla opremljena z neprebojnimi jopiči, je ugotovila, da je med popivanjem treh moških v omenjenem lokalu nastal prepir. Med fizičnim obračunom, ki je sledil verbalnemu, je najšibkejši, sicer pripadnik TO, skočil domov in se vrnil s pihalnikom. Zbranim je zagrozil, da ga bo tudi uporabil oziroma izpraznil v ustrezne objekte. In ker res ne gre, da bi se s tako učinkovitim orožjem šopiril že prav vsak bedak, so mu avtomat odvzeli in seveda napisali tudi ovadbo.
Ob šesti uri zjutraj so uslužbenci prijavili vlom v Mlečno trgovino. Za neznancem, s katerim je neznano-kam izginilo nekaj pijače, poizvedujejo.
Ob 9.30 je občan prijavil, da je neznanec ponoči vlomil v barako SGP Cerknica v Borovnici. Odnesel je sekiro, nekaj metrov električnega kabla in 50 kilogramov žeb-Ijev, kar je najverjetneje naložil in odpeljal v samokolnici, ki je prav tako izginila. Iščejo ga.
Da se je začela sezona kolesarjenja, lahko sklepamo tudi iz vedno večjega števila prijav o izginulih biciklih. Svetujemo vam nakup in uporabo učinkovitih ključavnic.
9. 2. Ob 11.30 so prijavili vlom v kiosk s sadjem in zelenjavo. Neznanca, ki se je založil z nekaj kilogrami banan, 100 tolarji in poldrugim litrom kokakole, iščejo.
10. 2. Ob 19.20 je prišlo sporočilo, da je v eni od gostiln omagal in obležal možakar. Naložili so ga v kiblo in odpeljali na spanje k domačim.
11. 2. Ob 17.55 je eden od gostincev sporočil, da je k njim prita-val že spodobno podprt mož in si zaželel še enega kratkega. Njegovo prošnjo so zavrnili in niso dali. To pa je fanta zadelo v živo, ga dobesedno podrlo in obležal je na tleh. Soprogi so ga dostavili s kiblo.
12. 2. Ob 21.20 je občan prijavil nenavadno tatvino, bolje rečeno birokratski nesporazum. Policistom je povedal, da je na občinski dražbi kupil zarubljen kiosk, ki je nekoč stal ob Jelovškovi cesti na Vrhniki. Pošteno ga je plačal, a ko je prišel ponj, kioska nikjer več! Med preiskavo so ugotovili, da ga je odpeljal pravi lastnik (še eden!). Pri prodaji so očitno nekaj pobrk-Ijali in lastnik, ki ni vedel, da to pravzaprav sploh ni, se je o zadevi pomenil z dacarji.
13. 2. Ob 8.05 so prijavili vlom .v gradbeno barako v Borovnici. V neznano je izhlapelo 5 litrov goriva, 3 litri olja, škarje za pločevino, 5 metrov verige in ventilator. Za storilcem poizvedujejo.
Ob 10.10 so prijavili vlom v osebni avtomobil v Verdu. Izginilo je orodje, avtoradio z zvočniki, digitalna ura, žarnice in deset za-
Tudi od križišča pri gasilskem domu po Jelovškovi ulici je ob gostišču »Simon« označeno za Parkiranje, vendar, če je druga stran prazna, jo je treba zapolniti in zasesti nekaj cestišča ter cel pločnik.
leženec je še pred prihodom modrih brez pojasnila odšel.
Ob 21. uri so neznani vandali na •okrepčevalnici pri Mantovi razbili svetlobni napis. Na sledi so jim.
4- 2. Pol ure po polnoči so dobili sporočilo, da je bilo na Bregu pri °°rovnici slišati strele. Na kraju so ugotovili, da si je pokanje privoščil Pr'Padnik teritorialne obrambe. Ob Pr|sotnosti vojaške policije so mu psegli avtomat, pištolo in pripada-ivl naboie ter ga napotili k sodčku za prekrške. 9b 'retJi uri zjutraj je anonimna ij^nka sporočila, da neznanci P°skušajo vlomiti v trgovino Walter •°It na Cankarjevem trgu. Polici-ki se jim je pridružilo še nekaj PriPadnikov TO, so enega od nesenih tatičev zasačili pri plavanju ®z ledeno Ljubljanico (fantu je 0ralo iti pošteno za nohte!) in ga x r.ePetiranjem avatomatov prepri-al'. da se je skoraj že z nasprotja brega v enakem slogu vrnil . nJim. Njegova kolega sta med-Pm pobegnila z osebnim avtomo-J°m'.a so ju že na Viču prestregli ^mkajšnji policisti in ju dostavili na RT spodletelega zločina. Proti . °lki, od katere si je eden še pred-r" privoščil tudi nedovoljen izhod
' ^S^SSSñéS!!*   Stara cesta je prometna v eno smer in ima na eni strani označena ,. Ob 17. uri se je k domačim vrnil   Vendar pa nekateri udeleženci v prometu hočejo po semena in sadike kar v samo trgovino, 'zgubljeni« sin in od matere zah-   Za ostali promet pa jim je deveta briga.
vojčkov cigaret Marlboro. S kom, še poizvedujejo.
Ob 13. uri so prijavili tatvino v Fenolitu, kjer je neznanec iz skladišča odnesel dvajset pladnjev, vrednih točno 4.400 tolarjev. Iščejo ga.
14. 2. Ob dvanajstih je na pomoč poklicala lastnica gostilne v okolici Vrhnike, ki je povedala, da vinjen gost nadleguje njo in druge goste ter da si hoče kar sam po-streči s pijačo. Patrulja je na kraju dobila vročekrvneža, ki je medtem že razbil nekaj steklenic. Odstranili so ga in napotili k sodniku.
Neznanca, ki je vlomil v stanovanjsko hišo v Borovnici in odnesel 500 DEM in nekaj zlata za zobe, iščejo.
15. 2. Ob 1.25 |o voznik osebnega avtomobila K. J. pri zavijanju s stranske na magistralno cesto
: i , v križišču na Cankarjevem trgu iz-
silil prednost pred službenim vozilom policije m skoraj povzročil Uče-
::-;5ÍISÍSI^^®ÉÍ^É5IKI.§I^HKlÍK; nje. Fant res ni imel sreče Ko so
ga ustavili in preizkusili z alkotestom, je napihal kar 2.8 promila. w       ..        . Sledil je predlog.
Iesreča nikoli ne počiva, gotovo na tem odseku ne, ko se zavija na Vrtnarijo, saj se je ob 1.35 je občan sporočil, da se Sodilo že kar nekaj nesreč. Zato lahko trdimo, da je kar velika »črna točka«, katero \e ob magistralki, pri Mantovi, zadr-^trebno strokovno v smislu varnosti v prometu odpraviti. S. S.    žuje skupina mladoletnikov, ki raz-
bija. Patrulja je ob prihodu našla le razbite koše in razmetane smeti, v tem času pa so taisti mladci na Stari cesti že razbili izložbeno okno Semenarne. Fantičem so na sledi.
Ob 11. uri je lastnik zasebne trgovine sporočil, da so mu neznanci odnesli (odpeljali) 15 zabojev praznih steklenic. Kje jih bo(do) vnovčili in kdo, ni znano.
16. 2. Ob dvajset minut čez eno ponoči so stanovalci blokov na Poštni ulici večkrat sporočili, da zaradi hrupa in razbijanja stekle-nine ne morejo spati. Patrulja, ki si je ogledala okolico, je pred stavbo pošte naletela na skupino približno tridesetih mladoletnikov in mladoletnic, ki so se, precej opiti, prepirali in obmetavali s steklenicami. Slednje so se z veličastnim zvokom razletavale na steni pošte, da pa slika ne bi bila preveč dolgočasna, so si odpeli šlice in črepinje in stekleno steno še primerno zalili. Komentar je menda odveč.
Ponoči je neznanec v Drago-merju odmontiral rezervno kolo s terenskega vozila. Kolo in storilca še iščejo.
19. 2. Poklical je občan in zaprosil za intervencijo, češ da neznana ženska razbija po vhodnih vratih njegovega stanovanja. Patrulja je na kraju ugotovila, da je neznanka, ki razbija in zraven tudi kriči, pravzaprav snaha lastnika stanovanja. Od svojega tasta je odločno zahtevala lastnega moža, s katerim sta se dan prej sprla in ki se je zato ves užaloščen zatekel v varno naročje staršev (kar sicer običajno storijo gospe soproge). Občanko so zaradi neprimernega vedenja popisali in obvestili sodnika, o morebitni soprogovi vrnitvi pa žal nismo obveščeni.
21. 2. Občan, ki je prijavil tatvino motorne žage je pojasnil, da sta s kolegom po končani sečnji spravila motorno žago na določeno mesto v gozdu, ob vrnitvi pa je ena izginila. Patrulja je takoj začela z zbiranjem informacij in opazila, da se je eden od zaslišanih stanovalcev iz bližine kraja tatvine dokaj nenavadno obnašal. Okradeni, ki je naslednji dan nadaljeval s podiranjem dreves, pa je na natanko istem mestu spet našel svojo mo-torko. Tat se je očitno še pravočasno premislil. Primer navajamo zgolj za zgled.
Ob 19.35 je poklicala deklica iz Borovnice in povedala, da po vratih stanovanja razbija neznani moški. Policisti so na kraju zasačili močno nalitega domačina, ki se je obešal po zvoncih stanovanj. Ker s početjem ni prenehal niti po prijaznem opozorilu, so ga vzeli s seboj na policijsko postajo, kjer jim je zapel oziroma odkričal nekaj razpoloženjskih pesmi. Nagradili so
ga s prenočiščem v kleti Povše-tove.
22. 2. Ob 5.45 so prijavili vlom v samopostrežno trgovino na Ljubljanski 1 na Vrhniki. Neznanec je iz blagajne odnesel 8.000 tolarjev.
Ob 16.04 je občan sporočil, da neznanec vlamlja v podjetje Elles v Borovnici. Na kraj je odšla patrulja, ki je od prijatelja izvedela, da je vlomilec medtem pobegnil v gozd. V pomoč so pripeljali službenega psa, ki je izsledil storilca in ukradene predmete, ki jih je med begom odvrgel. Skupaj z ovadbo so ga dostavili preiskovalnemu sodniku.
23. 2. Ob 19.30 so posredovali v gostinskem lokalu v Dragomerju, kjer sta se sprla in nato tudi stepla moža poznih srednjih let, prava kerlca. V pretepu jo je skupil starejši, ko je padel po tleh in si pri tem prebil čelo. Napisali so jima napotnico za sodnika, prijavili pa so tudi natakarico.
Ob 21.50 je poklical občan iz Ligojne in povedal, da v tamkajšnjem gostinskem lokalu eden od gostov grozi z nožem. Še pred prihodom mož v modrem se je osumljenec s svojim kolegom, ki je bil opremljen s palico, že odpeljal v neznano. Njune podatke so zato posredovali ostali gostje.
24. 2. Ob 12.30 so prijavili vlom v lovsko kočo na Ulovki. Neznanci, ki so si postregli s štirimi litri Laškega rizlinga, so napravili za nekaj tisočakov škode in jih še iščejo.
Ob 17.30 je občan na policijsko postajo privedel dva otroka, ki sta v Gradišču streljala z zračno puško in pri tem vrstnika obstrelila v nogo. Poškodb sicer ni bilo, zato pa so zasegli puško in na razgovor poklicali starše obeh mladih strelcev.
