županova beseda p občinski utrip B razpisi in projekti g turistični utrip \ T : kultura in literatura :: šolski utrip Utrjp^arijanisča in župnije naša dediščina društveni utrip športni utrip X: izobraževalni kotiček —■ :: razvedrilni kotiček g napovednik : županova beseda SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! 'eprav se nam zdi, da smo ko/maj vstopili v leto 2014, sta za nami že dobra dva meseca. Čas res teče z neverjetno hitrostjo, k temu občutku pa je verjetno prispevalo tudi prijazno vreme, ki nas vse bolj opominja, da pomlad nezadržno prihaja. Prvi meseci letošnjega leta so bili v naši občini zaznamovani s pripravo proračuna, ki gaje občinski svet sprejel na svoji februarski seji. Poleg vseh nalog, ki jih mora skladno z zakonodajo izvajati občina, je v proračunu kar nekaj pomembnih investicij. Najpomembnejša je izgradnja Pomurskega vodovoda - sistem C, ki bo omogočila dokončno izgradnjo vodovoda v celotni naši občini. Dela na projektu že intenzivno potekaj, tako na izgradnji primarnega voda v Veržeju in Bunčanih kot tudi na izgradnji transportnega voda skozi našo občino. V preteklih dneh smo opravili še zbor občanov v Bunčanih, kjer smo vaščane obvestili o investiciji in njihovih obveznostih. Po terminskem planu bo investicija zaključena jeseni letos. V proračunu je prav tako vključena investicija »Izgradnja Murske kolesarske poti«, ki jo skupaj izvaja šest obmurskih občin, katere cilj je izgradnjo kolesarskih poti. V naši občini projekt obsega izgradnjo kolesarske poti na visokovodnem nasipu od avtocestnega mostu pa do regionalne ceste v Veržeju. Z deli na tej investiciji se bo pričelo v naslednjih dneh. Tretja večja investicija je ureditev trškega jedra v Veržeju, kar nam v lanskem letu ni uspelo realizirati in smo to investicijo bili prisiljeni prenesti v letošnji proračun. V kratkem bo občina izvedla javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca, tako da bi z izvedbo del lahko začeli nekje do maja. Razen teh večjih investicij so v proračunu zagotovljena še sredstva za ureditev dvorišča in dostopnih poti do Osnovne šole Veržej, nakup gasilskega orodnega vozila Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani, ureditev infrastrukture na nogometnem igrišču in sredstva za sofinanciranje investicije Zdravstvenega domu v Ljutomeru. V tej in naslednji številki Ftokešnice bomo objavili pregled opravljenega dela in investicij v naši občini za obdobje obstoja naše občine, kar smo obljubili že nekaj številk nazaj, ko so se na državnem nivoju pojavila različna razmišljanja o smiselnosti obstoja malih občin. Pregled je namenjen zgolj predstavitvi opravljenega dela in osvežitvi spomina na opravljeno, saj imam ob branju kakšnih komentarjev po forumih in ob nekaterih gostilniških debatah občutek, da je od vsega opravljenega dela bolj pomembno, kdaj se ugasne ulična razsvetljava in podobna vprašanja. Želim, da omenjeni prispevek omogoči vsem občanom možnost realne ocene opravljenega dela in odgovora o smiselnosti samostojnosti naše občine. Spomladanski dnevi kar vabijo k pospravljanju, čiščenju in urejanju okolice naših hiš. Ob tem bi želel opozoriti občane na način ravnanja z odpadki z željo, da se vsi skupaj potrudimo, da bodo odpadki odloženi skladno s predpisi in ne na kakšnih obstoječih ali pa novih divjih odlagališčih. Želim Vam prijetno branje! Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej ZAPIS Z 20. IN 21. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERZEJ Vtem koledarskem letu so se člani občinskega sveta sestali na dveh sejah, ki po številu obravnavanih točk dnevnega reda nista bili rekordni, glede na vsebino pa sta bili zelo pomembni. 20. redna seja je potekala 22. januarja 2014. Osrednja točka te seje je bilo sprejetje dolgo pričakovanega Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Veržej. Občinski prostorski načrt, ki ga najpogosteje z okrajšavo poimenujemo OPN, je temeljni prostorski akt občine. V njem se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Občinski prostorski načrt je pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev. Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del prostorskega načrta določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture in gradnjo javno dobrega lokalnega pomena, zasnovo poselitve z območji naselij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter usmeritve za prostorski razvoj občine. Izvedbeni del prostorskega načrta dobrodošli na desnem bregu Mure FCinkešnica isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Tadej Juranovič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +358 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si C TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si :: občinski utrip { določa enote urejanja prostora, območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Ključna načela, ki so se morala upoštevati pri pripravi tega akta, so načelo trajnostnega prostorskega razvoja, načelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij, načelo prevlade javnega interesa in načelo strokovnosti. Postopek priprave sprejema občinskega prostorskega načrta se je pričel leta 2008 s sklepom o pričetku priprave, sledila je izdelava strokovnih podlag in osnutka OPN. Ta osnutek je bil nato posredovan na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in vsem pristojnim nosilcem urejanja prostora, da podajo svoje smernice. Na podlagi prejetih smernic in uskla-jevalnih sestankov se je nato izdelal dopolnjen osnutek, ki je bil posredovan izdelovalcem okoljskega poročila. Na podlagi odločbe je bilo potrebno izdelati okoljsko poročilo, ki je bila podlaga za pripravo dopolnjenega osnutka, ki je bil javno razgrnjen. V sklopu javne razgrnitve je bila organizirana javna obravnava. Vse pripombe in pobude, ki so bile posredovane v času javne razgrnitve, so bile pregledane in do njih je občina zavzela stališča. Na podlagi stališč je občina pripravila predlog OPN, ki ga je bilo potrebno z usklajenim okoljskim poročilom poslati ministrstvu za pridobitev mnenja. Ob pridobitvi pozitivnih mnenj so pripravljavci (Urbis, d.o.o., Ljubljana) začeli oblikovati končno podobo predpisa. V postopku priprave OPN je bilo podanih 28 pobud za spremembo namenske rabe prostora, pri čemer 5 ponudb ni bilo usklajenih, ker so bile v nasprotju s predpisi in usmeritvami s področja varstva kmetijskih zemljišč, ali pa so posegala v kakšne druge režime varstva narave, kulture, poplavnega območja, vodovarstvenega območja itd. S sprejetjem OPN se je površina stavbnih zemljišč povečala za približno 2,7 ha, površine kmetijskih zemljišč so se zmanjšale za 57 ha, površina gozdnih zemljišč se je povečala za 13 ha, prav tako so se povečale površine vodnih zemljišč, in sicer za 41 ha. Na seji je bilo članom občinskega sveta tudi pojasnjeno, da je zaradi uveljavitve novega zakona o davku na nepremičnine s strani občanov bilo postavljenih precej vprašanj. Tam, kjer so zemljišča po občinskem prostorskem načrtu sedaj predvidena za gradnjo, vendar pa še niso sprejeti podrobni prostorski načrti, ki bi opredeljevali pogoje o graditvi, www.verzej.si zaenkrat ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Glede na to, da gradnja v tem trenutku ni možna, je položaj te parcele drugačen od tiste parcele, kjer lahko lastniki gradbene parcele takoj pridobijo gradbeno dovoljenje. Občina je tako Geodetski upravi RS posredovala podatke, na katerih zemljiščih je dejansko možno graditi in na katerih ne. Geodetska uprava to upošteva na ta način, da so tista zemljišča, na katerih trenutno ni možna gradnja, ovrednotena manj, kot tista zemljišča, na katerih je danes že možno graditi. Člani občinskega sveta so na 20. redni seji potrdili s strani Osnovne šole Veržej predlagano sistemizacijo dela v vrtcu Veržej za obdobje 1. 9. 2013 - 31. 8. 2014 ter prvo obravnavo proračuna občine Veržej za leto 2014. Glede na to, da je na 21. redni seji občinskega sveta, ki je potekala 27. februarja 2014, bila druga obravnava proračuna občine Veržej za leto 2014 edina vsebinska točka, so se člani občinskega sveta lahko podrobneje seznanili s prihodki in odhodki proračuna. Prihodki so načrtovani v višini 1.405.504,40 EUR, odhodki pa v višini 1.471.244,98 EUR. Proračunsko razliko bo pokrival dolgoročni kredit v načrtovani višini 70.000,00 EUR. Največji delež med odhodki predstavljajo tekoči transferi v višini 507.378,31 EUR, od katerih polovica pripada transferom posameznikom in gospodinjstvom (plačevanje razlike od polne ekonomske cene programov v vrtcih, regresiranje oskrbe v domovih, izplačila družinskemu pomočniku, ipd., druga polovica pa je namenjena tekočim transferom nepridobitnim organizacijam in ustanovam (javni zavodi, društva). Med investicijskimi izdatki (431.587,34 EUR) bo več kot polovica sredstev namenjena obnovi infrastrukture v vaškem jedru Veržej (280.000,00 EUR), izgradnji vodovodnega omrežja v projektu oskrbe s pitno vodo Pomurja - sistem C. V proračunu so tudi rezervirana sredstva za gradbena dela v zvezi z ureditvijo okolice osnovne šole ter pripravo projektne dokumentacije za energetsko sanacijo objekta osnovne šole. Med investicijskimi transferi je največji delež namenjen izgradnji murske kolesarske poti na območju občine Veržej (99.203,47 EUR), občina pa bo nekaj sredstev namenila tudi nakupu gasilskega vozila v Bunčanih (15.000,00 EUR) ter ureditvi infrastrukture na nogometnem igrišču v Veržeju (15.000,00 EUR). Bojan Ferenc 3 FGnkešnica 1/2014 : občinski utrip PREGLED INVESTICIJ OBČINE VERŽEJ V OBDOBJU 1999 - 2013 1. DEL (INVESTICIJE OD 1999 DO 2006) Občina Veržej je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Danes spada Občina Veržej med najmanjše občine, saj se razprostira na 12 km2 z okrog 1400 prebivalci. Ob zadnjih debatah o smiselnosti obstoja občin podobne velikosti in o možnosti združevanja v večje občine, vam tokrat v številkah predstavljamo vse investicije, ki so bile v času obstoja občine realizirane. Nekaj od teh investicij je bilo tudi sofinancirano z državnimi in evropskimi sredstvi. Upamo si trditi, da smo priložnost, da imamo svojo občino in da lahko sami odločamo o svojem razvoju, uspešno izkoristili, če primerjamo razvoje podobnih krajev po Sloveniji, ki so ostale v večjih občinah. Zaradi velikega števila podatkov smo se odločili prispevek o pregledu investicij prikazati v dveh delih. Prvi del zajema obdobje od leta 1999 do leta 2006 in bi ga lahko imenovali »tolarsko obdobje«, saj je bilo v Sloveniji plačilno sredstvo tolar. To obdobje sovpada tudi z županovanjem prvega župana občine Veržej, g. Draga Legena. Podatke o drugem obdobju (2007-2013) bomo objavili v naslednji številki občinskega glasila. V preglednicah 1 in 2 so vsi zneski iz tolarjev prevrednoteni v evre po veljavnem menjalnem razmerju 1 EUR = 239,64 SIT. Preglednica 1 Pregled investicijskih projektov v obdobju 1999- 2006 VREDNOST INVESTICIJSKI PROJEKTI INVESTICIJE V EUR Dokončanje mrliške vežice 62.371,52 Kanalizacija Veržej 12.895,23 Modernizacija ceste Banovci - železniška postaja 21.876,41 Izgradnja pločnika v Veržeju 2.082,29 Adaptacija kulturnega doma in nakup koncertnega klavirja 179.112,46 Obnova krajevnih cest 8.695,04 Načrti in druga projektna dokumentacija ter prostorski plani 109.791,51 Sofinanciranje črpališča Lukavci 1.986,55 Sofinanciranje zbirnega centra Puconci 42.455,95 Obnova sakralnih spomenikov - Banovci 1.564,85 Investicijsko vzdrževanje v šoli in nakup opreme 16.492,50 Investicijsko vzdrževanje v športu 14.648,04 Investicijsko vzdrževanje v vrtcu 9.135,02 Nakup zgradb Hedžetovo in Seršenovo 10.852,37 Sofinanciranje izgradnje Doma starejših občanov v Ljutomeru 81.352,21 Izgradnja javne razsvetljave v Veržeju 60.600,10 Izgradnja javne razsvetljave v Bunčanih 44.949,85 Sofinanciranje rekonstrukcije ceste Stara Nova vas - Veržej 94.155,21 Sofinanciranje rekonstrukcije ceste Banovci - Križevci 68.210,33 Sofinanciranje izgradnje zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Puconcih 1.792,85 Sanacija kanalizacijskega omrežja in avtomatizacija čistilne naprave 13.120,38 Sanacija odlagališč 10.477,12 Sofinanciranje izgradnje pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti 14.874,75 Izgradnja kanalizacijskega omrežja v Banovcih 205.449,93 Asfaltiranje ulic v Veržeju 95.767,38 Sofinanciranje rekonstrukcije regionalne ceste skozi Veržej 30.442,41 Investicije v Zdravstveni dom Ljutomer 27.838,36 Sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Banovci 2.503,76 Nakup zemljišč 1.125,12 Uvajanje programa CRPOV Bunčani - Veržej 12.622,27 Sofinanciranje zbirnega centra Ljutomer in sanacija deponije komunalnih odpadkov 32.814,98 Rekonstrukcija gasilskega doma Bunčani 8.345,85 Sofinanciranje adaptacije župnijske cerkve 28.355,03 Izgradnja novih občinskih cest - dovozne poti do šole 225536,38 Obnova vodovodnega omrežja Veržej 162.421,77 Adaptacija prostorov v Osnovni šoli Veržej - učilnica za likovni pouk 65.800,56 Ureditev večnamenskega prostora TD Banovci 12.101,49 Izgradnja ekoloških otokov 5.845,27 Ureditev in zasip smetišč v Banovcih 5.380,55 Izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Veržeju 430.803,47 Izgradnja novih občinskih cest 17.309,41 Izgradnja športnih igrišč in tribun 31.741,32 Nabava opreme za potrebe gasilskih društev 3.473,74 Investicijsko vzdrževanje za požarno varnost, oprema za zaščito in reševanje 5.476,66 Dograditev in rekonstrukcija občinskih cest v Bunčanih 41.643,05 Ureditev prostorov zdravstvene in zobozdravstvene ambulante v Veržeju 95.251,67 Izgradnja kanalizacije v Veržeju 1.303,38 Sofinanciranje programa NRS 2006 - mlinarske poti 29.843,43 4 FGnkešnica 1/2014 :: občinski utrip Preglednica 2 Pregled prejetih državnih in evropskih sredstev za investicije v obdobju 1999-2006 INVESTICIJSKI PROJEKTI VREDNOST INVESTICIJE V EUR Prejeta sredstva za izvedbo kanalizacije za osnovno šolo Veržej 34.015,73 Prejeta sredstva ministrstva za kulturo za investicije v adaptacijo Doma kulture in nakup klavirja 54.997,25 Prejeta sredstva za rekonstrukcijo cest Stara Nova Vas - Veržej in Križevci - Banovci 89.765,71 Prejeta sredstva za investicije - kanalizacija Banovci 29.957,23 Prejeta sredstva za investicije - vaško gasilski dom Banovci 12.518,78 Prejeta sredstva za uvajalni program CRPOV Bunčani - Veržej 10.432,32 Prejeta sredstva za investicije - obnova vodovodnega omrežja v Veržeju 155.066,68 Prejeta sredstva za investicije - izgradnja občinskih cest 119.101,29 Prejeta sredstva za digitalizacijo prostorskih planov 1.875,31 Prejeta sredstva za investicije - izgradnja športnih igrišč v Banovcih 12.518,78 Prejeta sredstva za investicije - ureditev učilnice za likovni pouk 58.950,93 Prejeta sredstva Stanovanjskega sklada Republike Slovenije - izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta 248.423,43 Prejeta sredstva ministrstva za zdravje - izgradnja zdravstvene in zobozdravstvene ambulante v Veržeju 32.048,07 SKUPAJ PRIDOBLJENIH SREDSTEV 859.671,51 Zamenjana je bila strešna kritina na Domu kulture v Ver-žeju. Poleg spominske sobe skladatelja Slavka Osterca smo uredili tudi spominsko sobo dr. Frana Kovačiča. Po višini sredstev je največja investicija v obdobju 19992006 bila izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Veržeju, z zagotovitvijo 9 neprofitnih stanovanj, splošne Občina Veržej je v Domu kulture uredila sejno in poročno zdravstvene in zobozdravstvene ambulante in prostore za- dvorano, uredila vadbene in društvene prostore ter kupila varovalnice. Izgradnja je potekala v letih 2006 in 2007. koncertni klavir. 5 FGnkešnica 1/2014 :: občinski utrip Skupaj z Občino Križevci sta bili rekonstruirani lokalni cesti Stara Nova vas - Veržej in Križevci - Banovci. Občina Veržej je v prvih letih delovanja namenila veliko sredstev ureditvi lokalnih cest. Na sliki je prikazana urejena lokalna cesta Veržej - Bunčani. Poleg tega je občina uredila tudi novo dovozno pot do osnovne šole ter nekaj krajevnih cest (Prvomajska ulica, Prešernova ulica). S pomočjo sredstev programa razvoja podeželja in občinskega proračuna so krajani Banovec in Bunčan uredili svoje vaško-gasilske domove. 6 FGnkešnica 1/2014 :: občinski utrip Občina Veržej je bila pomemben sogovornik tudi pri investicijah, ki jih je sofinancirala država, in so za naše občane zelo pomembni, kot npr. izgradnja visokovodnega nasipa. Po velikosti pomembni investiciji iz tega obdobja, ki pa ju ni moč fotografirati, ker se nahajata v zemlji, sta izgradnja kanalizacijskega omrežja v Banovcih ter vodovodnega omrežja v Veržeju. Pripravil Bojan Ferenc S sofinanciranjem državne ceste, ureditvijo krožišča ter izgraditvijo hodnika za pešce ter javne razsvetljave se je izboljšala podoba Veržeja, pa tudi varnost ljudi je sedaj mnogo večja. Tudi športni infrastrukturi je bil dan velik pomen. Na nogometnem stadionu v Veržeju je bila zgrajena tribuna, občina pa je financirala tudi ureditev športnih površin v Bunčanih in Banovcih. DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI POMURJA -POBUDNIK AKCIJE | AKCIJA STERILIZACIJ * IN KASTRACIJ PSOV IN MAČK NA VSEH VETERINARSKIH POSTAJAH V POMURJU OD 1. 2. DO 31. 05. 2014 20 % popust pri ceni storitve Kupon za 20 % popust pri ceni storitve sterilizacije ali kastracije vaše živali dobite na vaši občini ali pri Društvu za zaščito živali Pomurja. Lahko nam pišete ali nas pokličete. Poslali vam ga bomo po pošti. Ne pozabite pripisati vašega naslova, kam vam kupon pošljemo. Po koncu akcije bomo izžrebali 5 nagrajencev, katerim bomo podelili nagrade! 7 FGnkešnica 1/2014 :: občinski utrip INTERVJU: SONJA STERMAN Verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati, da imamo v Občini Veržej uspešno modno oblikovalko in kreatorko Sonjo Šterman. S svojo zagnanostjo, trdim delom in ambicioznim pogledom zazrtim v prihodnost je Sonja v svoji poklicni karieri dosegla in uspešno izpeljala že veliko projektov na področju modnega oblikovanja, hitro po prihodu v Muro pa je na mednarodnem sejmu mode v Ljubljani prejela tudi nagrado Ljubljanski zmaj za najboljšo moško kolekcijo na sejmu. Verjetno ena najmlajših babic v Občini Veržej nikoli ne počiva, njene kolekcije in kreacije pa so razgibane tako kot je razgibano tudi njeno življenje. Sonja, za teboj je že veliko pomembnih dosežkov v karieri, pa vseeno je prav, da se najprej obrneva na tvoj začetek. Kako je potekala tvoja pot izobraževanja, kdaj si pravzaprav začutila, da želiš postati modna oblikovalka? Odločitev, da bom oblikovalka, je zaživela v višjih razredih osnovne šole, ko sem začela kreirati in si šivati oblačila. Spodbujala me je razredničarka Ema Tibaut, vsekakor pa sem imela veliko podpore za svoje ustvarjanje tudi doma. Že od malega so mi pustili, da so moje risbe »krasile« naš dom. Spodbuda in želja je bila dovolj velika, da sem nadalje izbrala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Študij sem nadaljevala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, na katedri za Oblikovanje tekstilij in oblačil. Name je vplivala tudi mama, ki mi je pripovedovala o svojem delu v Muri in me vsak dan znova navduševala nad kreacijami. Šolanje in pridobivanje praktičnih izkušenj so me vodili v Muro, kjer sem se zaposlila v letu 1996 in predvsem moške Murine kolekcije oblikovala do leta 2009. Danes predajaš svoja znanja kot predavateljica na več fakultetah v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Najprej me zanima, ali sedaj kot profesorica zaznavaš kakšne razlike med današnjim izobraževalnim sistemom na področju mode in oblikovanja v primerjavi s sistemom, ki je bil še v časih, ko si še sama sedela v študentski klopi. Od januarja naprej sem zaposlena na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, na Oddelku za tekstilne materiale in oblikovanje. Pred tem sem nekaj let predavala na Visoki šola za dizajn (v Ljubljani), sedaj imenovani Fakulteta za dizajn, kjer sem pridobila največ izkušenj na pedagoškem področju dela s študenti. Tam sem tri leta tudi vodila Katedro za tekstilije in oblačila. Nekaj izkušenj sem v preteklosti pridobila tudi na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in sedaj v Murski Soboti. V skladu s spremembami v našem življenjskem okolju, se tudi učni programi, pristopi in metode izpopolnjujejo in spreminjajo. Torej lahko potrdim, da razlike v današnjem in preteklem izobraževalnem procesu zaznavam zelo izrazito. Vsi imamo danes več možnosti dostopa do literature, vključen je poglobljen študij teorije mode, povezavi teorije in prakse, o pravilnem razvoju idej, o stilih, estetskih normah,... Dostopna so gradiva, informacije o sejmih, do- godkih, ki vplivajo na modo in vse to vpliva tako na pristop predavateljev kot tudi na zahtevnost slušateljev. Včasih je bilo dostopnega bistveno manj gradiva. Kar ostaja podobno so individualne korekture, ki so ključnega pomena pri razvoju profila oblikovalca. Kaj pa študentje? Ali se opazijo kakšne razlike med slovenskimi študenti in tistimi, ki se šolajo v BiH? Ali je nivo zahtevanega znanja enak? Povsod najdemo zelo kreativne in nadarjene študente in povsod kakšnega, ki si želi »preveč poenostaviti šolanje«. Razlike so le v možnostih, ki jih imajo eni in drugi. Na srečo kreativnost ne pozna meja in včasih ravno omejitve predstavljajo nove možnosti. Zahtevnost prilagajam tehničnim možnostim, nikakor ne pri kreativnosti. Pred nedavnim si oblikovala nove uniforme Slovenske policije. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Kako poteka postopek oblikovanja? Ali imaš zaradi tega sodelovanja privilegije, če te na cesti ustavi kakšen policaj? © Postopki izbire najboljšega ponudnika so znani in glede na številne reference so me izbrali za oblikovanje nove uniforme. V delovni skupini sodeluje mnogo različnih strokovnjakov, npr. predstavniki Policije, predstavniki obeh sindikatov, ki so zastopali mnenja in želje policistov, strokovnih služb MNZ: službe za opremljanje, službe varstva pri delu, in drugi. Člani delovne skupine predstavijo želje in stališča, moja naloga je ponuditi ustrezno rešitev. V ospredju so bili ustrezni materiali, ergonomsko oblikovani modeli, pokrivanje različnih priložnosti, zimsko-letni modeli, ki se enostavno spremenijo z različnimi vložki. Razvoj je do potrditve prototipov potekal leto dni. Na koncu je modele potrdila takratna ministrica Katarina Kresal. Privilegiji ... Kar se privilegijev 8 FGnkešnica 1/2014 :: občinski utrip tiče, na vozniški nikjer ne piše, da sem jaz oblikovala, ... sicer sem pa iznajdljiva. © Vključena si tudi v projekt oblikovanja in izdelave oblek Vokalne skupine Leščeček iz Veržeja, ki jih bodo člani širši javnosti predstavili 10. maja na svojem koncertu v Veržeju. Kaj je zgodba teh oblek? Od kod si črpala ideje? Veržej je, odkar pomnim, povezan z narcisami in nanje se navezuje leščeček, ki jih čuva. To zgodbo bodo nosila tudi oblačila, ki so obogatena z ročno izdelanimi vezeninami cvetov, stebel, listov. Idejo o povezavi kulturne dediščine in vezenja so pravzaprav izrazili tudi »Leščečki«, ki so videli razstavo O ti Erbija, razstavljeno v Centru DUO v Veržeju v lanskem letu. Ob razstavljenih izdelkih smo okvirno dorekli, v katero smer bi želeli razvijati ideje za novo celostno podobo oblačil. Ali se strinjaš z rekom »Obleka naredi človeka«? Ali material iz katerega je sešita obleka vpliva tudi na naše zdravje? Obleka ima izredno komunikacijsko moč in v tem smislu lahko reku pritrdim. Sicer pa vemo, da je pomembno, kar se skriva v notranjosti posameznika. Včasih nekdo tako žari, da si zapomnimo njegovo pozitivno energijo in ne oblačila. Se pa tudi zgodi, da kdo odreagira tako neprimerno, da si bolj kot njegovo oblačilno podobo zapomnimo njegovo negativno reakcijo. Zdravje je vrednota in tega se premalo zavedamo tudi pri izbiri tkanin in oblačil. Na zdravje vpliva iz kakšnih tkanin so oblačila izdelana, ali iz ekološko pridobljenih vlaken, prej rastlinskega izvora, brez obdelav pesticidov, . ali morda celo z zdravju škodljivimi barvami in poobdelavami. To je področje, ker imajo različen pogled na razvoj tovrstnih tkanin precej različna mnenja. Pa da ne bova govorili samo o delu. Verjetno v svojem natrpanem urniku najdeš še kaj časa zase in za sprostitev. Največja sprostitev je igra z vnuki-co Neli, ki me vedno znova napolnjuje z energijo. Ob njej res pozabim na skrbi. Enkrat tedensko obiskujem jogo, občasno pa se srečamo v širšem družinskem krogu, kjer je vedno sproščeno in veselo vzdušje. Imaš tudi to srečo, da opravljaš vlogo mlade babice. Vnukinja Neli je v tvoje življenje prinesla veliko sonca. Kaj najraje počneta skupaj? Neli je moj sonček in z veseljem ji prebiram knjige, riševa, se sprehajava, opazujeva, kaj se dogaja okrog nas v naravi, včasih mi »pomaga« kuhati in pospravljati. Njena starost je ravno prava za raziskovanje krem in šmink in moramo res paziti, da se freske preveč ne širijo po naših zidovih. Še nekaj zaključnih misli za naše bralce.. Vse, kar se nam dogaja, je posledica naših misli in dejanj iz preteklosti. Da bo prihodnost čim lepša, želim vsem bralcem, da ohranjajo pozitivno naravnanost, srčnost in enostavnost, ter delujejo ustvarjalno na vseh področjih svojega življenja. Mateja Rus SREČANJE PREDSTAVNIKOV LOKALNIH DRUŠTEV IN DRUGIH ORGANIZACIJ OBČINE VERZEJ V sredo, 18. 12. 2013, je ob 18. uri, v prostorih Centra DUO Veržej (Zavod Marianum) potekalo srečanje predstavnikov lokalnih društev in drugih organizacij Občine Veržej. Skupaj z udeleženci sestanka, ki ga je vodil župan Slavko Petovar, smo pregledali realizirane aktivnosti Turistično-informacijskega centra Veržej (TIC Veržej) v letu 2013 ter podali povratno informacijo o uspešnosti vključevanja TIC Veržej v lokalno skupnost. Vsi prisotni so s pozitivnim mnenjem ocenili sodelovanje s TIC-em in hkrati izrazili željo po vnaprejšnjem uspešnem povezovanju in kooperaciji. Prisotni predstavniki društev in drugih organizacij so prav tako bili pozvani k sprotnemu informiranju naše pisarne TIC-a o dogodkih, ki jih načrtujejo v letu 2014, s čimer se bomo lahko izognili morebitnemu prekrivanju prireditev, ki se odvijajo v naši občini. Na sa- | mem srečanju smo obravnavali tudi uspešnost priprave in j izdaje lokalnega glasila Funkešnica ter izvedbo Miholove- I 9 FGnkešnica 1/2014 :: občinski utrip ga sejma, ki zaenkrat velja kot največji kulturno-turistični dveh urah temeljitega razgovora, debate ter podajanja no- projekt Občine Veržej, ki združuje in povezuje večje število vih idej in predlogov uspešno zaključilo. lokalnih društev in ponudnikov. Srečanje se je po dobrih Mateja Rus Drage bralke in bralci! V kolikor želite, da vas TIC Veržej sproti obvešča o dogodkih in prireditvah, ki se odvijajo v naši občini in ostalem delu Pomurja, nam na naslovu ticverzej@gmail.com pustite vaš elektronski naslov, da ga dodamo v našo adremo, ali se ustavite na našem sedežu. V teh toplih mesecih vabljeni tudi na našo poletno teraso, kjer vam bomo ob predložitvi kupončka (na str. 13) postregli z brezplačno kavo v unikatni lončeni skodelici. Vabljeni! Pisarna TIC Veržej vabi vse predstavnike društev, turističnih ponudnikov ter ostalih organizacij Občine Veržej, da nas sproti obveščate o dogodkih in prireditvah, ki jih načrtujete v letu 2014. Prav tako vabljeni, da nam na spletni naslov ticverzej@gmail.com redno pošiljate prispevke s slikovnim gradivom o svojih aktivnostih in preteklih dogodkih, ki jih bomo z veseljem objavili na naši spletni strani, katera je ponovno zaživela na naslovu: www.centerduo.si/tic. Dobrodošli so tudi novi predlogi/ideje za vsebinsko posodobitev. SREČANJE ČLANOV STROKOVNEGA SVETA RDO POMURJE V VERŽEJU V četrtek, 9. 1. 2014, je v sejni sobi Zavoda Marianum Veržej potekalo 5. srečanje članov strokovnega sveta Regionalne destinacijske organizacije Pomurje (v nadaljevanju RDO Pomurje). Prisotne (zbralo se je kar 35 predstavnikov in ponudnikov iz celotnega Pomurja, ki delujejo v okviru organizacij in zavodov na področju turizma in gospodarstva) sta pozdravila župan Slavko Petovar in direktor Marianuma Janez Krnc, ki je kot gostitelj srečanja v nekaj stavkih predstavil ponudbo samega zavoda ter pozitivne učinke javno-zasebnega partnerstva v Občini Veržej. Sestanek smo nadaljevali z obravnavo analize vprašalnika o celostni grafični podobi blagovne znamke RE(J)DNO DOBRO, čemu je sledilo načrtovanje skupne promocije v okviru turističnih sejmov TIP: Alpe Adria v Ljubljani in F.re.e München v Nemčiji. Srečanje smo zaključili z vodenim ogledom Centra DUO, kjer je skupaj s projektnim partnerjem Pome-laj iz Male Polane sledil aktiven prikaz rokodelske ponudbe in animacije za različne ciljne skupine. Vsi prisotni so prejeli tudi promocijske mape z gradivom obstoječe ponudbe Občine Veržej z upanjem, da bo v prihodnosti še več uspešnega povezovanja in delovanja med domačimi in ostalimi turističnimi ponudniki. Mateja Rus Še nekaj besed o samem projektu RDO Pomurje Regionalna razvojna agencija Mura je uspešno kandidirala na Javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR za izvedbo aktivnosti »regionalnih destinacijskih organizacij« (krajše RDO), ki ga je avgusta 2013 objavilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predmet sofinanciranja je vzpostavitev in delovanja RDO v Pomurju v skladu z odobrenim osnutkom modela, ki so ga predčasno odobrili člani Sveta pomurske razvojne regije. Projekt delno financirajo tudi pomurske občine in sodelujoče gospodarske organizacije. Med osnovnimi cilji Regionalne destinacijske organizacije so: — povezovanje turizma z drugimi sektorji gospodarstva, — oblikovanje novih integralnih turističnih produktov, ki temeljijo na naravni in kulturni dediščini, — povečanje in izkoriščanje potencialov za razvoj ustreznih oblik turizma. Aktivnosti po razpisu: Prva funkcija RDO je razvojna. V okviru projekta se bo pripravila strategija razvoja turistične destinacije, priročnik trženjskih znamk in integralnih turističnih proizvodov. Naslednja funkcija je operativna, pri tej bo šlo za vzpostavitev novih integralnih in tematskih turističnih proizvodov. Tretja funkcija je distribucijska, kar pomeni vzpostavitev spletne strani destina-cije, na kateri bodo predstavljeni integralni turistični produkti. Četrta funkcija je promocija destinacije po različnih poteh in na različne načine, vedno kot destinacija in vedno kot skupina ponudnikov nekih celovitih ponudb turistom. Oblikovalo se bo promocijsko gradivo, sodelovalo se bo na turističnih sejmih in predstavitvah, tako doma kot v tujini. RDO ima svojega vodjo, nadzorni odbor in strokovni svet. Na strokovnem svetu, kjer je članstvo odprto vsakemu, se bodo oblikovale smernice, dajali predlogi in usmeritve za program dela RDO. Vključeni so lahko predstavniki turističnega gospodarstva, turistično informacijskih