25. 2. Ob 9.15 je na policijsko postajo prišel občan in povedal, da sta mu njegova fička odpeljala dva osnovnošolca. Odklenjen avto in kontaktni ključ na pravem mestu je zamikal, ne boste verjeli, dva prvo-šolca, da sta se zapeljala po parkirnem prostoru pri TVD Partizan. Njuna vožnja se je neslavno končala, ko sta trčila v steber ograje.
26. 2. Na policijo je prišel občan in potožil, da je njegova žena, kot že večkrat doslej, odšla od doma in zapustila štiri otroke, od katerih je najmlajši star komaj pet mesecev. Zaprosil je, naj jo, če jo srečajo, usmerijo proti domu. To je naslednji dan storila sama.
27. 2. Ob 22.30 so občani sporočali, da se na Robovi in Jelovškovi cesti pretepa že znana tolpa vrhniških mladoletnikov. Tokrat so se spravili na vrstnike iz Ljubljane in Medvod, ki so na Vrhniki odigrali košarkarsko tekmo. Popisali so jih in poslali predloge sodniku za prekrške. MOJCA ŠAJN
OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDA
Volje ne zmanjka
Čas, v katerem živimo, ni ravno najbolj naklonjen socialnim ugodnostim, kakršne naj bi užival naš povprečen delovni človek. Zal, toda med nami živijo ljudje, katerih življenjska eksistenca je daleč pod nivojem povprečneža - to je invalid. Ravno zaradi te skupine ljudi so Združeni narodi pred leti razglasili prvo pomladno nedeljo za mednarodni dan invalida. To ni praznik, ker invalid nima kaj praznovati, to je dan, ko naj bi se odgovorni zamislili in prisluhnili invalidom, ki si premnogokrat prizadevajo za vključitev v temeljne norme dostojnega življenja.
Invalidi Notranjske že več let pripravimo skupno manifestacijo ob tem dnevu, na kateri povemo naše probleme, uskladimo društveno delo in se na koncu tudi poveselimo.
Doslej smo se vsako leto srečali v našem »Močilniku«. Žal letos to ni bilo mogoče, saj je bila cena za kosilo za invalidskega upokojenca nedosegljiva, pa tudi »dveh deci« si ne bi mogel privoščiti. Tako smo se sestali v Cankarjevem domu, kjer so nas s svojo prisotnostjo počastili predsednik Izvršnega sveta Vrhnika, gospod Vili Granda, gospa Darja Lavtežar-Bebler - članica ustavne komisije Slovenije in poslanka Socialistične zveze,
ter gospa Valentina Markič
- sekretarka ZDIS-a. Pričakovali smo tudi gospoda Milana Kučana, ki pa žal zaradi državniških obveznosti ni prišel, poslal pa nam je prisrčne pozdrave z najlepšimi željami in zagotovilom o še vnaprejšnjem prizadevanju za socialni program naše družbe.
Naši    vsakoletni znanci
- pevci iz Dragomerja in otroci iz osnovne šole Ivan Cankar pod vodstvom gospe Lidije Ra-jer - so nam pripravili uro programa za sprostitev, naši gostje pa so nam povedali nekaj vzpodbudnih besed. Pomirjeni z vzpodbudnimi besedami naših gostov smo se po končanem programu posedli h kosilu, katerega je odlično pripravil gostilničar Marinčič. Po kosilu smo premlevali o naših tegobah in se poveselili ob poceni pijači v lastni »režiji« ter zaplesali ob poskočnih zvokih harmonikarja Kogovška.
V večernih urah smo se veseli razšli z ugotovitvijo - izgubili smo zdravje, ki ga sedaj nekateri razprodajajo, ne morejo pa nam vzeti naše organiziranosti in dobre volje. Še se bomo sestajali in vzdigovali svoj glas. Upamo, da ne bomo izzvani, da se nas bo zbralo 140.000, da bomo spregovorili o svojih problemih.
Dl VRHNIKA
6
APRIL 1992
NAŠ ČASOPIS
POMLADANSKO UREJANJE VRHNIKE
Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, mi pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali. Tudi na Vrhniki ne moremo mimo dejstva, da za naravno bogastvo nismo naredili dovolj oziroma vsega. Zavedati se moramo naših potokov, rek, vodnega zajetja, neskončnega barja ter velike količine gozdov. Pomlad je tu in mesec april je pravi čas, da očistimo svoje bivalno okolje zaradi nas samih, da se ne bomo zadušili v lastnih smeteh in umazaniji.
Vrhniko hočemo turistično oživeti. Pripeljati turiste na Ulovko, Močilnik, Re-tovje, Stari mlin, Sveto Trojico, Bistro, Pekel, Zaplano, Pokojišče... bo izredno težko in vprašljivo, če ne bomo okolja očistili, saj vemo, da gre avtocesta mimo Vrhnike, ta pa kar hitro odpelje turiste v druge kraje.
V mesecu maju pričakujemo tudi udeležence svetovnega kongresa oblikovalcev, ki lahko postanejo ambasadorji turizma in vsega lepega, kar je v naši občini.
Zato se vsi pridružimo vseslovenski akciji »Čista Slovenija (Vrhnika) - moj ponos«.
Cilj akcije je urediti in očistiti okolje, bolj angažirati odnos človeka in družbe do okolja, dvigniti ekološko zavest ter povezovati turizem in naravno dediščino.
Akcija naj bi na Vrhniki potekala v zadnjem tednu meseca aprila (od 20. do 26.), vemo pa, da smo na Vrhniki prejšnja leta bolj ali manj uspešno akcijo vodili skozi ves mesec april.
Posebno obeležje, širino in pomen daje dejstvo, da akcija sovpada z 22. aprilom, ki je v svetu proglašen kot »Dan zemlje«.
Akcijo naj bi zastavili proti dvema ciljema, ki sta značilna tudi za Vrhniko:
• Odprava vzrokov, katerih posledica je neurejeno, zanemarjeno in nečisto okolje,
• spomladanska ureditev in čiščenje okolja, kjer ljudje stanujejo, žive, delajo ter se družijo.
V ta namen je potrebno, da se anga-
žira vak posameznik, vrtci, šole, društva, ustanove, družine, krajevne skupnosti, posamezna naselja, bloki, podjetja, to se pravi vsi, kjer živimo, stanujemo in delamo.
Profesionalno pa se bo v akcijo vključilo komunalno podjetje z vso svojo mehanizacijo.
Bodimo vsi soudeleženci akcije »Očistimo občino - kjer živimo«, da bo naš kraj lep, turistično zanimiv, saj ga hote in nehote sami onesnažujemo.
V časopisu je objavljenih nekaj slik, da nas spominjajo na to, kaj moramo storiti, pospraviti ali sanirati. Ne z namenom, da bi kritizirali ali očrnili posameznika, ampak da bi premaknili miselnost in zavest pri vseh, ki lahko karkoli storijo za lepšo Vrhniko,
Teh črnih odlagališč, skritih smetišč, razmetanih dvorišč, starih in na pol podrtih hiš in mostov, je v občini veliko, tako da je mogoče vse poslikati in objaviti. Vendar pa bomo vsako koristno dejanje ali sanacijo sedanjega stanja tudi objavili
in pohvalili.
N. C.
Zaplaninci ali vikendaši pa odpirajo novo smetišče, ker je pač do TOJNIC malo predaleč;.
Blizu vodnega zajetja v Borovnici pa nastaja veliko črno odlagališče
Avtocesta je dobra streha za marsikatero uporabno in neuporabno kmetijsko mehanizacij'
Ob katastrofalni stari regionalni cesti proti Ljubljani je prav tako stara hiša, bolj rečeno *' ' 1 ' SlSillll^^
podrtija • Stara Maroltova žaga tik pred tem, da bo začela ponovno delovati, samo še nekaj adaptac
.......,..........L,, in,,.....»i, 111«m«J     je potrebno
Nov parkirni prostor ali nova delavnica avtokleparja pri obeh skakalnicah v Borovnici;
Most v Retovju, ki je zelo blizu Maroltove žage, pa komaj čaka na prvi žagan les;
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1992
Okolju prijazen dom
Na sejmu NARAVA - ZDRAVJE 91 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila razstava »Okolju prijazen dom II«, ki je nastala kot plod sodelovanja Gradbenega centra Slovenije, katerega soustanovitelj je ZRMK Ljubljana in avtorjev razstave sodelavcev skupnosti DESSA - Center za ekologijo doma.
Razstavo sta podprla Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora in Ministrstvo za energetiko.
Razstava je pripravljena poljudno in je namenjena vsem občanom. Obiskovalcem bodo brezplačno na razpolago zloženke:
- ZMANJŠAJMO ONESNAŽEVANJE OKOLJA S SMOTRNO RABO ENERGIJE
- MOŽNOSTI ZA PRAVILNO RAVNANJE Z GOSPODINJSKIMI ODPADKI
- VODA JE ŽIVLJENJE, OHRANIMO JO ČISTO Obiskovalcem bodo na voljo tudi tri knjižice: Ogrevanje
z alternativnimi viri energije, Izbira ogrevalnega sistema ter •zbira in vgradnja izolacijskih materialov.
Občani Vrhnike imamo naravne dragocenosti, ki jih lahko 2 nepremišljeno rabo postopno uničimo in zanamci bodo našo »skrb« za varstvo okolja upravičeno kritizirali.
Vedenje o novih ekoloških dognanjih nam omogoča, kot »malim« onesnaževalcem okolja, odpravljanje napak v o*d-nosu do narave v kateri živimo.
Vabimo vas, da si razstavo ogledate!
ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE
Imate okolju prijazen dom?
Dom, kot osnovna človekova bivalna enota, združuje mnoge aktivnosti, katerih posledica je obremenjevanje okolja. Hkrati je to mesto, kamor se človek umika v intimnost in je zato najbolj občutljiv del njegovega bivanja. Onesnažen zrak, oporečna pitna voda v vodovodih, pridelki s preveliko vsebnostjo škodljivih snovi in predmeti splošne rabe s škodljivimi vplivi na človekovo zdravje, so v zadnjem času postali naša vsakdanjost. Sprejemamo jo resignirano, skoraj sprijaznjeno...
Jezimo se na velike industrijske onesnaževalce in pozabljamo, da tudi vloga naših domov ni zanemarljiva. K skupnemu onesnaženju okolja prispevajo naši domovi Poleg industrije in prometa kar 20% delež: k skupnemu onesnaženju zraka prispevajo 37% žve-plovega dioksida (industrija 60%), 53% prahu (industrija 37%), 41 % Pepela (industrija 57%) in 28% ogljikovega dioksida (industrija prispeva 5-1 %).