centrov, občine, društva,...itn. Delovanje »RDO Pomurje« pokriva 27 občin (Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Gornja Radgona, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Mestna občina Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej). Povzeto po www.rra-mura.si 10 FGnkešnica 1/2014 :: razpisi in projekti »OSKRBA S PITNO VODO POMURJA - SISTEM C« Predmet investicije je reševanje oskrbe s pitno vodo na območju porečja Ščavnice in notranje Mure, ki zajema območje 8 občin Sistema C: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje. Sv. Jurij in Veržej. Z izgradnjo povezovalnih transportnih cevovodov bodo med seboj povezani tudi obstoječi javni vodovodni sistemi. Osnovni cilj projekta je izgradnja skupnega celovitega vodooskrbnega sistema in s tem dolgoročna zagotovitev stabilne oskrbe prebivalstva predmetnih občin z neoporečno pitno vodo. Z izvedbo projekta se sledi naslednjim ciljem: — zagotovitev varne in dolgoročne oskrbe s pitno vodo na območju porečja Ščavnice in notranje Mure, — zagotovitev pomembnih vodnih virov, ki bodo stebri oskrbe s pitno vodo (Podgrad, Segovci, Lukavci in Mota), — naslonitev oskrbe s pitno vodo na manjše število večjih ključnih zajetij, — vzpostavitev ustrezne kakovosti vode, — opustitev vodnih zajetij na območjih, namenjenih za pretežno kmetijsko dejavnost, — podelitev statusa rezervnih vodnih virov vsem ostalim manjšim vodnim zajetjem, — ustrezna zaščita obstoječih in novih vodnih virov s sanacijo vodovarstvenega območja, ki vključuje tudi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, — odprava pomanjkanja pitne vode v sušnih obdobjih, — zagotovitev urejenih javnih vodovodnih sistemov, — vzpostavitev ustrezne organizacije upravljanja javnih vodovodnih sistemov, ki bo ustrezala sodobnim standardom in zahtevam. Ključne aktivnosti so: — nadgradnja obstoječih vodovodnih sistemov in priključitev novih prebivalcev na javno vodovodno omrežje, — hidravlična in sanitarna izboljšava obstoječih vodovodnih sistemov, — zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo, — izgradnja novih ali nadgradnja obstoječih čistilnih naprav za pitno vodo, — varovanje obstoječih in potencialnih virov pitne vode ter — bogatenje vodnih virov. V okviru investicije je tako predvidena izgradnja vodovodnega omrežja v skupni dolžini 172.843 m in izgradnja kanalizacijskega omrežja za zaščito vodnih virov. S tem se bo izboljšala kvalitete pitne vode za 27.000 prebivalcev, ki so že priključeni na obstoječi vodovod, 10.400 prebivalcem pa bo dodatno omogočena priključitev na javno vodovodno omrežje. Pravna podlaga za skupno pripravo, financiranje ter izvedbo investicije je medobčinska Pogodba o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju projekta »Oskrba s pitno vodo Po-murja - Sistem C«, podpisana septembra leta 2010, s katero so se občine dogovorile o ureditvi medsebojnih razmerij pri pripravi in izvedbi predmetne investicije ter se zavezale za skupno združevanje finančnih sredstev za izgradnjo sistema oskrbe s pitno vodo. Pogodba, sklenjena s ciljem hitrejšega in bolj učinkovitega pridobivanja finančnih sredstev, ureja tudi medsebojna razmerja glede upravljanja objektov in naprav. Vrednost investicije - novogradnja primarnih, sekundarnih, transportnih cevovodov, vodnih virov in kana-lizacije-varovanje vodnih virov - je skupaj 36.789.202,50 EUR, od česar znaša delež 8 občin 694.548,53 EUR, delež namenskih sredstev EU-Kohezijskega sklada, proračuna RS in vodnega sklada pa znaša 36.094.653,97 EUR. Vrednost investicije v Občini Veržej - novogradnja primarnih in transportnih cevovodov: delež Občine Veržej 26.300 EUR; delež (Kohezijski sklad, proračun RS, vodni sklad) 1.316.700 EUR; skupaj 1.343.000 EUR. Dolžina predvidenih cevovodov na območju Občine Veržej: Primarni vodovod Veržej 2.626 m; primarni vodovod Bun-čani 2.459 m, skupaj: 12.506 m; transportni vodovod 7.421 m. Izvajalec izgradnje primarnih cevovodov na območju občine Veržej je Pomgrad d.d., izvajalec izgradnje transportnega cevovoda Mota-Veržej-Križevci, odsek Veržej in transportnega cevovoda Veržej - Banovci pa je J.V.: MDM d.o.o. Ljubljana + Proadria d.o.o. Ljubljana + Teleg-M d.o.o. Ljubljana. V skladu s terminskim planom je predvideno dokončanje del na območju občine Veržej na primarnih cevovodih 14. 7. 2014 in na transportnih cevovodih konec septembra 2014. V času izvajanja del bo uporaba nekaterih zemljišč in občinskih cest motena, zato vse občane vljudno prosimo, da upoštevajo prometno ureditev in zavarovanje gradbišč ter vas prosimo za strpnost in razumevanje. Melita Moravec 11 Funkešnica 1/2014 : turistični utrip BOŽIČNA VAS BANOVCI - JASLICE 2013 Uradna razglasitev strokovne komisije 10. 1. 2014 v Termah Banovci Strokovna komisija je tudi v letu 2013 nadaljevala z ocenjevanjem izvirnih postavitev dvoriščnih jaslic v vasi Banovci. Veseli nas, da so vaščani v teh letih pogosto prisluhnili nasvetom strokovne komisije in da so tudi zato jaslice pridobile na kvaliteti samih postavitev z vidika svetopisemskih dejstev, kakor tudi z vidika estetike in celostne podobe jaslic. Bistveno se je povečala kvaliteta osvetlitve celotne vasi in še zlasti posameznih jaslic. Priznanja so bila podeljena štirim posameznikom za sodelovanje v Božični vasi Banovci v letu 2013. Za estetsko dovršeno postavitev jaslic je priznanje prejela Suzana Seršen. Manj je več. Ničesar ni preveč. Figure so v enakomernih velikostih. Enakomerno razporejena kurišča, razporeditev figur, osvetlitev svete družine in naravni materiali dajejo jaslicam estetsko noto, ki je vidna že na prvi pogled. Ob pogledu na jaslice človek takoj doživi notranji mir, se ustavi in začuti, da se tu dogaja nekaj velikega. Za izvirno ročno pletena oblačila jasličnih figur je priznanje prejel Tilen Škrlec. Lično pletena volnena oblačila figur dajejo jaslicam posebno zgodbo in umestitev ter še bolj poudarijo naravnost in lastno ročno spretnost. Tudi ovčke so dobile krznena oblačila, kar prav tako daje jaslicam večjo domačnost in bolj zapolni prostor. Hkrati pa prav to daje občutek dvodimenzional-nosti. Ideja pletenih oblačil je nadvse izvirna. Za prostorsko umestitev jaslic je priznanje prejel Danijel Slavič. Jaslice so umeščene v skalnati relief z mahom in travami ter peščenimi potkami, ki nakazujejo pot do jaslic, ki se nahajajo v skalnati votlini. Poseben učinek ima steklo, ki daje videz vode oz. reke. Tudi figure so primerno umeščene, saj dajejo videz večdimenzionalnosti. V ospredju so večje figure, prav tako večje ovce in pastirji, v ozadju manjše. Naravni materiali - les, kamnine, mah, stena stare hiše v ozadju pa dajejo jaslicam prostorsko podobo in izražajo preprostost božične nočim, v kateri se je rodil odrešenik Jezus Kristus. Za celostno podobo jaslic v letu 2013 je priznanje prejel Dušan Skuhala. Štalca iz naravnih materialov, rumeno nočno nebo, primerna osvetlitev svete družine, enakomerno narejena ograja iz naravnih materialov, ognjišče, vodnjak, črede ovac in z njimi pastirji, grmovnice, drevesa, skale, mah in trava dajejo jaslicam ustrezno celostno podobo. Figurice so enakih velikosti, zaradi česar se podoba jaslic še bolj zliva in se jaslice na prvi pogled opazi kot celoto. Pritajena božična glasba pa obiskovalca docela pomiri in ga približa dogajanju božične noči v Betlehemu. V letu 2013 ni bila podeljena občinska denarna nagrada, ker so se tako odločili vaščani Banovec sami. Če je ta nagrada razdvajala vaščane in med ljudi prinašala prepir, je bila ta odločitev gotovo nujno potrebna in je vsega spoštovanja vredna. Janez Krnc PROMOCIJA PROJEKTA ROKODELSKA AKADEMIJA 2 NA TURISTIČNIH SEJMIH Občina Veržej se je v okviru projekta Rokodelska akademija 2, kjer je del evropskih sredstev med drugim namenjen tudi promociji, predstavila na dveh turističnih sejmih, v Ljubljani in Münchnu. Ob koncu januarja (29. 1. - 1. 2.) smo se tako predstavili na slovenskem sejmu Turizem in prosti čas: Alpe Adria, ob koncu februarja (19. - 23. 2.) pa še na F.re.e München, največjem sejmu za rekreacijo in potovanja v južni Nemčiji. Obiskovalcem smo poleg promocijskih tiskovin projekta in predstavitve novih turističnih paketov, ki temeljijo predvsem na spoznavanju kulturne dediščine Pomurja in preživljanju aktivnih počitnic z lokalnimi rokodelci, ponujali še priložnost preizku- 12 Fünkesnica 1/2014 : turistični utrip siti se v rokodelskih spretnosti. Mimoidoči so tako lahko pod strokovnim vodstvom lončarke Urše iz Centra DUO Veržej (Zavod Marianum) ustvarjali za lončarskim vrete-nom ter si ogledali mojstrovine, ki so nastajale izpod rok pletarskih mojstric iz Zadruge Pomelaj iz Male Polane. V Münchnu se je v okviru animacije po plesišču zavrtel tudi plesni par Folklorne skupine Leščeček. Na obeh sejmih smo se predstavili z novimi zloženkami Občine Veržej, ki so izšle v prejšnjem letu. V sklopu promocijskih aktivnosti Slovenije na sejmu F.re.e München (glavni koordinator je bila Slovenska turistična organizacija) se je s pestro turistično ponudbo uspešno predstavila Regionalna destinacijska organizacija Pomurje (RDO Pomurje), v okviru katere smo za animacijo obiskovalcev poskrbeli partnerji projekta Rokodelska akademija 2. Mateja Rus TERME BANOVCI VABIJO K SODELOVANJU Ne preveč mrzla zima nas je popeljala pomladi naproti in čutiti je že njene prve darove. Dnevi so daljši, sonce nas vse dlje pozdravlja in vabi v novi dan ter na obisk v Terme Banovci. Želimo poudariti tisto, kar je nekoč bilo - tisto pristno, ob čem se spomnimo na stare čase in nam zapoje srce. Prav to se trudimo obuditi in pokazati našim gostom. Nekaj takega je tudi priprava prleške gibanice, tiste prave, ki jo je pripravljala prleška babica. In kako jo je pripravljala? Vsaka babica razlaga po svoje. Ravno zato smo se odločili, da zberemo recepte za pripravo prleške gibanice. Pridružite sem nam v termah in nam zaupajte, kako prleško gibanico pripravljate vi. Zelo veseli bomo, če nam boste pokazali, kako jo pripravljate, ter povedali o njej besedo ali dve. Poskrbeli pa bomo tudi za to, da se boste pri nas dobro počutili in se radi vračali. Ob tem prelepem vremenu človek ne bi mogel, da se ne bi razvajal, tako ali drugače. Upokojenci pridejo na svoj račun ob četrtkih, ko za njih pripravljamo poseben dan z ugodno ponudbo kopanja. Željni razvajanja v savni se lahko v pleškem svetu savn razvajajo vsak dan, sedaj ob petkih in sobotah vse do 24.00 ure, posebnemu savnanju ob polni in prazni luni pa se lahko prepustijo 2-krat mesečno. Poskrbeli bomo tudi za Vaše najmlajše in jim ob praznovanju rojstnega dne pripravili doživetje, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Le kdo se ne bi zabaval z Banovičko ali gusarjem Edijem? Za ustvarjalce po duši bomo ob sobotah pripravili ustvarjalne delavnice, kjer boste izvedeli in izdelali marsikaj lepega. Veseli smo namreč vsakega vašega obiska. Svet je namreč poln čudežev, sprejmite jih in uživajte jih ter si dovolite, da jih kdaj pa kdaj doživite tudi v Termah Banovci. Petra Mertik, vodja animacije KUPONček za brezplačno kavo v unikatni lončeni skodelici. Kuponček je vnovčljiv do 31.5.2014 v prostorih TIC Veržej (Center DUO). 