Gospodinjstva predstavljajo tudi Pravo malo proizvodnjo odpadkov m odpadnih voda, ki vsebujejo vrsto škodljivih snovi. Z uporabo Pralnih in čistilnih sredstev in z neustreznim izlivanjem raznih dragih kemikalij v odtoke, odpadno vodo obremenjujemo z maščobami, fos-tati, tenzidi, kislinami, topili, konzervansi in podobnimi snovmi, ki so težko razgradljive in nekatere Prehajajo celo skozi ves proces čistilnih naprav. Te snovi.so toksične za rastlinski in živalski svet in spreminjajo sestavo naravnih voda. „ Dovolj razlogov torej, da poiš-pemo vse tiste možnosti, ki jih 'mamo v okviru svojih domov (in ne samo tu), za odgovornejše rav-nanje. Pred posameznika se postavlja dvojna vloga: vloga potrošnika in vloga uporabnika.
kot potrošniki lahko korenito Posežemo v prozvodnjo in prodajo izdelkov, ki so naklonjeni pkolju.. Z odločitvijo za nakup takih izdelkov namreč podpiramo njihov dejanski razvoj. Potrošniki vse Premalo vemo o gospodinjskih aParatih, ki za svoje delovanje porabijo do 40%'manj energije, kot 'tisti izpred desetih let in«ki so enako varčni tudi z vodo. Komaj •s«io Raj slišali za varčne žarnice,
Vesele, blagoslovljene velikonočne praznike, želj vsem krajanom
PGD BOROVNICA
varčne splakovalnike za stranišča, za optimalne toplotne izolacije, ki zadržijo toploto v hiši in preprečijo njene izgube... Pozno, pa vendar se tudi na našem tržišču pojavljajo pršilniki brez potisnega plina, ki načenja ozonsko plast, detergenti in čistila brez fosfatov in formaldehida, pohištva z zmanjšano vsebnostjo škodljivih lepil in premazov za les, izdelki iz recikliranega papirja...
Naše povpraševanje po takih izdelkih bo vzpodbudilo odločitve proizvajalcev za njihovo proizvodnjo.
Vloga uporabnika je zahtevnejša. Zahteva nekaj vesti, predvsem pa znanja o tem, kako s svojim ravnanjem zmanjšamo obremenjevanje okolja. Pogosto je za velike učinke potrebnih samo nekaj majhnih ukrepov, ki ne pomenijo odrekanja, oziroma poslabšanja našega bivalnega udobja. Taki ukrepi so učinkoviti na primer pri varčevanju z energijo in z vodo. Gre preprosto za to, da v vsako svoje dejanje vključimo misel o racionalni rabi obeh, in s tem izključimo njuno nepotrebno trošenje. Tudi na področju obremevanjeva-nja odpadnih voda je veliko možnosti za odgovornejše ravnanje, ki brez korenitih posegov v naš način življenja, prispeva k zmanjšanemu onesnaženju. Potrebno se je zavedati, da vse kemikalije, maščobe in druge snovi preprosto ne izginejo neznano .kam, da se jih narava ne more več otresti, ker jih je že preveč, in se zato vračajo v naše življenje v raznih oblikah. Podobno velja za komunalne odpadke, kr predstavljajo nerešljivo nadlogo skoraj vseh slovenskih krajev. V razvitih državah so prebivalci vključeni v proces ponovne uporabe odpadkov in s tem zmanjšanja njihove količine za najmanj polovico. Nakup izdelkov v okolju prijazni embalaži, ločeno zbiranje odpadkov in njihova ponovna uporaba so postali del bivalne kulture ljudi-, ki to novo zadolžitev sprejemajo kot logično petrebo. Tako početje tudi v naš vsakdanjik ne bo prineslo večjih sprememb.
Dolgoročno gledano pa. tudi to ne bo.dovolj. Kriterij o zaščiti-na-ravnega okolja in s tem človeko.-. vega zdravja moramo vključiti že v načrtovanja in oblikovanje človekovega bivalnega okolja ter v načrtovanje izdelkov in dejavnosti, ki to okolje tvorijo.' To je izziv in hkratr potreba.
Nepreklicno je namreč mimo čas neomejenega potrošništva in naše brezbrižnosti do obremenjevanja narave. Odgovornejši odnos do okolja je dejstvo, ki se pred nas postavlja kot pogoj za preživetje.
Nihče kot posameznik ne more veliko spremeniti, vendar tudi celotna družba ne brez volje posameznika. Dom, kot osnovna bivalna enota pa je priložnost za sto tisoče posameznikov.
.MILENA MAREGA
TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA
Lepo za nas in za obiske
Največja vrednota za domačega in tujega gosta je prijetna urejenost in domačnost vsakega kraja ter okolja. To je tudi pomembnost turizma. Vsi želimo, da bi bila naša Vrhnika za nas in naše goste lepa, prijazna, urejena in čista. Vsi želimo živeti v lepem in urejenem okolju.
Zato nadaljujemo tradicijo društva za olepšavo trga Vrhnika, ki obstaja vse od 7. avgusta 1888.
Z imenovanjem komisije za ocenjevanje urejenosti fasad, dvorišč, vrtov, izložb, obrtnih delavnic, gostiln, trgovin i.t.n. t?o društvo izdalo priznanja vsem tistim, ki si bodo ta čas pridobili in ji ponudili članstvo v TD. Ker je turistična sezona pred vrati in Vrhnika v letoš-
njem maju pričakuje obisk ambasadorjev svetovnega oblikovanja, se nam nudi lepa priložnost, da se pokažemo, kaj premoremo. Tu naj omenimo še modre baretke, ki se bodo sprehajale v sosednji Hrvaški in jih bo zagotovo mikalo, da si v prostem času (v civilu) ogledajo našo Slovenijo in kajpak tudi Vrhniko.
Turizem se vključuje v tako-imenovani paviljonski turizem. Uspeh v turizmu je odvisen od učinkovite ponudbe in večje kakovosti turističnih storitev - od poslovnih pobud, lepote kraja in od tega, koliko bo vsak med nami razmišljal, kaj lahko prispeva k napredku turizma in to tudi storil. Stiska v vrhniškem turizmu in gostinstvu pa je zelo velika. Turistični delavci
Ivan Gruden, eden od ustanoviteljev olepševalnega društva Vrhnika iz leta 1888
Občnega zbora se je udeležilo 26 ljudi.
si prizadevajo za golo preživetje, mogoče pa je spoznati organizacijske in usklajevalne stike med turizmom, gospodarstvom, gostinstvom in vrhniško oblastjo. Le z dobro premišljenim programom in sodelovanjem vseh dejavnikov je mogoče pričakovati uspeh. Da pa stanje le ni tako črno,
veija omeniti, da so nekatere hiše in ulice tako lepo urejene (predvsem v zasebnem sektorju), da so že zdaj vredne pozornosti in so lahko vzgled drugim. Komisija bo torej pregledala urejenost, pa tudi neurejenost. Pričakujemo, da druga faza pregleda ne bo nepotrebna.     IO TD VRHNIKA
V novo obdobje
Po dolgih sušnih letih je Turistično društvo Vrhnika pripravilo občni zbor svojih članov, ki je bil 17. 3. 1992. Namen občnega zbora je bil v prvi vrsti ponovno aktivirati in pognati v pogon turistično dejavnost Vrhnike ter na novo izvoliti člane izvršnega odbora, kj. bodo kos zastavljenim ciljem.
Razprava na občnem zboru je pokazala, da je bilo to društvo pred desetimi leti eno najboljših v ljubljanski regiji ter da so ga razne razmere in nesoglasja pripeljale na rob propada. Čeprav je društvo delovalo v zadnjih letih na skromnih treh-petih aktivnih članih, izgubilo na številu članstva ter na zaupanju krajanov, pa so bile le neke aktivnosti.
To ni bila kritika prejšnjea vodstva, ki je po svojih močeh kar dosti naredilo, kot na primer obnovilo kočo v Starem Mlinu, ampak predvsem apel vsem, da začnemo z novo miselnostjo in angažiranjem pomagati uveljavitvi Vrhnike tudi na področju turizma, kjer r3a mora imeti društvo glavno besedo.
Novo izvoljeno vodstvo, ki ga bo vodil Tomaž Grom, namestnik je Franc Okrajšek, začasni tajnik Simon Seljak ter člani Mirjam Suhadolnik, Irena Aljukič-Kirn, Marjan Smrtrrik in Janez Žitko, "bo* imelo težko, vendar, p'a zelo* delavno "nalogo za oživitev društva, pripraviti mora" program dela za letd 1992. V prvi vrsti pa se je vodstvo društva zavzelo za javnost svojega delovanja in bo v vsaki številki »Našega časopisa« izkoristilo, tako imenovani »Turistični kotiček ali informacije«, kjer bodo občani Vrhnike obveščeni o delovanju in dejavnosti samega društva in o turistični ponudbi Vrhnike.
S. S.
MUZEJSKO DRUŠTVO
Od besed k dejanjem
Muzejsko društvo Vrhnika je bilo ustanovljeno, sprejet je bil program društva, ki pa se že uresničuje ter s tem pokazuje vso svojo dejavnost. Z vso zagnanostjo se zbira in pripravlja gradivo za prvi zbornik Nauportus (ali Vrhniški razgledi), ki bo izšel prav gotovo še pred koncem leta.
Po programu pa naj bi bila poglavitna dejavnost društva prirejanje strokovnih.razgovo-rov in predavanj, organizacija strokovnih in poljudnih ekskurzij, izvedba zanimivih razstav ter razvijanje drugih dejavnosti predvsem za spoznavanje preteklosti in sedanjosti ljudi in krajev na Vrhniki ter v njeni okolici. Ravno to pa društvo tudi izvaja in že prva razstava »Cvetje naših logov« iz herbarija Darje Stanič, študentke biologije iz Dragomerja ter predavanje »Rastline doma in na tujem« z diapozitivi, profesorja dr. Toneta VVrabra, sta pokazali, da Vrhnika potrebuje tudi to kulturno zvrst, saj je bila mala dvorana Cankarjevega doma kar precej polna.
Za 24. aprila 1992 je napovedala okrogla miza »Urbanistični programi Vrhnike sedaj in v prihodnje«, za mesec maj pa ogled mesta Idrije in muzejskih zbirk ob 500. letnici mesta.
Muzejsko društvo vabi vse občane na svoje prireditve in obenem tudi da postanete član društva, z izpolnitvijo sodnje pristopne izjave.
S. S.
Avtorica razstave Darja Stanič iz Dragomerja
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani pristopam k Muzejskemu društvu Vrhnika. Ime in priimek'.............
Naslov: ....
Letniea rojstva: '7/,........
Podpis:
:,*: ....... ^ v&%^^^-'Sr<^ -
Pristopne izjave pošljite ha naslov; Muzejsfodrušivd Vrhnika; Cankarjev dom, Tržaška 25.
Članarina je 500 SLT, za. vsakega naslednjega družinskega člana 250 SLT.,. za upokojence in študente 250 SLT. •     •   * '        '        '■■ '.. ' •
Za plačilo članarine bomo posiali položnice. *
8
APRIL 1992
NAŠ ČASOPIS
DOBRO SODELOVANJE GODBE IN GLASBENE ŠOLE V CERKNICI
Stalen dotok godbenikov
»Ob letu osorej« je bil naslov koncerta Cerkniškega pihalnega orkestra, ki je bil 1. februarja v Cankarjevem domu na Vrhniki v počastitev letošnjega kulturnega praznika.
Mladi cerkniški godbeniki so predstavili dela Suppeja, Bučarja, Greiga, Huggensa, Uča-karja in J. Straussa. Program je povezoval gost večera Marjan Kralj. Maloštevilni gledalci so preživeli lep kulturni večer ob spoznanju, da bi dokaj kakovosten nastop cerkniškega pihalnega orkestra zaslužil večji obisk poslušalcev, posebno še iz vrst vrhniških glasbenikov. Zato smo se odločili, da Cerkniški pihalni orkester predstavimo Vrhničanom ter obenem predstavimo tudi dobro povezavo orkestra z njihovo glasbeno šolo. Orkester nam je predstavil njihov predsednik Tone Urbas, ki je tudi najstarejši član orkestra in znan družbenopolitični delavec v občini Cerknica.
Cerkniški pihalni orkester obstaja že od leta 1924, ko je
iz takratne maloštevilne skupine godbenikov, ki so delovali kot Godbeni odsek pri gasilskem društvu Cerknica, prerasel v številčen in kakovosten pihalni orkester. Sedaj šteje 43 članov, od tega je 5 žensk. Od leta 1988 ga vodi dirigent Milan Matičič, ki je prej vodil tudi vrhniške godbenike. Zaradi vztrajnega dela dirigenta in članov orkestra je že opaziti dobro kakovost igranja vseh vrst glasbe od klasike, baroka, zabavne glasbe do koračnic. Orkester je po starostni strukturi zelo mlad, saj je polovica članov mlajša od dvajset let. Zanimiva pa je struktura izobrazbe, in sicer od akademskega slikarja, ravnatelja in učiteljev glasbene šole, sodnika, delavcev, študentov, dijakov do učencev osnovne šole.
Leta 1979 je bil orkester tik pred razsulom, saj je takrat ostalo le dvanajst godbenikov. Čutile so se posledice neuklju-čevanja mladih glasbenikov, ki bi sproti zamenjavali starejše člane, ki so prenehali igrati.
Zato so se s takratno izobraževalno skupnostjo dogovorili, da glasbena šola v svoj redni učni program vključi tudi učenje instrumentov, ki so potrebni za pihalni orkester. Na ta dogovor so še sedaj ponosni, saj jim omogoča pomlajevanje orkestra ter stalni dotok mladih izšolanih glasbenikov.
Seveda ima tudi godba svoje obveznosti, da skupno z osnovno šolo poiščejo tiste, ki želijo obiskovati glasbeno šolo, obenem pa jim nudijo glasbene instrumente. Z vsakim učencem nato sklenejo pogodbo o štipendiranju, katerim delno plačujejo tudi šolnino. Tak sistem jim orriogoči obstoj godbe, določeno kako-i vost in nadaljno perspektivo. V letošnjem šolskem letu so sklenili 18 pogodb z učenci glasbene šole, še 10 učencev pa se šola na lastne stroške. Delo učencev redno spremljajo. V organih glasbene šole imajo svojega predstavnika, ki lahko neposredno vpliva na učni program.
Cerkniška godba na enem izmed koncertov
Kakovost in disciplina orke-' stra sta se zboljšala s prihodom dirigenta Milana Matičiča. Izredni posluh za delo z ljudmi, večje ambicije orkestra, motivacija za uspeh in nenazadnje tudi usklajevanje družabnosti so odlike sedanjega dirigenta,
ki so dvignile kakovost orkestra in ugled v sami Cerknici.
Pogrešajo pa večje povezave pihalnih orkestrov na Notranjskem. Te povezave bi morale postati tradicionalne ob raznih srečanjih in koncertih.
Na koncu predstavitve pihal-
nega orkestra Cerknica je Tone Urbas, v pogovoru poudaril, da radi prihajajo na Vrhniko gostovat, predvsem ker je na Vrhniki tradicija godbenikov in s tem tudi dobrih poznavalcev te zvrsti glasbe.
S. S.
Galerija »Nauportus«
KULTURNO ŽIVLJENJE V PODLIPI
Tudi pozimi jih greje
V podhodu pri Črnem Orlu, Cankarjev trg št. 4 deluje od 15. januarja 1992 galerija Nauportus. Na majhni površini ponuja v odkup umetniška dela slovenskih avtorjev, pa tudi     izbrane antikvitete.
V opremo in okvirjanje prevzemajo likovna dela. Na zalogi likovna dela domačina akademskega slikarja Milogoja Dominka in sicer grafike, risbe, pasteli in olja, Na ogled in prodajo je velik izbor novejših slik iz barjanske zemlje akademskega kiparja Toneta Lapajne. Lapajne je tudi avtor hrastove skulpture ORAČ - 1991 v niši ob galeriji, idejne skice za večjo skulpturo, katero namerava avtor v letu 1992 realizirati na Vrhniki. Z manjšim izborom svojih malih plastik v bronu je predstavljen tudi akademski kipar Peter Černe.
Avtor galerije je tudi akademski slikar Božidar Grabnar iz Brezovice, naš rojak iz Drago-merja, ki se predstavlja z akrili iz zadnjih let. Med ostalimi avtorji so zastopani še akademski slikarji Karel Zelenko, Tomaž Perko, Franc Vozel, Dra-gutin Cifrek in akademska kiparja Mirsad Begič in Jakov Brdar. Izbor ponujenih likovnih del je zelo obsežen od drobne grafike do olj in akrilov. V gale-
riji sprejemajo naročila za portretiranje v olju, pri akademskem slikarju Dragutinu Ci-freku in v glini pri kiparjih Ja-kovu Brdarju in Mirsadu Be-giču. Galerija organizira in izvede restavriranje likovnih del, pohištva, plastike. Sodelavci galerije likovna dela in antikvitete tudi ocenijo in izdelajo certifikate. V galeriji zbirajo in odkupujejo predmete in dokumentacijo pomembne za zgodovino Vrhnike. V galeriji za vas poiščejo oziroma kompleti-rajo likovno opremo poslovnih prostorov. Likovna dela za opremo tudi izposojajo. Likovna dela niso poceni, za nakup se odločamo zelo redko, zato je možen odkup tudi na obroke. Likovna dela in pohištvo sprejemajo tudi v komisijsko prodajo. Zanimajo jih arheološke najdbe iz področja Vrhnike. V galeriji je naprodaj tudi nekaj likovnih del iz preloma stoletja, več lesenih skulptur, pa tudi etnografski predmeti iz naše dediščine. Naprodaj so tudi umetniške fotografije Miroslava Zdovca, Borisa Gabrš-čika in Classa Chipperja iz Ho-landije. Obiska v prvih treh mesecih je veliko, zanimanja za likovna dela tudi, nakupi pa so redki. V samem centru Vrhnike je nastalo novo drobno kulturno žarišče.
V galeriji posredujejo informacije o ponudbi slovenskega trga umetnin in starin po cenah in avtorjih. Lokal je prijetno opremljen z izbranim antikvi-tarnim pohištvom in unikatno izdelanim pohištvom kiparja Lapajneta, vabijo na ogled in pogovor.
MARTA RIJAVEC
galerija antikvitete okvirjanje
vrhnika
Cankarjev trg 4
SPORED VRHNIŠKEGA KINA V APRILU:
5. 4. nedelja ob 18.00 in 20.30: DIVJI V SRCU - ameriški barvni stereo 135'
WILD AT HEART - režija: David LYNCH
V gl. vi.: Nicolas CAGE, Laura DERN, Willem DAFOE, Isabelle ROSSEL-LINI, Harry Dean STANTON, Diane LADD
Kdo ne pozna znamenite TV serije TWIN PEAKS? Njen režiser je film DIVJI V SRCU posnel po tem vzgledu in ustvaril pravi kultni film, ki je bil nagrajen na Cannskem filmskem festivalu. Označen kot »pretresljivo brutalen, odtrgano duhovit in silovito erotičen« je takoj na začetku vzbujal veliko pozornosti in različne odmeve, med katerimi prevladujejo pozitivne, celo navdušujoče.
9. 4. četrtek ob 18.00
12. 4. nedelja ob 18.00 in ob 20.30:
ROCKETEER - ameriški barvni stereo
1991, 120' Režija: Joe JOHNSTON
V gl. vi.: Bill CAMPBELL, Jennifer CONNELLY, Timothy DALTON, Paul SORVINO, Alan ARKIN
Joe Johnston, avtor filma Draga, zmanjšal sem otroke, je tokrat posnel napet pustolovsko vohunski film o športnem pilotu, ki se nehote znajde v vohunski spletki zaradi posebne rakete. Zgodba se dogaja leta 1938, odlikuje pa ga vrsta spektaku-larnih prizorov. Agenti in junaki filma
Čeprav majhna krajevna skupnost, ima Podlipa svoje kulturno umetniško društvo, ki je motor vsega kulturnega in zabavnega življenja v Podllpi. Kot društvo delujejo že od leta 1987. Najprej so vsako leto pripravili 'po eno dramsko igro. Od leta 1991 naprej pa so prevzemali tudi organizacije in izvedbe raznih proslav in kulturnih prireditev, tako da so popestrili kulturno življenje v samem kraju.
Svoje prostore imajo v obnovljenem gasilskem domu, kjer je v zgornjih prostorih velika dvorana, knjižnica in drugi prostori. Vsako leto pa priredijo veselico, da pridobijo nekaj finančnih sredstev za delovanje društva.
Najbolj so bili veseli centralne kurjave, tako, jim je omogočeno delovanje in zbiranje tudi ob mrzlih večerih. Izgradnjo sta finančno podprli krajevna skupnost in Skupščina občine Vrhnika, pa tudi sami so prispevali precej sredstev. ZKO Vrhnika jim je kupila ojačevalec in zvočnike.
Za letošnje leto so pripravili veseloigro s petjem »Kje je meja«, avtorja Josipa Ogrinca. Režiser igre je domačin iz Smrečja Tone Mala-vašič, igrajo pa Jana Želez-nik, Joži Žakelj, Dejan Jurca, Simon Fortuna in Janez Can-
se pač namesto z avtomobili preganjajo z letali in raketami...
19. aprila, nedelja ob 18.00 in 20.30: KAJ BOMO Z BOBOM? - ameriški
barvni stereo 1991, 108' WHAT ABOUT BOB? Režija: Frank OZ
V gl. vi.: Bill MURRAY, Richard DRE-YFUSS, Julie HAGERTY
Če gresta na letovanje psihiater in njegov pacient, se lahko zgodi, da na koncu človek ne ve, kdo je »nor, kdo pa pameten«. Frank Oz. sodelavec pri seriji o Mupetkih, je s pomočjo odličnih igralcev ustvaril na to temo kar privlačno filmsko komedijo. 23. 4. četrtek ob 18.00
26. 4. nedelja ob 18.00 in 20.30: STRAH PRED PAJKOM - ameriški
barvni stereo 1990, 109' ARACHNOPHOBIA - Režija: Frank MARSHALL
V gl. vi.: Jeff DANIELS, Harley Jane KOZAK, Julian SANDS, John GOODMAN, Brian McNAMARA
V prtljagi slavnega raziskovalca je bi! debel in nevaren pajek, ki se je začel nekontrolirano razmnoževati z domačim pajkom. Zabaven in napet film v stilu Hitchcockovih PTIC. Ob vsej grozljivosti avtorji filma niso pozabili na pravo mero humorja.
27. 4. ponedeljek ob 20.30 in 18.00 NEW JACK CITY - ameriški barvni stereo 1991, 97'
Režija: Mario Van PEEBLES
V gl. vl.: Wesley SNIPES, Ice-T. Allen PAYNE, Judd NELSON Kriminalka  iz  črnske  četrti New Yorka. odraz krute stvarnosti...
kar. Z vajami in študiranjem igre so pričeli sredi meseca novembra 1991 ter imeli uspešno premiera v svoji dvorani pred cca 250 gledalcev, v soboto 22. februarja 1992. Že naslednji dan 23. 2. 1992 so igro ponovili in zopet je bila polna dvorana.
Kot dolgoletna amaterska skupina so se 14. marca predstavili tudi vrhniškim gledalcem in ob skoraj polni dvorani doživeli lep in dolgotrajen aplavz.