13 FGnkešnica 1/2014 : kultura in literatura PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V petek, 7. februarja 2014, so učenci naše šole kar dvakrat nastopili s kulturnim programom ob državnem prazniku - Prešernovem dnevu: najprej dopoldan v šoli, zvečer pa, na vabilo Občine Veržej, še v občinski dvorani. Ob pomoči svojih mentorjev so na duhovit način predstavili življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, njegove poezije pa smo tokrat lahko slišali v klasični in modernizirani obliki. Za glasbene premore so skrbeli naši učenci, ki se vzporedno izobražujejo tudi v Glasbeni šoli Slavka Osterca. Poleg slavnostnega govornika, prof. Francija Justa, so zvečer kot gostje z ubranim petjem in muziciranjem nastopili tudi člani družine Ivančič, ki so posebej za našo prireditev premierno uglasbili in izvedli del znamenitega Sonetnega venca. Vanda Novak Del slavnostnega govora prof. Francija Justa na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Veržeju Spoštovani zbrani, večina Slovencev se nas verjetno načelno strinja, da sta kultura in slovenski jezik bila bistvena za našo nacionalno skupnost, da sta tako rekoč temelj naše nacionalne identitete. Nekateri učeni sociologi kulture celo pravijo, da sta ob odsotnosti državnih atributov kultura in jezik odigrala v naši zgodovini narodotvorno vlogo. A prav v teh dveh res samostojnih desetletjih so nas začeli naši novi oblastniki in novi lastniki našega imetja ter njihovi idejni sluge prepričevati, da je zdaj s kulturo vse drugače; da nima več narodotvornih nalog, da je le še dejavnost kot vse druge dejavnosti; da ni več narodno pomembna, da je tržna kategorija, ki ima pač svojo ceno in rok trajanja. In mnogi so nasedli tej zgodbi. Zgodbi o uspehu, ki je obljubljala obilico materialnih dobrin v zameno za človeško svobodo, človeško dostojanstvo, za humanost in etičnost, za vse to, kar je in kar prinaša kultura. Mnogi so zahlastali za materialnimi drobtinicami, ki so padale z miz novih slovenskih politično-ekonomskih bogatašev, in si pri tem zatiskali oči pred njihovim plenjenjem. Danes se zaprepaščeni oziramo v pogorišča, ki so ostala za plenilskimi pohodi ekonomsko-političnih in drugih grabe-žljivcev, ter preštevamo dolge vrste naših sodržavljanov, ki s teh pogorišč bežijo za kruhom v tujino. In danes, po teh plenilskih pohodih, ko vse slovenske reke skupaj ne premorejo vode, ki bi z njo še lahko zalivali mit o zgodbi o uspehu, nam je nedotaknjena v svoji človeški veličini in vrednosti ostala - kultura. Edina sodobna slovenska nacionalna zgodba o uspehu - poleg nekaterih športnih - je zgodba slovenske kulture in ustvarjalnosti. Naši znanstveniki na univerzah širom po svetu študentom razlagajo nova spoznanja, naši raziskovalci se vključujejo v mednarodno referenčne raziskovalne projekte, naši slikarji razstavljajo v svetovnih prestolnicah, naši režiserji prejemajo nagrade in priznanja na mednarodnih filmskih festivalih, naše pisatelje prevajajo v tuje jezike, ker jim želijo prisluhniti v drugih okoljih, pod taktirko naših dirigentov igrajo znani orkestri po svetu. Skoraj bi lahko rekli, da nam le še ustvarjalnost naših ljudi in naša kultura edini dajeta verodostojnost pred svetom. Zato je naša kultura vrednota in nam je še kako potrebna. V kulturnih stvaritvah je odtisnjena naša kolektivna eksistenca. Kulturne stvaritve so res delo nadarjenih posameznikov, vendar je hkrati v njih na poseben način odtisnjena naša narodna usoda. Dela naših kulturnih ustvarjalcev so tudi odraz naših kolektivnih strahov, naše mentalitete, naših vizij, naših spodrsljajev in obenem najčistejših misli ter želja. Ena takšnih kulturnih stvaritev je tudi Prešernova Zdravljica. Letos mineva 170 let, kar jo je Prešeren prvič zapisal. Prva rokopisna različica nosi naslov Zdravica ob novini 1844 in ima 9 kitic. Za kitico Bog živi vas Slovenke je namreč Prešeren zapisal še naslednjo kitico: Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod. V njim sklepajte zakone, 14 FGnkešnica 1/2014 : kultura in literatura de nihdar več naprej od tod hčer, sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov. Tudi v drugi rokopisni različici je ta kitica še prisotna, v različici za objavo v Kmetijskih in rokodelskih Novicah in v Krajnski čbelici leta 1848 pa jo je Prešeren izločil. Tako ima današnja Zdravljica osem kitic. Malo v šali bi lahko dejal, da Zdravljica že s svojo pesniško obliko izraža nekaj značilno slovenskega. Je namreč pesem napitnica in menda smo Slovenci pregovorno pivski narod. Torej je Zdravljica po svoji pesniško oblikovni zasnovi, ko so tudi kitice oblikovane v podobi čaše, Prešernov zadetek v črno. Ampak Zdravljica je posebna napitnica. Napitnica, ki nazdravlja prijateljstvu, benevolentnosti; napitnica, ki izpoveduje željo po narodni enotnosti in spravi (»Edinost sreča, sprava, k nam nazaj se vrnejo ...«); napitnica, ki kliče k miroljubnemu sožitju med narodi (»Žive naj vsi narodi, / ki hrepene dočakat dan, / da koder sonce hodi, / prepir iz sveta bo pregnan ...«). In prav ta 7. kitica je ob slovenski osamosvojitvi postala besedilo naše državne himne. S svojim pacifističnim sporočilom in neobremenjenostjo z nacionalno agresijo je naša himna gotovo nekaj posebnega. In kot takšna je Prešernova Zdravljica predvsem na-pitnica velikim idealom. Žal teh idealov ne mednarodna skupnost ne Slovenci doslej nismo uresničili. Zdi se, kot da danes Slovenci uresničujemo predvsem sporočilo oblikovne podobe Zdravljice in polnimo čaše ter pri tem pozabljamo na spravo in enotnost. Ampak za to gotova nista kriva Prešeren in njegova kulturna stvaritev Zdravljica. Tudi zato, ker izreka velike ideje in nam kaže pot, po kateri bi morali iti, je kultura posebna vrednota in nam je potrebna. Kultura je tudi posebno stičišče sedanjosti in preteklosti. Raven kulturnosti posameznika in skupnosti se meri tudi z njunim odnosom do kulturne dediščine. Kajti na poti iz sedanjosti v prihodnost je lahko eden od smerokazov tudi izkušnja prednikov. Ko smo lani pripravljali monografijo Občine Veržej, sem se prepričal, da v krajih veržejske občine znate negovati svojo kulturno dediščino, kot jo predstavljajo ostanki staroslovanske mitologije, ljudsko besedno in glasbeno izročilo in dela vaših znamenitih rojakov. Ne le zaradi humornih zgodb o posebnostih Veržen-cev, ki sta jih napisala Manko Golar in Janez Ferenc, tudi zaradi zgodovinopisnih del dr. Franca Kovačiča, dr. Toneta Ferenca in mag. Draga Novaka, zaradi skladb Slavka Osterca, zaradi medicinskih dosežkov Rafaela Ferdinanda Huzjana in zaradi kulturnih stvaritev ter strokovnih dosežkov številnih drugih osebnosti iz veržejske občine, je Veržej danes trdno zasidran v slovenski in evropski kulturni zavesti. Takšna kulturna dediščina je odlična spodbuda za sodobno kulturno ustvarjalnost in na njej je mogoče graditi prepoznavnost in kulturno-turistično ponudbo, kar oboje v veržejski občini delate izvrstno. Tudi zato, ker nas povezuje z najboljšim iz naše preteklosti in ker nas spodbuja h kreativnemu dialogu z njim, je kultura posebna vrednota in nam je potrebna. Kulturne stvaritve so izraz globokega človeškega čutenja, temeljitega premisleka človekovega ravnanja na tem svetu in tudi razmisleka o naši razpetosti med tostranstvo in onostranstvo. Kulturne stvaritve so tudi izraz človekovega hrepenenja po lepoti in njegove želje po dobrem. Zato se njihov učinek ne da se meriti z običajnimi vatli, ampak z merskimi enotami temeljne človečnosti. Zato so kulturne stvaritve generator nemirne, ustvarjalne življenjske drže in iščočega, svobodnega življenjskega etosa, ki ju je Prešeren pronicljivo izpovedal v znameniti Glosi in ki ju prispodablja beseda peti: »Vendarpeti on ne jenja: grab'te dnarje vkup gotove, kupovajte si gradove, v njih živite brez trpljenja! Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave...« Tudi zato, ker odpira vrata človečnosti in okna srca, ker spodbuja k zmeraj novim iskanjem in dela ljudi kreativne, je kultura posebna vrednota in nam je potrebna. 