V načrtu imajo za novo sezono že novo igro, ki bo prav
gotovo veseloigra ali komedija, saj ugotavljajo, da ob vseh živ-Ijenskih tegobah in težkem stanju, krajanov in ostalih, gledalcem najbolj ustrezajo stare veseloigre iz kmečkega življenja.
V akciji pa imajo tudi zbiranje sredstev za svetlobni regulator, ki bo omogočal na odru razne svetlobne efekte. Vsem, ki so do sedaj karkoli finančno in materialno pomagali, se zahvaljujejo in obljubljajo, da se bodo še z večjim veseljem predstavljali v igrah in raznih proslavah doma ter drugod.
S. S.
Ob zaključku veseloigre se vseh pet igralcev predstavi gledalcem.
Program nekaterih kulturnih prireditev
April:
- 25. občinska revija pevskih zborov, sobota, 4. 4. ob 20. uri v OŠ I. Cankar,
- Predavanje »Biovrt«, prof. Šegula bo predstavil naravno pridelovanje hrane - brez umetnih gnojil, sreda, 8. 4. ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma,
Letni koncert Mešanega pevskega zbora Dragomer, nedelja, 12. 4. ob 18. uri v Gasilskem domu v Drago-meru.
- Razstava »Okolju prijazen dom« s predavanjem na temo »Kako ravnamo z odpadki«, v torek, 14. 4. v Mali dvorani CD, razstava bo predvidoma odprta do 25. 4.,
- Muzejsko društvo Vrhnika: Okrogla miza - »Urbanistični problemi Vrhnike sedaj in v prihodnje«, v petek, 24. 4. ob 19. uri v Mali dvorani CD,
- Letni koncert Pihalnega orkestra, sobota, 25. 4. ob 20. uri v Cankarjevem domu,
Maj:
- Cankarjevi dnevi od 8. 5. do 10. 5.
- KULTURNI TEDEN NA OŠ LOG-DRAGOMER, od 11. do 15. 5.,
- LETNI KONCERT ŽPZ »CONCINITE«, sobota, 16. 5. ob 20. uri
- Muzejsko društvo Vrhnika: Ogled Idrije in muzejskih zbirk ob 500-letnici mesta, predvidoma 23. maja.
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNIK / VRHNIKA
BOGDAN BLAZNIK
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
VELIKA IZBIRA:
- kratkih poletnih hlačk za otroke in odrasle;
- ogrevalnih trenerk vseh velikosti;
- vseh vrst otroških in odraslih copat za tenis in jogging;
- športnih torb (SLAZENGER in WILSON);
- tenis loparjev WILSON 91;
- smučarskih vezi SALOMON po starih cenah.
ZELO UGODNO:
zložljivi camp stoli in mize po 840,00 SLT in 960,00 SLT.
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
Od zdaj naprej možen nakup s kreditno kartico EUROCARD in AMERICAN EXPRESS
PROGRAMSKA STRUKTURA NA KDS VRHNIKA
OBVESTILO
Krščanski demokrati z Vrhnike organizirajo predavanje v Borovnici, v večnamenskem prostoru osnovne šole, 25. 4. 1992 ob 20. uri z naslovom
MOČ IN NEMOČ MEDIJEV.
Predavatelja bosta dr. Drago Klemenčič (urednik oddaje Obzorja duha) in dr. Janez Gril (urednik Družine). Vabljeni!
OBIŠČITE NAS V PREUREJENI TRGOVINI
»MOKRICE«
NA LJUBLJANSKI 25,
ki je odprta: vsak dan od 8. do 20.
v soboto od 7. do 19. v nedeljo od 8. do 12.
Poleg živil, pijač, čistil in kozmetike vam lahko ponudimo še sveže sadje in solato, v petek in soboto pa sveže meso in piščance.
O ugodnih cenah ter hitri in prijazni postrežbi se prepričajte sami!
DOBRODOŠLI
AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA
Stara cesta 7, tel.: 751-292
Vse zainteresirane vabi na tečaj cestnoprometnih Podpisov, ki se bo pričel v ponedeljek, 13. 4. 1992
Pripravili smo vam tudi:
- tečaj prve pomoči
- možnost takojšnjega poučevanja na vozilih R-5
- posebna ugodnost odplačevanja ur vožnje na 3 ali 4 obroke.
urnik poslovanja:
vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17. ure (razen sobote in nedelje)
Prepričajte se o dobri in kakovostni ponudbi.
AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 7
obiramo prijave za izpit iz VARSTVA PRI pELU za vožnjo s traktorjem. Ob zadostnem številu prijav bo tečaj na Vrhniki, o čemer bodo zainteresirani pravočasno obveščeni.
St	Program	Kanal	K. na TV	Jezik	Zvrst
1	Interni program	K-02		MEŠANI	MEŠANI PROGRAM
2	TV Slovenija 2	K-04		SLOVENSKI	
3	RTL plus	S-03	K-82 (K-83)	NEMŠKI	MEŠANI PROGRAM
4	SATI	S-05	K-84 (K-85)	NEMŠKI	MEŠANI PROGRAM
5	Sky One	S-07	K-86(K-87)	ANGLEŠKI	ZABAVNI PROGRAM
6	FILMNET	S-09	K-88 (K-89)	ANGLEŠKI	FILMSKI PROGRAM
7	A-kanal	K-05		SLOVENSKI	
8	TV Slovenija 1	K-07		SLOVENSKI	
9	TV Hrvatska 2	K-09		HRVAŠKI	
10	TV Hrvatska 1	K-11		HRVAŠKI	
11	PR07	S-11	K-90 (K-91)	NEMŠKI	FILMSKI PROGRAM
12	SCREENSP0RT	S-13	K-92 (K-93)	ANGLEŠKI	ŠPORTNI PROGRAM
13	SKY News	S-15	K-94 (K-95)	ANGLEŠKI	INF0RM. PROGRAM
14	TELECLUB	S-16	K-95 (K-96)	NEMŠKI	FILMSKI PROGRAM
15	MTV	S-17	K-96ÍK-97)	ANGLEŠKI	GLASBENI PROGRAM
16	SUPER CHANNEL	S-19	K-98(K-99)	ANGLEŠKI	ZABAVNI PROGRAM
17	EUR0SP0RT	S-20	K-99 (K-00)	ANGLEŠKI	ŠPORTNI PROGRAM
OBVESTILO NAROČNIKOM KDS VRHNIKA
S 1. aprilom uvajamo na KDS Vrhnika novo programsko strukturo, ki je posledica ankete, izvedene med naročniki. Iz rezultatov, ki so že bili objavljeni v eni prejšnjih številk »Našega Časopisa«, je razvidno, da so nekateri programi zaradi premajhnega števila glasov izpadli oziroma so jih zamenjali programi z večjim številom glasov.
Potrebno je tudi poudariti, da smo z denarnimi sredstvi, ki smo jih zbrali v obliki naročnine, posodobili in razširili sistem za dva TV kanala. Eden od teh je namenjen za prenos satelitskega programa, drugi pa za celodnevno oddajanje internega kanala. Prav tako smo s temi sredstvi kupili deko-der za TELECLUB. Opravičujemo pa se, ker je zaradi problemov pri nabavi dekoderja za SKY MOVIES prišlo do zamude in sporočamo, da bo možen sprejem tega programa v kratkem.
Odbor za KDS Vrhnika Iskra Antene, Vrhnika
Ekskluzivno Enostavno Estetsko
A
sistem BSTRACTA
V desetih dneh od vaše zamisli, vam izdelamo projekte po vaših željah in opremimo trgovino, butik, pisarno, stanovanjske prostore...
Sistem ABSTRACTA je izdelan iz okroglih cevi 013 in 019 mm v kromu, medenini ali barvni izvedbi, v katere se vklapljajo police in polnila iz oplemenitene iverice, čistega in barvnega stekla in ogledal ter mrež.
Sistem lahko dopolnjujemo, ga demontiramo in prestavljamo.
POKLIČITE IN OBIŠČITE NAS! ABSTRACTA d. o. o., Ljubljana, Koprska 94, tel. 263-961.
V aprilu posebne ugodnosti:
- brezplačni projekti
- pri takojšnjem plačilu nudimo 10% popusta
- odmik 50% plačila za 30 dni.
KOMISIJSKA TRGOVINA
SMREČJE 12 - 61360 VRHNIKA
VABIMO VSE. KMETOVALCE IN VRTIČ-KARJE, KI BI RADI HITRO PRODALI ALI KUPILI RABLJENE KMETIJSKE STROJE IN ORODJA, DA NAS OBIŠČETE:
vsak dan od 15. do 19. ure,
v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure.
Na podlagi določil 76. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list RS št. 8/91)
razprodajamo
tele zasežene predmete:
Cena
1. sedežna zložljiva vrtna garnitura
manjše velikosti iz naravnega lesa 5.000,00 SLT
2. moško kolo znamke Maraton
- Rog Ljubljana
3. šivalni stroj Bagat
z omarico
4. stoli, masivni
-Liko Verd, 6 kom.
5. plinska bomba
-1 kom.
3.000,00 SLT 8.000,00 SLT 4.000,00 SLT* 2.500,00 SLT
6. zvočnika za stereo napravo
-2 kom.
1.000,00 SLT Informacije po telefonu 751-021, int. 258.
UDP Vrhnika
Gasilsko društvo Verd
daje v najem pisarniške prostore velikosti 50 m2 v gasilskem domu na Verdu. Ponudbe ali dogovor pri Urbanu Žirovniku, Verd 16 (tel. 751-353)
»OREL« d.o.o. Cesta gradenj 1 Vrhnika
išče
- komercialista -računovodjo
Informacije na telefon 751-257 ali ustno na gornji naslov.
Honorarno vodim evidence o prometnih davkih, izračun obresti, izdelavo komercialnih pogodb, ponudb, svetovanje o prometnih davkih, fakturiranje in izterjavo računov ter drugo poslovno korespondenco. informacije zvečer po tel. 751 -131.
AJDA, Vas 8, Vrhnika
Trgovina s prehrambenim blagom ponovno odpira svoja vrata 1. 4. 1992.
Cenjenim strankam nudimo veliko izbiro prehrambenih izdelkov po ugodnih cenah. Pri nakupu blaga nudimo različne ugodnosti. Kupcu, ki prinese izrezan oglas iz Našega časopisa, nudimo 5% popust pri nakupu. Pridite in se prepričajte.
VRHNIČANI! VRHNIČANI! VRHNIČANI! VRHNIČANI!
V zadnji številki Našega časopisa je bila predstavljena knjiga z naslovom NAUPORTUS - VRHNIKA - Jana Horvat
Ob vaši zainteresiranosti za knjigo vas obveščamo, da jo lahko kupite v knjigarni in papirnici
Cankarjeve založbe, Lošca 5, Vrhnika ali osebno ali z naročilnico po povzetju. Cena knjige z davkom = 1.386,00 Naročilnica
Ime...................................................,.......................................
Priimek.....................................................................................
Ulica št....................................................................................
Naziv pošte:........................................................................
Izvodov:...................................................................................
Zavod za načrtovanje Vrhnika, p. o.
preimenovan v
PRIMIS, O. O. Biro za urbanizem, projektiranje in inženiring Vrhnika, Tržaška c.23
nudi izdelavo individualnih projektov stanovanjskih in drugih objektov po izredno ugodnih cenah.
Obseg del: - objekti po želji naročnika s svetovanjem - ne tipski
- arhitektura, popisi, predračuni
- statika, strojne, elektro instalacije
- notranja kontrola, potrditev projektov PGD, PZI.
Projekte izdelujemo z najsodobnejšim računalniškim sistemom.
Okvirna cena glede na velikost in zahtevnost objekta je od 1800 do 3400 DEM v tolarski protivrednosti.
Možnost sočasnega naročila lokacijske dokumentacije.
Frizerski salon »BEBA«
Voljčeva 23 (pri AVTOMIXSU)
Nudimo vam tele ugodnosti:
- družinske kartice z 10% popustom, vsaki deseti obisk je brezplačen; za upokojenke 20% ceneje.
Salon je odprt od 8.00 do 19.00 ure
v soboto pa od 7.00 do 13.00 ure
Prepričajte se o dobri in kakovostni storitvi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčere, sestre in tete
Anice Malavašič
se najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, IUV Vrhnika, bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi pogrebcem in pevcem.
Žalujoči: mama, sestra z družino, nečaki in nečakinje
		ZAHVALA
		Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
		Albine
		Molk
		
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Dunji Piršič in sestri Darji za njuno nego in skrb. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče.		
	Žalujoči domači z Verda	
CVETLIČARNA
pri cerkvi sv. Pavla VOLJČEVA 23
NUDI:
- cvetlične aranžmaje z dostavo na dom;
- lončnine, prst, gnojila...;
- rože za na okna, balkone, pokopališča;
- suhocvetne aranžmaje;
- svileno cvetje;
- drobna darila.
Delovni čas:
vsak dan od 8.00 do 19.00 ure (tudi v nedeljo).
TOREK ZAPRTO
UGODNE CENE!
Na podlagi 3. člena Poslovnika o delu Izvršnega sveta z dne 8. 5. 1986, je Izvršni svet na svoji seji dne 4. 3. 1992, sprejel naslednji
SKLEP:
Sprejme se Sklep o določitvi izvajalca dimnikarske službe na območju občine Vrhnika.
1. Dimnikarsko službo opravlja na celotnem območju (vseh KS) občine Vrhnika od 1. 5. 1992 Geza Balajc z Vrhnike, Pavkarjeva pot 9.
2. Izvajalec mora dimnikarske storitve opravljati v skladu z veljavnimi predpisi in željami uporabnikov, strokovno, kakovostno in ekonomično, kar podrobneje določa pogodba med izvajalcem in naročnikom.
3. Na cenik dimnikarskih storitev daje soglasje Izvršni svet.
4. Če namerava izvajalec opustiti opravljanje dimnikarske službe, mora to sporočiti 6 mesecev prej. Pred potekom tega roka ne more prenehati z opravljanjem dimnikarske službe brez posebnega soglasja IS.
5. Izvajalec dimnikarske službe na območju občine Vrhnika mora imeti sedež na Vrhniki ali njeni bližnji okolici, imeti mora določene uradne ure za stranke, kamor bodo stranke lahko posredovale svoja naročila (lahko tudi telefon z mehanično tajnico).
6. Izvršni svet lahko z odpovednim rokom 3 mesece odvzame izvajalcu območje občine Vrhnika, če izvajalec storitev ne opravlja v skladu z zakonom, pravilnikom ter po enakem postopku določi novega izvajalca, ki v svoji ponudbi izkaže, da bi v skladu z veljavnimi predpisi, strokovneje. bolj kakovostno in bolj ekonomično opravljal dimnikarsko službo na območu občine Vrhnika.
7. Za izvajanje sklepa je odgovoren oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
8. Sklep začne veljati 8 dan po objavi.
Republika Slovenija Skupščina občine Vrhnika Izvršni svet
Predsednik Izvršnega sveta Vili GRANDA, dipl. ing.
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete
Marije Nagode
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Nečaka
		ZAHVALA
	j 1	Ob izgubi drage mame in stare mame
	1 ^ .	Ivane
	1	Molek
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, ter sodelavcem IUV. Še posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni.		
		Lesno brdo
		Vsi njeni
Svobodni Sindikati W Sloveniji
odbor Vrhnika
vabi na tradicionalno kresovanje na Ulovko
30. 4.1992 s pričetkom ob 20.00 uri
Za zabavni del programa bo poskrbelo podjetje »OREL«, ki je prevzelo gostišče Ulovka, kjer bo pijača in jedača po sindikalnih cenah. Poskrbljeno bo tudi za dobro glasbo na asfaltnem platoju med obema brunaricama, igral bo ansambel Danila Ča-mernika.
Prisrčno vabljeni!
AVTOMEHANIČNI SERVIS IN
VULKANIZERSTVO
JOŽE TURŠIČ
Vrhnika, Jagrova2, telefon 061/751-127
NUDI:
- servis in vsa mehanična dela za vse tipe vozil VW
- yulkaniziranje in centriranje gum za vsa osebna vozila in kombije (za pnevmatike do 16 col)
- premontaža, zamenjava zračnic in avtoplaščev,
- popravila avtoplaščev in zračnic (s sodobnim ter-mopostopkom)
Sprejem naročil osebno ali po telefonu (751-127).
Delovni čas: ob delavnikih od 7.00 do 18.00 ure, ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure.
Prepričajte se o solidni in dobri kakovosti. Hvala za obisk in srečno vožnjo.
POZIV
Na podlagi 12. in 64. člena Zakona o vojaški dolžnosti (Ur. list RS št. 18/91)
pozivamo vse moške državljane, rojene v letih 1974,1973,1972 in starejše
s stalnim prebivališčem v Občini Vrhnika, ki še niso vpisani v vojaško evidenco, da se zglasijo najkasneje do 22. 4.1992 na Oddelku za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, zaradi vpisa v vojaško evidenco.
Vpis v vojaško evidenco je vsako sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure na Oddelku za obrambo j občine Vrhnika. S seboj prinesite izpisek iz rojstne j matične knjige.
Če se ne odzovete na ta poziv, boste odgovarjali po 66. členu Zakona o vojaški dolžnosti (Ur. list RS št. 18/91).
ODDELEK ZA OBRAMBO j OBČINE VRHNIKA
J
Ob nadvse boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, moža, ata, starega ata, brata, tasta in strica
Janeza Gostiša
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo so sodelavcem Gasilske brigade Ljubljana, razredničarki in učencem 7. c. razreda osnovne šole Log-Dragomer ter domačim gasilcem, ki so ga položili v njegov prerani grob. Posebna zahvala pa sosedi Francki za vso pomoč. Iskrena hvala obema govornikoma Franciju in Matiji za ganljive besede ob slovesu in duhovniku za opravljen obred. Zahvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Brez njega je naš dom prazen.
Vsi njegovi
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1992
11
NA VRHNIKI SO GOSTOVALI
Najboljši skakalci v višino
Atletska sekcija pri Športni zvezi Vrhnika je pripravila ekshibicijski nastop najboljših slovenskih skakalcev v višino, ki je bil v sredo, 25. marca, v dvorani osnovne šole lvana Cankarja.
Nastop najboljših slovenskih skakalcev v višino je v dvorano Pritegnil veliko število ljubiteljev atletike, predvsem pa skokov v višino, ki so z zanimanjem in aplavzom nagradili vsak uspešen skok skakalcev. Najbolj atraktivna med skakalci je bila Britte voros-Bilač, nekdanja atletinja NDR, zdaj pa slovenska državljanka, ki spada v tem trenutku med 6 najboljših skakalk na svetu, z rezultatom '94cm. Ostali, ki so skakali, so bili res v tem trenutku najboljši skakalci v višino, ki jih premore Slovenja in to: Sašo Apostolovski,
lastnik republiških, državnin in mednarodnih naslovov ter prvi pri nas, ki je preskočil 230cm.
Dejan Miloševič, starejši mladinec iz Postojne, je že preskočil 220cm in ima vse republiške naslove v mladinski konkurenci.
Primož Moljk, prav tako Po-stojnčan, s preskočenimi 210cm, računa letos na udeležbo na svetovnem mladinskem prvenstvu.
Z zanimanjem pa so gledalci vzpodbujali tri mlade perspektivne skakalce, ki skačejo za IBL Olim-pija: Miha Rozinger (najboljši rezultat 196cm), Pete Hovnik (preskočil 191 cm) in Vrhničan Peter Kozomenko, ki se je razvil iz vrhniške atletike ter bil zadnji pionirski prvak še nekdanje Jugoslavije. Najboljši rezultat pa ima 195cm in strokovnjaki, kot je trener skakalcev Slovenije, menijo, da je najbolj
Vsi sodelujoči na ekshibicijskem skakalnem mitingu
^emen Širok (skakalec v daljino), Peter Kozomernik, Miha "ozmger, Luka Drašler in Peter Havnik med skakanjem starih kolegov
največ pozornosti sta požela zakonca Britte in Borut B
lac
Peian Miloševič, Sašo Apostolovski in Primož Molj se pogovarjajo o bodočih tekmovanjih.
talentirani skakalec višine v Sloveniji. Gost večera pa je bil Borut Bilač, skakalec v daljavo in dobitnik medalje iz evropskega prvenstva v Splitu. Ekshibicija skakalcev ni bila namenjena tekmovanju za čim višjo višino, ampak so hoteli pokazati in predstaviti tehniko skokov. Vedeti moramo, da so skakalci sredi intenzivnih priprav za poletno tekmovanje, pa tudi pogoji za skakanje v dvorani niso bili najboljši. Ne glede na to, pa so gledalci videli zanimive in atraktivne skoke, saj je Sašo Apostolovski s sonožnim odrivom skočil 200cm, domačin Peter Kozomenko pa blizu svojega rekorda 190cm.
Vsi skakalci so bili pred nastopom v polni dvorani predstavljeni ter so prejeli darila glavnega sponzorja prireditve IUV. Še poseben aplavz pa so doživeli trije mladi skakalci atletske sekcije Vrhnika. Teja Todorovič in Bojan Dončič (oba osnovna šola Ivan Cankar) ter Tadej Kramar (osnovna šola Log-Dragomer), ki so tudi pokazali svoje skakalne sposobnosti.
Lahko rečemo, da je prireditev v popolnosti uspela, kar je bila največja želja in zasluga trenerja atletov Vrhnika, neumornega Luke Drašlerja, ki že dobra tri desetletja trenira in vodi vrhniške atlete. Prav tako so bili zadovoljni sami skakalci, ki so obljubili, da na Vrhniko ponovno pridejo, vendar na pravi atletski miting, kjer bi se pomerili med seboj.
Samo prireditev so omogočili Športna zveza Vrhnika ter njena atletska sekcija, IUV kot glavni sponzor prireditve (prispeval vse praktične nagrade) ter še naslednji obrtniki: Vargalant, Baškovč, Mizarstvo Nagode, Graverstvo Tomšič, gostilna Caserman in gostilna Marinčič, Boter pizzerija, Mladen Sumina, Mizarstvo Rozmane, Sodček Breda Kržič, Elektromehanika Penko, Mizarstvo Novak, elektromehanika Jelovšek, Pavle Vidmar, mizarstvo Kogovšek, avtoklepar-stvo Rode in cvetličarna Jana.
Vsem pa se atletski delavci in skakalci zahvaljujejo in poudarjajo, da se s skupnimi močmi da organizirati marsikatero prireditev, ki je zanimiva "in privlačna za vrhniške ljubitelje športa.
S. S.
Strelske novice
Vrhniški strelci v finalu republiške lige
Strelska družina Vrhnika je 2. februarja pripravila družinsko prvenstvo za Zlato puščico. Rezultati: 1. Lampreht Bojan (553), 2. Ravnikar Vlado (547), 3. Skodlar Srečko (553), 4. Gustnik Franc (498) in 5. Molek Peter (466).