15 Fünkesnica 1/2014 : kultura in literatura KONCERT SKUPINE ETHNOTRIP Zadnji dan letošnjega februarja so člani zasedbe Ethno-trip v Domu kulture v Veržeju pripravili koncert. To je bil že njihov drugi nastop v Veržeju, prvič so se nami predstavili lanskega septembra na Miholovem sejmu v Veržeju. Člane zasedbe je leta 2009 v okviru projekta na fakulteti združila ljubezen do ljudske glasbe in želja po poustvarjanju le-te. Projekt se je nato razvil v zasedbo, ki vztrajno nadaljuje in nadgrajuje svojo glasbeno pot. V skupini Eth-notrip se ne omejujejo zgolj na slovensko ljudsko glasbo, ampak je v njihovem repertoarju moč slišati tudi ljudske skladbe iz Madžarske, Hrvaške, Srbije, Anglije, Makedo- nije, Rusije, Bosne, židovske pesmi, izvajajo pa tudi nekaj lastnih avtorskih skladb. Skupina je lansko leto izdala svojo prvo zgoščenko, vse pesmi z nje pa so bile posnete v Domu kulture v Veržeju. Skupina prejema odlične strokovne kritike. Mladi umetniki so z odličnim muziciranjem in petjem, s čimer so že znane pesmi odeli v sveže in mikavne aranžmaje, na koncertu v Veržeju navdušili občinstvo. Čeprav bi si tako kvalitetni glasbeniki zaslužili številčnejše občinstvo, pa so tisti, ki so bili na koncertu, uživali ob zvokih violine, klavirja, bas kitare in tolkal ter ob odličnem vokalu njihove pevke. Bojan Ferenc V rubriki Poetov kotiček želimo bralcem predstaviti vaše literarne prispevke in avtorske ske pesmi. OD MLADOSTI DO STAROSTI Ko smo majhni, nebogljeni, brez obveznosti in skrbi, tekamo po rosni travi bosi in se veselimo dni. Kmalu pride čas učenja, prvih nalog in skrbi, tudi to vse hitro mine, ko otroci smo bili. Prve pridejo ljubezni, ki nas poneso v nebo, vendar hitro nas vse strezni, saj obveznosti so tu. Vsi pehamo se za delom, ker nam deca rastejo, radi bi jim čim več dali, bi lepše jim bilo. Na jesen življenja, pa želimo si le to, da bilo bi spoštovanja, od mlajših le za trohico. Terezija Marink MAMA Mama le je ena sama, ki življenje ti je dala, je na prsih me dojila in na rokah me nosila. Mama prvi je učitelj in najboljši bil vzgojitelj, me učila je hoditi, v poštenjaka me vzgojiti. Ko zašel sem kdaj v težave, mama me je tolažila, s srčno željo me hrabrila in na pravo pot spet napotila. Danes rože sem natrgal, prvih zvončkov sem nabral, da bi ti za praznik žene v tople roke ti jih dal. Zdaj se usedi tu ob meni, svoje si telo spočij in zapoj mi tisto pesem, ki ob zibki pela si. Ludvik Brunec 16 FGnkešnica 1/2014 :: šolski utrip POZDRAV IZ OSNOVNE SOLE VERZEJ "K Tovoletni in pustni čas je za nami. Dogodkov je bilo veliko. So bili dogodki, s katerimi smo proslavljali, pri nekaterih smo se veselili in pri nekaterih ustvarjali ali se dokazovali. Za nami je obdobje, ko je bilo v šoli, vrtcu in domu pestro. Prostora za dolgčas ni bilo. Kaj vse se je zgodilo in kaj vse smo doživeli, si boste lahko prebrali v nadaljevanju. Pred nami pa je čas, ko se vsi pripravljamo na zaključek šolskega leta. Ker se je ob zaključku šolskega leta potrebno še posebej izkazati in zbrati vse najboljše rezultate ter uspehe, prav tako pa je to čas mnogih prireditev, smo že polni načrtov in pripravljeni, da ustvarimo veliko lepega, novega in koristnega. Borut Casar, ravnatelj Opmvičilo ob nepravilni navedbi avtorja prispevka Spoštovani bralci, v prejšnji številld Funtešnke se je Prikradel tiskarski škratek in poN/zroa1 napako pri navajanju avtorjev. Sporočaj da sta pravi avtorici prispevka z naslovom »Katja je dobi|a nagrado v Cankarjevem domu« Cvetka Puhar in Mateja Su-menjak, učiteljici podaljšanega bivanja. Za ne|jubo situacijo se iskreno opravičujemo. Ure« odbor VESELI DECEMBER December je mesec, ki v pričakovanju božično-novo-letnih praznikov prinaša veselo razpoloženje. Tudi v Osnovni šoli Veržej je bilo že od začetka meseca čutiti praznično vzdušje. K temu so vsekakor prispevali lepo okrašeni hodniki in jelka, ki so jo v praznično obleko odeli učenci nižje stopnje. Iz učilnic so se vsakodnevno vile lepe melodije božično-novoletnih pesmic, ki so jih učenci peli ali igrali na Orffove instrumente, ter mnoge lepe bo-žično-novoletne misli. Učenci so se namreč pripravljali na svojo že tradicionalno prireditev v tem prazničnem času z naslovom Že bližajo se prazniki. Ker je mesec december čas obdarovanj, so učenci s programom, ki so ga pripravili in ga predstavili v četrtek, 19. 12. 2013, želeli obdariti in razveseliti vse, ki so si utegnili vzeti trenutek časa in jim prisluhniti. Praznično vzdušje se je v naslednjih dneh samo še stopnjevalo in v torek, 24. 12. 2013, doseglo višek. Kulturni dan - Jelkovanje, ki ga tradicionalno organiziramo zadnji dan pouka v letu, se je pričel s himno in slavnostnim nagovorom ravnateja v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Sledilo je božično-novoletno praznovanje. Učenci nižje stopnje so skupaj z učenci iz doma izvedli sproščen kulturni program, nato pa so učence z obiskom presenetili kar vsi trije dobri možje in jih razveselili z drobnimi sladkarijami. Vrhunec dneva in največje presenečenje pa je bil nastop raperja M-Trsta, bivšega učenca naše šole in uspešnega glasbenika, ki je s svojima dvema skladbama navdušil učence. Damjana Ferenc 17 Funkešnica 1/2014 :: šolski utrip PUSTNA ZABAVA V OŠ VERŽEJ_ Na pustni torek, 4. 3. 2014, je v šolski avli potekala pustna zabava. Presenečenje, ki običajno pride na koncu, je tokrat prišlo na začetku - obiskali so nas namreč kurenti. Ko so se kurenti poslovili so se začele družabne igre in kviz. Izbrali smo tudi najboljše maske razredov, razredne in predmetne stopnje. Na koncu je sledil še ples. Zabavo sta povezovali Neja Zrinski in Staša Poštrak. Pri pripravi rekvizitov, iger in dekoracije avle so pomagali učenci 9.a ter učitelja Zalika Horvat in Sašo Hladen. Sašo Hladen 18 Funkešnica 1/2014 : šolski utrip RAZMERE V LIBANONU SKOZI OČI OPAZOVALCA ZN PETRA ZRINSKEGA V četrtek, 2. 1. 2014, je pouk zgodovine v 9.a razredu potekal povsem drugače. K pouku smo namreč povabili gospoda Petra Zrinskega, ki kot opazovalec ZN dela v Libanonu. Pri pouku zgodovine smo se sicer učili o vlogi OZN pri varovanju svetovnega miru, o kriznih žariščih v svetu, tudi na Bližnjem vzhodu, zdaj pa smo imeli priložnost, da o teh vprašanjih slišimo iz prve roke. Navdušeni smo bili nad vsem, kar nam je gospod Zrinski povedal, hkrati pa smo ga občudovali kot sodelavca ZN, ki si prizadeva za vzpostavitev miru direktno na konflik-tnem in s tem nevarnem področju. Za njegovo pripravljenost deliti svoje izkušnje z nami, se mu iskreno zahvaljujemo. učenci g.a razreda OŠ Veržej z učiteljico Mileno Sabotin ZIMSKA ŠOLA V NARAVI_ Večina učencev sedmega razreda se je udeležila zimske šole v naravi na Pohorju. Stanovali smo v centru šolskih in obšolskih dejavnosti v domu Planinka. Glavna dejavnost je bila alpsko smučanje, zato smo večino časa preživeli na smučišču na Arehu. Vsi učenci so se naučili osnov smučanja, tisti z boljšim predznanjem so spoznali tudi zahtevnejše elemente alpskega smučanja. V popoldanskem času so se učenci preizkusili še v športnem plezanju in orientaciji v naravi. Zadnji popoldan smo izkoristili za pohod do slapa Skalca. Ob gozdni poti tja in nazaj nam je učiteljica Maja podrobno razložila o rastju in zanimivostih pohorskega gozda. Dva večera smo izkoristili za nočno smuko, kjer so učenci doživeli tudi posebnosti smučanja pod reflektorji. Niti ni manjkala nočna vožnja z gondolo, kjer smo vsi uživali ob čudovitem razgledu na razsvetljeni Maribor. Tudi na pustni torek smo se našemili in rajali na pustnem plesu skupaj z učenci iz OŠ Koroška Bela iz Jesenic, s katerimi smo se cel teden družili v domu in na smučišču. Tako smo v petek po zadnjem kosilu v domu Planinka bili vsi skupaj enotnega mnenja, če bi le bilo mogoče, bi še ostali vsaj en teden v zimski šoli v naravi. Anton Šterman 19 Fünkešnica 1/2014 :: šolski utrip DRUGI NA PODROČNEM PRVENSTVU V ODBOJKI V mesecu januarju je bilo v Ljutomeru področno prvenstvo v odbojki za fante. Za našo šolo so igrali: Nejc Kuzma, Tine Sukič, Kevin Vrbnjak, Thomas Prelog, Ivo Marinič, Blaž Brunec, Žan Kolmanič, Bine Brunec in Jure Šterman. Učenci naše šole so v finalu področnega prvenstva izgubili proti OŠ Beltinci z rezultatom 2:1 in tako osvojili drugo mesto. MEDOBČINSKI PRVAKI V KOŠARKI_ Prvo tekmovanje v koledarskem letu 2014 je bilo v košarki za mlajše dečke. Za našo šolo so igrali: Jure Šter-man, Gašper Rudolf, Blaž Borko, Bine Brunec, Miha Rudolf, Vito Golinar in Tadej Raj. Učenci naše šole so v prvi tekmi premagali OŠ Cezanjevci, v drugi tekmi so premagali OŠ Mala Nedelja, v finalu pa so z rezultatom 17:16 premagali še OŠ Križevci in tako osvojili prvo mesto. Najboljši igralec turnirja je bil Jure Šterman. MEDOBČINSKI PRVAKI V MALI ODBOJKI V mesecu februarju je bilo medobčinsko prvenstvo v mali odboji za fante. Za našo šolo so igrali: Jure Šter-man, Bine Brunec, Timi Movrin, Blaž Borko, Filip Škrget, Jan Lorenčič, Žan Lorenčič, Tadej Raj, Vito Golinar in Miha Rudolf. Prvo tekmo so učenci naše šole igrali proti OŠ Mala Nedelja in zmagali z rezultatom 2:1. V finalu pa > so igrali proti OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera, ter zmagali | z rezultatom 2:1. Kot medobčinski prvaki so se uvrstili na s področno prvenstvo, ki bo meseca aprila. PRAZNOVANJE PREŠERNOVEGA DNE V DOMU VERŽEJ Vsako leto kulturni praznik v Domu Veržej obeležimo tako, da mladostniki skupaj z vzgojitelji pripravimo program. Letos smo uprizorili Povodnega moža, recitirali nekaj pesnikovih pesmi in se seznanili z njegovim življenjem. Nato smo se pomerili v kvizu znanja o tem velikem slovenskem pesniku. Vse skupine so bile zelo dobro pripravljene, saj smo zmagovalno skupino dobili šele v tretjem krogu vprašanj. V mesecu januarju smo literarno ustvarjali in, podobno kot se podarjajo Nihce ni popolEn!_ Včasih moramo vsi igrati kakšne vloge. Tako tudi nekateri otroci Doma Veržej kažejo talent za prave igralce in jih zato z veseljem gledamo ob kakšnih posebnih priložnostih. Naš dramski krožek ima že dolgoletno tradicijo in vsako leto pripravi vedno zanimive predstave. Trenutno se naša mladostniška dramska skupina pripravlja na sodelovanje v tekmovanju Otroških in mladin- Prešernove nagrade, smo tudi mi naše najboljše mlade pesnike in pisatelje nagradili s kino predstavo. Vložili smo veliko dobre volje in energije, se nasmejali do solz, ko smo se pripravljali za nastop. A ves trud je bil poplačan, tako za nas vzgojitelje kot mladostnike, ko so zadovoljne in ponosne očke naših otrok žarele na odru. Mladostniki zelo radi nastopajo, zato so pridno vadili in uspeh ni mogel izostati. Mentorice in mladostniki Doma Veržej skih gledaliških skupin. Svojo predstavo smo premierno zaigrali za starše, ki so 21. 2. 