Republiške dopisne lige v streljanju z zračno puško se je SD Vrhnika udeležila z eno ekipo. Po pravilih lige vsaka ekipa strelja na domačem strelišču, rezultate pa pošilja na Strelsko zvezo Slovenije, kjer zbirajo in seštevajo dosežke posameznih sodelujočih v šestih kolih. Prvih deset ekip in posameznikov se po šestih kolih uvrsti v polfinalno tekmovanje. Rezultati po končanih šestih kolih: ekipno je 1. mesto za sedla Ml Pomurka (6634), 2. Partizan Zalog (6596), 3. Dušan Poženel (6595),... 6. SD Vrhnika (6464); pri posameznikih je 1. mesto osvojil Škrubej Franc, Partizan Zalog (2231), 2. Kreft Milan, Ml Pomurka (2226), 3. Sterle Marko, Iška vas (2223)... 6. Lampreht Bojan, Vrhnika (2216), 22. Ravnikar Vlado, Vrhnika (2136), 23. Skodlar Srečko, Vrhnika (2112).
Na strelišču v turnišču pri Murski Soboti so se vrhniški strelci 8. februarja pomerili z desetimi najboljšimi ekipami v republiški ligi. Dosegli so odlično tretje mesto in si s tem zagotovili še nastop v finalu, ki bo 22. februarja na istem strelišču. Ekipni rezultati: 1. Ml Pomurka (1091), 2. Partizan Julek Ljubljana (1075), 3. SD Vrhnika (1074). Rezultati posameznikov: 1, Brumšek Andrej, D. Poženel (369), 2. Sterle Marko, Iška vas (368), 3. Štefanec Franc. Ml Pomurka (366), 4. Lampreht Bojan, SD Vrhnika (365), 5. Korošec Uroš, Partizan (364), 10. Ravnikar Vlado, SD Vrhnika (359), 15. Skodlar Srečko, SD Vrhnika (350).
LAMPREHT BOJAN
Mladi šahisti osnovne šole Ivana Cankarja s priznanjem notranjskega prvaka Klemen Pišek, Matej Šebenik, mentor Slavko Čačič, Gašper Petkovšek in Florjan Sedej
Drugo leto delovanja jamarskega društva Ivan Michler - Vrhnika
Drugo leto delovanja JD Ivan Michler - Vrhnika je bilo relativno uspešno vendar vseh ciljev, predvsem zaradi pomanjkanja opreme, nismo uresničili.
Skupno smo opravili prek 140 spustov v brezna in jame in tako obiskali približno 30 različnih jam. Delovali smo v vseh kraških območjih Slovenije. V okolici Vrhnike smo se usmerili predvsem v raziskovanje novih jamskih objektov, v drugih območjih pa smo zahajali pretežno v že znane, vendar zahtevnejše jame. Odkrili in izmerili smo nove rove v vrhniški jami in v jami pri Sv. Treh kraljih, odkrili pa smo tudi nekaj manjših brezen v vrhniški okolici. V večini jam, ki smo jih obiskali v okolici Vrhnike, smo opazovali in beležili tudi geološke in speleološke značilnosti. Od večjih jam in brezen - drugod po Sloveniji smo se spustili v Ha-bečkov brezn (globina = 336 m) in Veliko ledeno jamo v Paradani na Trnovskem gozdu (g = 400 m). Na Primorskem smo obiskali Lipiško jamo in flišno jamo pri Koštaboni, na Notranjskem pa vodno Križno jamo. Vse naštete jame sodijo med naše najlepše in najzanimivejše jame, s svojimi dimenzijami pa tudi med največje.
Naš najuspešnejši jamar je bil tudi v preteklem letu Franci Ga-brovšek, ki je sodeloval pri vseh pomembnejših raziskavah naših najglobljih visokogorskih jamskih sistemov na Rombonu in Kaninu. V Vandimi, jami, ki jo je odkril ravno on, so prodrli že do globine prek 700 m, tako da ta jama velja za eno najglobljih jam v Sloveniji, kaže pa da se še nadaljuje. Kot član republiške jamarske reševalne ekipe je sodeloval na vseh republiških jamarskih reševalnih vajah in akcijah. Franci nas je
uspešno zastopal tudi na mednarodnem tekmovanju v vzpenjanju po vrvi s pržemami v Italiji, kjer je zasedel četrto mesto med več kot petdesetimi tekmovalci. Poleg osnovne jamarske dejavnosti smo ob stoletnici rojstva staroste slovenskih jamarjev Ivana Michlerja organizirali jamarski večer. Ob tej priložnosti je bila pripravljena razstava fotografij o njegovem življe-. nju in delu. Po pozdravnem nagovoru predsednika JD Janka Ver-biča je lik Ivana Michlerja, njegovo življensko pot in njegov pomen za slovensko speleologijo osvetlil naš rojak, priznani krasoslovec dr. Peter Habič. Navzočim, med katerimi so bili tudi Michlerjevi bližnji sorodniki, smo predstavili dosedanje delo našega društva, potem pa je sledil pogovor o Michlerju in jamarstvu. Glavni pečat razpravi je dal prav gotovo dr. France Habe, ki je osebno sodeloval na mnogih ekskurzijah z Ivanom Michlerjem. Razstavo fotografij smo pozneje preselili na Osnovno šolo Ivan Cankar in Osnovno šolo Log - Dragomer. Za člane planinskega krožka Osnovne šole Ivan Cankar smo organizirali izlet v Planinsko jamo in tako, upamo, navdušili tudi osnovnošolce za jamarstvo. Udeležili smo se tudi okrogle mize o ekoloških problemih na krasu v Postojni in zborovanja slovenskih jamarjev v Idriji.
Za letošnje leto načrtujemo predvsem nadaljevanje raziskav v naši občini. V tem okviru želimo sodelovati tudi pri reševanju aktualnih problemov onesnaževanja kraškega sveta, s katerim se srečujemo v naši okolici. Na področju športnega jamarstva pa bomo poskušali preseči našo doslej doseženo največjo globino.
JD - IVAN MICHLER VRHNIKA
ŠAHOVSKE NOVICE
Mlajši pionirji osnovne šole Ivana Cankarja so na turnirju v Cerknici 15. 3. 1992 postali ekipni šahovski prvaki Notranjske. Tako so dokazali, da raste nov rod mladih šahistov. saj bodo za mlajše pionirje igrali še tri sezone. Naslov prvaka Notranjske so osvojili: Matej Šebenik, Gašper Petkovšek, Ado Latič, Klemen Pišek in Florjan Sedej. Za uspeh pa je prav gotovo zaslužen tudi njihova vodja Slavko Čačič, ki je obenem tudi mentor šaha v osnovni šoli Ivana Cankarja. Vrstni red pa je bil:
1. Vrhnika (osnovna
šola Ivan Cankar)       5 točk (9,5)
2. Stari trg 4 točke (6,5)
3. Log-Dragomer      3 točke (5,5)
S. S.
VABILO!
Vljudno vas vabimo, da obiščete predavanje priznanih strokovnjakov Anke in Pavla Šegule z naslovom
BIOVRTNARJENJE
Predavanje bo 8. aprila 1.1, ob 19.    uri    v    mali dvorani Cankarjevega     doma na Vrhniki. Vstopnine ni. Pridite - ne bo vam žal! Za Zelene z Vrhnike dr. Marjan Vezjak
MALI OGLASI
PRODAM poni kolo, dobro ohranjeno. Informacije zvečer, tel. 654-165.
*
IŠČEM varstvo za 10-me-sečnega fantka na domu; ponudbe na naslov Vesna Draže-tič, Poštna ulica 5, Vrhnika.
*
STANOVANJE, površina 40 m2, na vrtnariji zamenjam za večje starejše (lahko brez centralne) ali za starejšo hišo oz. del hiše. Tel. 217-404 od 8. do 9. ure.
12
APRIL 1992
NAŠ ČASOPISI
SPREJEM ZA MOJCO SUHADOLC
Srebrna v kombinaciji
Svetovno mladinsko prvenstvo v smučanju v Mariboru je prineslo velik uspeh Sloveniji, Vrhniki in Mojci Suhadolc, saj je osvojila prvo medaljo na ravni svetovnih prvenstev, v zgodovini vrhniškega športa. Osvojila je srebrno kolajno v smučarski kombinaciji.
To je bil tudi vzrok, da so Športna zveza Vrhnika ter predsednik skupščine občine Vrhnika in izvršnega sveta pripravili sprejem za Mojco Suhadolc in njenega trenerja Petra Petrovčiča.
Ob predstavitvi letošnjih rezultatov Mojce Suhadolc ter čestitk in zahvale vseh prisotnih Mojci in njenemu trenerju, je stekel sproščen pogovor o trdem delu, ki je bil vložen v to prvo srebrno kolajno. Saj moramo vedeti, da je to tudi predstavitev in uveljavitev Vrhnike v mednarodni areni. Sami Mojci Suhadolc pa poplačilo za ves trud in delo, ki ga je vložila v treniranje. Naj malo bolj predstavimo Mojco Suhadolc in njenega trenerja Petra Petrovčiča.
Oba s trenerjem sta člana vrhniškega smučarskega kluba in iz njega tudi izhajata od mladih nog.
I g Si 1 *	ill
	
Živahen razgovor o problemih smučanja: Mojca Suhadolc, predsednik športne zveze Igor Novljan, trener Peter Petrov-čič, Ljubica Lukan, članica IS in predsednik skupščine Franc Kvaternik
slovna smer. Letos hodi v tretji letnik in sedaj po končani smučarski sezoni ima intenzivno trimesečno šolanje in opravljanje izpitov. Ob napornih tekmovanjih, potovanjih
Vili Granda in Franc Kvaternik si z zanimanjem ogledujeta srebrno medaljo
V letošnji sezoni je Mojca postala stalna članica B reprezentance Slovenije in je ena izmed številnih smučark, ki vozi vse smučarske discipline. Rojena je bila 7. januarja 1975, tako da je sedaj s sedemnajstimi leti dijakinja smučarske šole v Škof ji Loki, družbo-
in treniranjih, kjer je malo prostega časa, bo morala tudi sedaj napeti vse sile, da bo uspešno končala tretji letnik. Po svetovnem mladinskem prvenstvu je nastopala na zaključku svetovnega pokala v CRAN MONTANI (Švica) in v su-perveleslalomu zasedla 38. mesto,
v veleslalomu pa 33 mesto. Z rezultati v sezoni je zadovoljna, čeprav smatra, da bi se v kakšni vožnji lahko uvrstila bolje. Glavni cilj pa ji je bil svetovno mladinsko prvenstvo, kjer je kot ena izmed najmlajših udeleženk dosegla začrtan cilj - medaljo.
V mladinski konkurenci bo lahko nastopala še dve sezoni, za kar bo tempirala vse treninge in samo formo. Želi pa čimprej priti v A-selekcijo državne reprezentance in čimboljše uvrstitve v svetovnem pokalu.
Njen trener Peter Petrovčič je postal pomočnik trenerja B reprezentance Slovenije v letošnji sezoni. Tako se je njegovo kvalitetno in strokovno delo obrestovalo preko Mojce tudi na ostale smučarke B reprezentance.
Zaposlen je v IUV, kjer mu omogočajo stalno odsotnost in delo na trenersko-smučarskem področju. Je eden mlajših trenerjev v Sloveniji, rojen 14. 7. 1963. Oba, Mojca Suhadolc in Peter Petrovčič, se zavedata, da so za njune rezultate zaslužni tudi Športna zveza Vrhnika, Industrija usnja Vrhnika in vsi, ki pomagajo smučarskemu športu na Vrhniki. Zato se preko »Našega časopisa« zvahvaljujeta vsem, najboljša zahvala pa bodo dobri rezultati, za kar obljubljata, saj imata voljo, znanje in kvaliteto, ki pa pride le ob garaškem delu.
S. S.
V svetu zraka, oblakov in sonc£L
Slišali ste že o letenju s padali na Vrhniki. Veliko se govori o tem novem, privlačnem športu, ki še vedno napreduje in postaja pomemben pravemu jadralnemu letalstvu. Ljudje v glavnem gledajo na jadralne padalce z nasmehom na obrazu in z nekoliko nezaupanja, vendar se je tak način letenja na Vrhniki po štirih letih obdržal. Še več, v začetku letošnje sezone pričakujemo ponoven vzpon vrhniškega jadralnega padalstva. Naročena so nova vrhunska jadralna padala, ki se bodo razpenjala v svežih barvah na vrhniškem nebu. Ta padala omogočajo večurno jadranje, letenje do okoli dvatisoč metrov visoko in prelete do nekaj deset kilometrov. Druga novost je padalo dvojček, ki poleg pilota nosi s sabo tudi potnika, radovedneža ali učenca. Kot zanimivost naj povem, da bo letos poletel prvi upokojeni Slovenec, Vrhničan, jadralni padalec Anton Sluga, ki je naš predsednik in ne misli opustiti tega lepega rekreativnega športa.
Število članov naše sekcije v Klubu letalcev Vrhnika raste. Poškodb in nesreč med nami ni več, kar pomeni, da je naše delo pravilno. V Sloveniji je bilo nekaj nesreč, vse pa so bile posledica lahkomiselnosti in premajhne usposobljenosti. Zato je Zveza jadralnih padalcev Slovenije pripravila tečaje za inštruktorje jadralnih padalcev. Izpit za inštruktorja pripravnika
sva opravila dva Vrhničana, ki se trudiva, da ti letenje s padali postalo varno. Zakaj samo zna nje omogoča varno letenje, pogum ni dovolj Pripravljava pravo šolo, ki bo začetnike uspo sobila za izpit. Letenje brez izpita praviloma ni * bo več dovoljeno.
Vse, ki nama zaupajo, vabiva k članstvu ilj v tečaje. Informacije o vsem dobite po telefoni (061) 751-130.
Srečen pristanel
Janez Zala
MLAJŠI PIONIRJI PO STOPNJAH SVOJIH STAREJŠIH KOLEGOV
Notranjski prvaki
Mlajši pionirji osnovne šole Ivana Cankarja, to so učenci 5. in 6. razredov, so postali notranjski prvaki v košarki. Prav tako kot njihovi starejši kolegi so na treh organiziranih turnirjih, v Cerknici, Idriji in na Vrhniki, premagali obe ekipi (Idrija in Cerknica) po trikrat in brez poraza z veliko košev razlike postali notranjski prvaki. S tem pa so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kot predstavniki Notranjske ter dokazali, da raste nov rod mladih dobrih košarkarjev, ki bodo dostojno zamenjali svoje starejše igralce.
Starejši pionirji pa so kot notranjski prvaki že nastopili na polfinal-nem turnirju v Novi Gorici. Premagali so Novo Gorico z rezultatom 82:71 ter izgubili s Kranjem 85:110. Po oceni strokovnjakov je bila to tekma finale pred'finalom in je res škoda, da sta se dve kakovostni ekipi srečali že v polfinalu. Vendar je uspeh tudi drugo mesto na turnirju, kar pomeni, da so med pomembnejšimi ekipami v Sloveniji.
Ekipa mlajših pionirjev osnovne šole Ivana Cankarja STC JIJO: trener Sečnik, Trček, Petkovšek, Naloge, Ozabič, Si vič, Gregorka in vodja ekipe Jaklič; ČEPIJO: Kos, Justin Prek, Kržič, Krašovec ih Kozomernik
Coming Vrhnika z državnim prvakom
Če so korenine športno-rekre-ativne aktivnosti na področju teka na smučeh povezane z nekaterimi individualnimi telesno kulturnimi ljubitelji zdravega načina življenja, je začetek tekmovalnega razvoja teka na smučeh na Vrhniki povezan z ustanovitvijo tekaškega smučarskega kluba Vrhnika. Pod vodstvom predsednika kluba Ro-neta Gostiša, trenerja in staršev otrok, klub uspešno in strokovno načrtno deluje že peto sezono. Kljub začetnim kadrovsko finančnim težavam ugotavljam, da smo izpolnili vse naloge prvega dolgoročnega plana, ki je v končnem cilju obsegal predvsem popularizacijo teka na smučeh na Vrhniki. Seveda pa ne smemo prezreti dejstva, da smo vzporedno s številčnejšo okrepitvijo kluba, ki deluje trenutno s štirimi selekcijami, od mlajših deklic in dečkov do mladink in mladincev, dosegli že več vidnih uvrstitev tudi v republiškem in državnem merilu. Navajam nekaj najpomembnejših rezultatov:
- leto 88/89 - državno prvenstvo - bronasta med. v štafeti (mlajši pionirji)
- leto 89/90 - državno prvenstvo - bronasta med. v štafeti (mlajše mladinke)
- leto 90/91 - državni prvak med st. pionirkami v biatlonu. 10 uvrstitev na državnem prvenstvu med prve tri.
Krona vseh dosedanjih uspehov, kot rezultat večletnega vztrajnega in trdega dela, pa je nedvomno rezultat Gorazda Berginca, ki je na prvem državnem prvenstvu pionirjev v Logatcu osvojil naslov prvega državnega prvaka. Svoje mesto v kategoriji starejših dečkov
Državni prvak Gorazd Berginc z zlato medaljo
je ob koncu sezone potrdil še z osvojitvijo lovorike - skupni zmagovalec šestih tekem v točkovanju za pokal »Žita«.
Čeprav analize rezultatov posameznih tekmovalcev še niso povsem opravljene, kljub temu z veseljem ugotavljam, da imamo poleg državnega prvaka Gorazda Berginca, še več dobrih uvrstitev med prvimi desetimi tekmovalci na posameznih tekmah (Miha Zrnec, Matjaž Batič, Špela Jerina, Martina Nartnik, Miha Grom).
Povsem zadovoljen sem tudi z drugimi tekmovalci, saj so v večini primerov dosegli pričakovano raven kakovosti. Tudi v najmlajši (C) selekciji je nekaj tekmovalcev pokazalo izjemno sposobnost, kar je nedvomno perspektiva prihodnosti. Vsi, ki s tekmovalci strokovno ali kako drugače delamo (Zoran Grom, Roman Rupnik, Nana Grom, Katja Žibert in Barbara Prvinšek), si prizadevamo, da bi mlade tekmovalce vzgojili v dobre, zdrave športnike, temveč tudi v stabilne psihofizične osebnosti
za nadaljnje življenje.
Na začetku letošnje sezone 91/ 92 smo dobili sponzorja kluba - tehnično trgovino COMING - ter se tako preimenovali v tekaški smučarski klub Corning Vrhnika. Da je sodelovanje staršev s klubom ne le delovno, temveč tudi družabno, potrjuje velik odziv na skupno udeležbo maratona oziroma tekme »Tek treh dežel«.
V novo sezono stopamo z novim vodstvom (izvoljenim na nedavni skupščini), na čelu katerega je predsednik Janez Jerina. Pripravili smo tudi novi ambiciozen program, ki pa ga zaradi vse težjih gospodarskih in ekosocialnih razmer ne bo lahko uresničiti.
Ob tej priložnosti pozivam širšo družbeno skupnost, da svojim otrokom ponudimo možnost živeti zdravo in produktivno. Saj veste, da valečega se kamna ne obraste mah.
Šport nas ohranja pa tudi zdravi. Zdravje sicer ni vse, toda brez zdravja je vse nič.
Roman Rupnik
.lis,
Pogled na start pokala »ŽITO« v Ratečah in del dobro pripravljenih prog DOBRA ORGANIZACIJA POKALA
Uspeh Gorazda Berginca
Vrhniški tekaški smučarski klub Corning je bil organizator pete tekme za pokal »ŽITO«. Zaradi pomanjkanja snega je bila tekma na terenih Rateč ob slpvensko-itali-janski meji. Pustna sobota (29. februar) in lepo sončno vreme sta privabila veliko tekmovalcev in gledalcev na dobro pripravljene proge. Tekmovalo je 173 tekmovalcev iz 19 smučarskih klubov. Mlajši dečki in deklice so tekli na 3 km dolgi progi v klasični tehniki, starejši dečki in deklice pa v prosti tehniki na 5 km. Pri starejših dečkih je zopet slavil in zmagal domači tekmovalec Gorazd Berginc. S tem je poplačal ves trud organizatorjem, ki so morali vse priprave in naprave izvesti in pripeljati iz Vrhnike v Rateče. Tudi brez številnih pomočnikov, urejevalcev prog, pomožnih sodnikov in vseh drugih, ki so pomagali pri organizaciji, ni šlo; to so bili vsi člani ali starši otrok domačega kluba Corning. Za natančne čase so skrbeli časome-rilci TAJMINGA iz Vrhnike. Ker je vse »štimalo«, so bile tudi besede tehničnega delegata Franca Grosa (tekaška zveza Slovenije) vzpod-
budne in pohvalne. Rezulati pa so bili taki:
Mlajši dečki (53 tekmovalcev)
1. Rok Kolander (Maribor)
2. Tadej Rodman (Kranj)
3. Sandra Šupak (Rijeka)
36. Klemen Grom; 40. Jure Štrukelj, 42. Blaž Velkavrh in 45. Tadej Leb (vsi Vrhnika)
Mlajše deklice (35 tekmovalk)
1. Aleksandra Lanišek (Kranj)
2. Adrijana Stipaničič (Delnice)
3. Andreja Vagaja (Dol pri Ljubljani) in 24. Martina Nartnik (Vrhnika)
Starejši dečki (56 tekmovalcev)
1. Gorazd Berginc (Vrhnika)
2. Ivan Antič (Delnice)
3. Uroš Vagaja (Dol pri Ljubljani)
10. Matjaž Batič, 11. Miha Zrnec, 23. Matej Mole, 28. Miha Pla-hutnik, 31. Tadej Jurca, 49. Jure Gostiša in 51. Žiga Gorenc (vsi Vrhnika);
Starejše deklice (29 tekmovalk)
1. Klavdija Pavlic (Rijeka)
2. Dijana Grudiček (Rijeka)
3. Martina Voljan (Rijeka) in 10. Špela Jerina, 18. Katja Sfl vec, 23. Nina Grom, 26. Lea Ši goc, 27. Špela Mole (vsi Vrhnika!
S.!
NAŠ ČASOPIS
je vrhniško občinsko gU silo. Ureja ga urednii' odbor. Glavni in odj vorni urednik Tone Jai žič. Predsednik ča nega sveta Brane Jer Uredništvo: Tržaška Vrhnika, tel. 751-021 ii 222, organizator Sli Seljak.  Tisk: Tiska ljudske pravice. Casoi je   brezplačen in prejme vsako gospodh stvo v vrhniški občini. I mnenju Ministrstva za ii formiranje je obdavč« s 5 - odstotnim pror nim davkom.