2014 prišli na roditeljski sestanek. Nihče ni popolEn! je naslov predstave in to so tudi pokazali. So pa naši igralci vse gledalce dodobra nasmejali in razveselili ob uprizoritvi igre. Dramska skupina Doma Veržej 20 Funkešnica 1/2014 :: šolski utrip LJUBEZEN JE V ZRAKU - LITERARNI NATEČAJ Kot že nekaj let januarja pred kulturnim praznikom organiziramo domski literarni natečaj. Naslov letošnjega natečaja je bil Ljubezen je v zraku. Otroci so svoja razmišljanja o ljubezni izrazili v različnih oblikah. Spodaj je predstavljenih nekaj njihovih prispevkov, avtorji pa so bili nagrajeni z obiskom kino predstave. Mj^^dm^ £ eni zavetje, prostor, kjer se počut!m!arneg!:=n;:: družino Ta je velika. Včasih se tudi skregamo. Kljub temu, se ^ murn^ m se ?muažmooraTdli j ečez dan veliko razmišljam o tem, kaj počnejo. ^ me kak° so ;mnmd0b1iavdiiel^ekZajíde;ajo in vedelkako so. Ko sem doma preživimo ¿to* — l^jni sprejele, se pogovarjamo in še marsikaj djw fe ^ ^ more vedno biti po moje. Takrat sem jezen. Jeza me hitro mine in spet se imamo radi. Ne bi jih zameji za mč na svetu. ^^ . Tvoja ljubezen Tvoja ljubezen mi je ogromno pomenila, moja duša te ni zapustila. Zate bi karkoli naredila, samo zato, da te ne bi izgubila. Srčece, pomenil si mi vse, dragi, samo tebe rabi moje srce. Všeč si mi zelo, ko te ni ob meni, mi je hudo. Nejči Posebna oseba Opisala vam bom poseben odnos. To je moj odnos do osebe, ki me resnično podpira celo življenje. K njej lahko grem tudi čez vikend. Ko sem žalostna, takrat me potolaži. Nikoli je ne zamenjam. Kljub težki bolezni, mi pomaga, kaj kupi in me skrega, ko kaj ni v redu. Zelo sem hvaležna, da me lahko za vikende vzame k sebi in me kaj novega nauči. Hvala babica, da za mene skrbiš! Metuljček - Sara D. 21 Funkešnica 1/2014 : šolski utrip : utrip marijanišča in župnije OBISKALI SMO KNJIŽNICO V LJUTOMERU_ V vrtcu so knjige zelo priljubljene in imamo dokaj založeno otroško knjižnic, občasno si izposojamo knjige tudi v šolski knjižnici. Večina otrok obožuje knjige, radi jih gledajo, jih prelistavajo in ob njih poslušajo različne zgodbice. V februarju - mesecu kulture - smo se z otroki starejše skupine odpravili še v mestno knjižnico Ljutomer. Sprejeli sta nas prijazni knjižničarki Aleksandra in Branka. Predstavili sta nam knjižnico, nas seznanili s pospravljanjem knjig po policah, nas opozorili, kako se obnašamo v knjižnici in kako ravnamo z izposojenimi knjigami. Nekatere knjige so otroci prepoznali, ker smo jih v vrtcu že prebrali, nekatere so imeli otroci doma ... Po ogledu prostorov nam je gospa Branka predstavila še eno precej zanimivo in poučno knjigo o barvnih krogih, ter nam povedala še eno pravljico o lačni muci. Ob koncu so otroci lahko še sami pobrskali po knjižnih policah in si poiskali knjige po lastni želji. Nekaj smo si jih celo izposodili in sedaj jih prebiramo tudi v vrtcu. Večina otrok je bila v mestni knjižnici prvič. Bilo jim je lepo in prijetno, zato so knjižničarki obljubili, da bodo naslednjič prišli skupaj z mamicami ali očki. Gabrijela Kuhar, dipl. vzg. pred. otrok PRIPRAVE NA PUST V vrtcu Veržej smo se z otroki mlajše skupine v mesecu februarju pripravljali na pust. Otroci so opazovali in sodelovali najprej pri okraševanju naše igralnice. Skupaj smo obesili in zalepili različne pustne maske. Otroci so si sami pobarvali pustna očala in skozi njih gledali druge otroke. V skupino smo si prinesli tudi pustna oblačila, v katera so se lahko otroci kadarkoli preoblekli. Ob preoblačenju smo se zelo zabavali, se pogovarjali, se opazovali v ogledalu in se nasmejali. Radi smo opazovali tudi otroke iz drugih skupin pri preoblačenju in igri. Tako smo naše malčke skoraj cel mesec februar pripravljali na pustni čas, ki se ga že zelo veselimo in je za nas vsako leto nekaj posebnega. Mateja Majerič, vzgojiteljica i »¡| -rf. I—* Pregled dogodkov v naši župniji 19. januar 2014 OGLED JASLIC Letošnjega ogleda jaslic se je udeležili 39 otrok in nekaj odraslih, ki je vsak na svoj način sodeloval pri pripravi in izvedbi prazničnih dogodkov v adventno- božičnem času. Ogledali so si jaslice na Brezjah, kjer so se priporočili tudi pri Mariji Pomagaj, nato so obiskali slovenski turistični biser Bled in se z avtobusom popeljali okoli znamenitega jezera. 24.-26. januar 2014 PEVSKI VIKEND Letošnjega pevskega vikenda se je udeležilo 40 otrok iz ljutomerske dekanije, prisotne so bile tudi članice otroškega pevskega zbora iz naše župnije. Izvedbo pevskih vaj je vodila Bojana Ivančič. Udeleženci vikenda pa so se predstavili pri svečani nedeljski maši ob prazniku sv. Janeza Boska. 25. janaur2014 PRAZNIČNI ORATORIJ Sobotnega prazničnega oratorija se je udeležilo 20 otrok iz naše župnije. Ob pomoči animatorjev SMC so preživeli zanimiv dan ob pesmi, delu v skupinah in pripravah na sodelovanje pri svečani nedeljski sveti maši ob prazniku zavetnika mladih -svetega Janeza Boska. 26. februar 2014 ZIMSKI POČITNIŠKI ORATORIJSKI DAN V sredo so otroci iz naše župnije svoj dan zimskih počitnic namenili zimskemu oratorijskemu dnevu. Skupaj z animatorji SMC, sestro Zaliko in gospodom župnikom so skozi molitev,pesem in zgodbo spoznavali sedmo božjo zapoved, v delavnicah po se izdelovali košarice iz reklamnega papirja. 22 Funkešnica 1/2014 : utrip marijanišča in župnije ŠOLA ANIMATORJEV_ Tradicionalni vikend šole animatorjev salezijanskih mladinskih centrov od 10. do 12. januarja je ponovno do zadnjega kotička napolnil Marijanišče. Vseh udeležencev je bilo kar 97. V program nas je uvedel sproščeni spoznavni večer, preko katerega smo se začutili kot skupina in izvedeli, od kod prihajamo. Zatem smo si ogledali prvi del filma o sv. Janezu Bosku. Sledila je še večerna molitev in pozni, pa zato toliko bolj zasluženi počitek. Sobota dopoldne je bila rezervirana za spoznavanje don Boskovega življenja. Da je bilo uspešno, je dokazal kviz, ki so ga vse skupine opravile z odliko. Popoldne so se mladi animatorji srečali s ciljem oz. potjo salezijanske vzgoje: postati dobri kristjani in pošteni državljani. Skozi igro so izkusili, kako smo v družbi in Cerkvi drug od drugega odvisni in kako pomembno je medsebojno zaupanje. Sledila je sveta maša, po večerji pa so veseli večer za vse pripravili animatorji iz SMC Rakovnika. Skupaj smo si ogledali še drugi del filma o don Boskovem življenju, vsa svoja doživetja pa ob koncu dneva izročili Bogu v molitvi pred Najsvetejšim. Gospodov dan smo posvetili poglabljanju v salezijansko mladinsko duhovnost in se spraševali, kakšno mesto ima Bog v naših življenjih. Po skupinah smo se pripravili na sveto mašo, po njej pa opravili refleksijo celotnega programa. Vsak udeleženec je prejel tudi diplomo o opravljenem usposabljanju. Polni novih spoznanj, doživetij in prijateljstev smo se kar prehitro poslovili. K sreči so bile na poti domov Trojane, ki so nam ob slastnih trojanskih krofih ponudile še nekaj priložnosti za druženje. Toda brez skrbi - tudi proti domači postelji se ni nihče pritoževal! Tilen Mlakar PESTRE POČITNICE_ Med "zimskimi" počitnicami smo člani SMC Veržej in Frančiškovi otroci organizirali različne dogodke, ki so počitnikarjem krajšali čas. Za ministrante murskosobo-ške škofije so najprej od nedelje do torka potekale duhovne vaje, v sredo se je odvijal oratorijski dan, kjer smo se pogovarjali o sedmi Božji zapovedi in pri katehezi tudi zaigrali en izmišljen dogodek. Sledila je delavnica, v kateri smo, skupaj z rokodelko Sonjo Francelj, iz reklamnega papirja izdelovali majhne košarice. Po dobrem kosilu pa smo imeli še veliko igro. Prav posebno doživetje pa so v času počitnic organizirali animatorji Frančiškovih otrok, skupaj s sestro Zaliko. Sobotno popoldne so preživeli v bazenih, nato pa skupaj prebili noč v župnišču in prijetno druženje zaključili z nedeljsko mašo. DUHOVNE VAJE ZA PRVOOBHAJANCE V Dominikovem domu na Pohorju smo s prvoobhajanci imeli duhovne vaje v pripravi na prvo sveto obhajilo ... 23 Funkešnica 1/2014 :: naša dediščina OB 90. OBLETNICI POMURSKE ŽELEZNIŠKE PROGE V letošnjem letu obeležujemo 90. obletnico železniške proge Ormož-Murska Sobota. V ta namen bomo tudi v našem glasilu temu področju namenili več pozornosti. V tokratni številki predstavljamo nekaj zgodovinskih podatkov o začetkih proge, prav tako pa tudi aktualne dejavnosti, ki trenutno potekajo na tej progi. KRATKA ZGODOVINA POMURSKE ŽELEZNIŠKE PROGE V letih pred prvo svetovno vojno v času takratne Av-stro-Ogrske monarhije so bile na ozemlju današnje Prleki-je in Prekmurja zgrajene sledeče proge: Proga OTVORiTEV PROMETA Sedanja DOLžiNA Ljutomer-Radgona 16. 10. 1890 23 km Lendava-državna meja 19. 10. 1890 5 km Murska Sobota-Hodoš 26. 6. 1907 30 km Zaradi prometne izoliranosti z ostalo Slovenijo se je v Prekmurju že pred prvo svetovno vojno pogosto pojavljala zahteva za povezavo proti Mariboru. Po prvi svetovni vojni sta Prlekija in Prekmurje pripadli najprej Kraljevini SHS, kasneje Kraljevini Jugoslaviji. Takratna vlada v Beogradu je začela z načrtovanjem najprimernejše smeri za povezavo Murske Sobote z ostalim železniškim omrežjem v Sloveniji. Po številnih predlogih je na koncu obveljala varianta proge Ormož - Ljutomer - Murska Sobota. Gradnja se je začela leta 1922 in čez dobri dve leti je že zapeljal prvi vlak na liniji Ormož - Ljutomer - Veržej - Murska Sobota. Otvoritev proge je bila dne, 22. 11. 1924. Povzeto po Zgodovinski listi (Ljutomer, 2002) - avtorica Andreja Rustja. ne; vodile pa so proti nekdanjim gospodarskim in političnim centrom (proti Budimpešti oziroma Gradcu). Prekmurci so že prej pogosto zahtevali gradnjo železniške proge iz Murske Sobote do Radgone ali Ljutomera, vendar s tem ni soglašala madžarska vlada, ki se je bala, da se Prek-murje premočno poveže z ostalimi slovenskimi kraji. Proga Ormož - Veržej - Murska Sobota je postala zelo aktualna leta 1919. Na zborovanju 2. oktobra 1919 so bila izražena različna mnenja. Razpravljali so o različnih variantah proge. Večina je zagovarjala zvezo Ormož - Ljutomer - Murska Sobota (manjšina je bila za Središče ob Dravi - Ljutomer). V Mariboru je bilo 25. avgusta 1920 zborovanje interesentov za progo Ormož -Ljutomer - Murska Sobota. Celoten odsek te proge je zajet šele v železniškem gradbenem programu, ki je bil sprejet leta 1920; gradnjo proge je podprlo gospodarstvo, politični forumi in vojska.« OBNOVA ŽELEZNIŠKEGA POSTAJALIŠČA VERŽEJ V sklopu sedanje obnove in rekonstrukcije železniške proge Pragersko - Hodoš trenutno poteka obnova postajališča Veržej. Gradi se novi peron dolžine 140 metrov, nova nadstrešnica za potnike, parkirišče za osebne avtomobile, urejata se razsvetljava perona in okolica, samo progo (tir) so pa že obnovili novembra 2013. Karol Rustja, je o začetkih pomurske proge zapisal: »Železniška proga Ormož - Murska Sobota obratuje že od 1924 in je veliko pripomogla h gospodarskemu razvoju Pomurja. Za pravilno presojo tega dogodka moramo upoštevati, da je bila železniška proga prvo polovico dvajsetega stoletja edino javno prometno sredstvo, da avtomobilov takrat ni bilo težko prešteti in so bile vse ceste makadamske. Pomurje je bilo po prvi svetovni vojni prometno osamljeno. Tamkajšnje tri železniške proge so bile grajene tako, kot je ustrezalo tujim interesom. Proge med seboj niso bile poveza- 1 Staro-postajno poslopje, ki so ga porušili pred nekaj leti Kot zanimivost si lahko preberemo še nekaj zgodovinskih podatkov postajališča Veržej, ki jih je zapisal Karol Rustja: »V Veržeju je bila prvotno postaja s tremi tiri, sprejemnim poslopjem s stanovanjem za šefa postaje, skladiščem, preto-vorno rampo, čuvajnico, straniščem za potnike in manjšimi objekti za progovzdrževalno službo. Tovornega prometa je bilo manj kot so pričakovali, zato so 1. septembra 1936 rang postaje znižali na nivo »nezasedene postaje«, na postaji so ostali samo nižji uslužbenci za prodajo voznih kart. Po drugi svetovni vojni so tira odstranili, postajo pa ukinili; sedaj je le postajališče. 24 Funkešnica 1/2014 : naša dediščina ■ ^ - ^^saBtaem aso&i ■■"Št;-; - jfc n >. -1 lH Gradbišče na lokaciji nekdanjega postajnega poslopja Novi peron v gradnji Postaja Veržej je imela vodnjak, v katerem je bila pitna voda, ki je nikoli ni zmanjkalo. Vodnjak je bil opremljen s črpalko Northon. Poslopje postajališča Veržej je bilo dolgo prazno, zato je propadalo in postalo nevarno za potnike ter zelo kazilo okolico. Na zahtevo občine Veržej je železnica pristala na to, da poslopje poruši, za potnike pa zgradi nadstrešnico. To naj bi se zgodilo leta 2003, vendar brez zamude ni šlo.« Ob tej priložnosti vas v četrtek, 27. 3. 2014 ob 19. uri vljudno vabimo tudi na Kovačičev večer, kjer nam bo gospod Karol Rustja podrobneje predstavil zgodovino pomurske proge in aktivnosti, ki so potekale na njej. Pripravil Milan Rus VLOGA KULTURNE DEDIŠČINE V RAZVOJU KRAJEV IN POKRAJIN Na Ptuju je 20. februarja 2014 potekalo že tretje Srečanje kulturne dediščine Slovenije. Med slovenskimi mesti je nekaj posebnega, kajti raznolikost žive dediščine v njegovem zaledju, zlasti pa Kurentovanje, na katerem nepretrgoma od leta 1960 množično sodelujejo njeni tvorci, so dobra osnova, da postaja Ptuj središče za srečanja nosilcev in preučevalcev kulturne, zlasti žive, dediščine. Na prvem Srečanju (2012) so se zastavila številna vprašanja, kako preučevati, vrednotiti in ohranjati dediščino, ki je »živa«, se nenehno spreminja, dopolnjuje, je odvisna od številnih zunanjih dejavnikov, zlasti od hitro se spreminjajočega »življenja« in hotenj sodobne družbe. Pri tem se postavlja vprašanje meje med trajnostnim razvojem dediščine in umetnim pospeševanjem njenega preoblikovanja. Poudarek drugega Srečanja (2013) je bil v preučevanju, vrednotenju in ohranjanju nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg in varovanju le-te v okviru Konvencije UNESCO o varstvu nesnovne kulturne dediščine. Tretje Srečanje v letu 2014 z naslovom »Vloga kulturne dediščine v razvoju krajev in pokrajin«, je bilo osredotočeno na predstavitev aktivnosti v krajih, občinah in v medobčinskih povezavah, ki vključujejo kulturno dediščino, njeno veljavo in problematiko v sodobnem času. Namen Srečanja 2014 je bil združiti in povezati ustvarjalce, upravljavce in poustvarjalce kulturne dediščine, laike in strokovnjake pri določanju razvoja in vidikov kulturne dediščine v sodobnem času, ki lahko prispeva k dvigu kakovosti življenja v krajih, občinah in pokrajinah. Posvet se je zaključil z okroglo mizo, ki je obravnavala vlogo nosilcev in oblikovalcev kulturne dediščine ter načine sodelovanja strokovnih ustanov in lokalnih skupnosti v lokalnih, regionalnih in mednarodnih projektih. Na posvetu je z referatom aktivno sodeloval tudi Center DUO iz Zavoda Marianum Veržej, ki je izpostavil rokodelstvo kot priložnost za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju ter način, koko ohraniti identiteto kulturne krajine. Pomembno je, da lokalna skupnost zazna potenciale, ki so v okolju in jih medsebojno poveže ter jim pusti možnosti za kreativno delo. Javno-zasebno partnerstvo je lahko velik doprinos lokalni skupnosti, če so medsebojni odnosi iskreni in usmerjeni v dobrobit vseh. Skupaj zmoremo več in bolj kvalitetno. Janez Krnc 25 Funkešnica 1/2014 : društveni utrip BOŽIČNA PESEM Z VERŽEJSKIH RAVNIC NAČRTI KD »SLAVKO OSTERC« VERŽEJ 2014 Tokrat bi res lahko uresničili tisto veržejsko, kako so širili svojo cerkev, le da tokrat s pesmijo in glasbo ... Božični koncert v organizaciji Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej in župnije je napolnil cerkev tako z nastopajočimi kot z obiskovalci do zadnjega kotička. Oglasili sta se božična pesem in glasba. Praznik in ljudsko umetniško ustvarjanje, ki je povezal prav vse, se je dvigalo pod oboke cerkve sv. Mihaela. Le malo, a toliko bolj izbranih besed, je povezalo petje in igranje skupin Kulturnega društva, učencev osnovne šole, Frančiškovih otrok in pevskega zbora Turističnega društva Banovci. Iz strun in nežnih grl je vel božični praznik ob predstavitvi tamburaške skupine KD Veržej. Otroci iz osnovne šole Veržej pod vodstvom Ksenije Seršen so zaigrali in skupaj s Frančiškovimi otroki pod vodstvom s. Zalike zapeli najlepše melodije Novorojenemu. Prepevanju so se nato pridružile še flavte, kraguljčki, kitara in klaviature pod vodstvom Tatjane Rozmarič - Poštrak. Pevski zbor iz Banovec pod vodstvom Renate Makovec nas je s svojimi melodijami klasično razvajal, otroci iz osnovne šole pa so z lepo zaigranimi melodijami še obogatili ušesa obiskovalcev. Sledile so stare božične pesmi, ki jih je v temu primerni opravi zapela Vokalna skupina Leščeček pod vodstvom Mateje Rus. Če so se obiskovalci ob vseh glasbenih lepotah že nekoliko odlepili od tal, jih je skupina Zadnji moment s svojimi za veselice značilnimi instrumenti spet prizemljila v cerkvene klopi. Prisluhnili so lahko božičnim melodijam, zaigranim na bolj živahen, a zato toliko bolj pristen način. In zato tudi poželi bučen aplavz. Moška vokalna skupina KD Veržej pa je celotni koncert zaključila z bogato in prav nič izumetničeno zapetimi pesmimi, ki so opevale Jezusovo rojstvo in človeško veselje. Za zaključek pa so se okoli oltarja strnili vsi sestavi in zaključili z vsem znano Sveto nočjo, ki je razprla usta tudi obiskovalcem in celotna cerkev se je odela v najlepšo melodijo tega najlepšega časa. Naj traja čim dlje. Marko Suhoveršnik V soboto, 15. februarja 2014, je potekal redni občni zbor Kulturnega društva »Slavko Osterc« Veržej. Udeležence občnega zbora smo seznanili z delovanjem društva v letu 2013, prav tako pa smo predstavili načrte društva za leto 2014. Društvo bo tudi v letu 2014 izvajalo kulturno dejavnost v občini Veržej. Sekcije društva se bodo predstavile na lastnih prireditvah in koncertih, z veseljem pa bodo sodelovale tudi na prireditvah, ki jih bo organizirala lokalna skupnost ter druga društva in organizacije v naši občini, kakor tudi izven nje. Večina sekcij se bo tudi v letu 2014 udeležila območnih srečanj, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Sekcije kulturnega društva imajo veliko načrtov že v prihajajočih mesecih. V mesecu marcu in aprilu bosta moška vokalna skupina in starejša folklorna skupina s svojim kulturnim programom krajšali popoldneve varovancem domov za starejše (Ljutomer, Lukavci, Radenci, Gornja Radgona). V mesecu maju pa bomo kulturno dogajanje v občini Veržej v okviru praznovanj ob občinskem prazniku, popestrili s koncertom Vokalne skupine Leščeček ter koncertom moške vokalne skupine. V mesecu avgustu se bosta folklorna in vokalna skupina Leščeček podali na gostovanje v tujino, septembra bodo s svojim kulturnim programom na Miholovem sejmu v Veržeju sodelovale vse sekcije kulturnega društva, v mesecu oktobru načrtuje samostojni koncert tamburaška skupina, novembra in decembra pa svoja že tradicionalna koncerta folklorna in vokalna skupina Leščeček. Glasbena skupina Zadnji moment pa bo izvedla več koncertnih nastopov v hotelu Radin v Radencih. Ob koncu leta 2014 bomo člani kulturnega društva pripravili božični koncert. Tudi v letu 2014 društvo predvideva nekaj investicij. Tako načrtujemo dokončanje projekta nabave oblačil za Vokalno skupino Leščeček, za potrebe Folklorne skupine Leščeček in glasbene skupine Zadnji moment pa načrtujemo nabavo klarineta. Ker želimo aktivnosti društva čim bolj približati širšemu slovenskemu prostoru, smo se odločili, da bomo v letu 2014 vzpostavili spletno stran kulturnega društva, s katero bomo lažje širili informacije o dogodkih, ki jih bomo organizirali ter hkrati lažje in hitreje navezovali stike, tako s posamezniki, kakor drugimi društvi in organizacijami. Leto 2014 bo tako za člane KD zelo pestro. Na kratko smo predstavili le nekaj naših načrtov. Že sedaj pa vas vljudno vabimo na kulturne prireditve, na katerih bomo sodelovali oziroma jih bomo organizirali, tako v naši občini kakor tudi drugod. Ksenija Seršen 26 Funkešnica 1/2014 :: društveni utrip INTENZIVNI VIKEND - PLES IN ZABAVA Kot je sedaj že nekaj let v navadi, se sekcija Leščeček, prvi vikend v mesecu januarju odpravi na intenzivni vikend. Čas, ki ga skupaj preživimo, je predvsem namenjen učenju novih folklornih korakov, ki jih na nas, nadobudne člane prenaša g. Mirko Ramovš. Tako smo tudi letos preživeli poučen in zabaven vikend v Dominikovem domu na Pohorju. Da pa smo lahko folklorniki izgubljene kilograme, ki smo jih izgubili med piljenjem novih plesnih korakov pridobili nazaj, so poskrbeli člani starejše folklorne skupine Veržej. Petkovo popoldne smo izkoristili za plesne vaje, za zabavni večer pa smo Leščečki namesto ljudskih noš oblekli kavbojske kostume in se prav po kavbojsko zabavali. Nekoliko krajši noči so sledile celodnevne sobotne vaje, kjer nam g. Ramovš, kljub svojim letom, ni prizanašal, saj smo vsako minuto izkoristili za učenje plesov in nasvete, ki jih stresa iz rokava. Zvečer smo se na tematskem večeru člani preizkusili v kvizu Moja Prlekija, kjer se je preverjalo, kako dobro poznamo pokrajino, v kateri živimo. Čeprav je bilo naporno podnevi in ponoči, smo nedeljsko dopoldne vseeno še utrdili pridobljeno znanje in s kosilom zaključili intenzivni vikend - poln plesa in zabave. Jernej Rudolf-Lešer PEVKE VOKALNE SKUPINE LEŠČEČEK PREPEVALE SVEČNIŠKO PESEM Tako kot so nekoč mlada dekleta in žene ob svečnici nosile blagoslov po hišah, smo ga letos prvič, z obujanjem tega običaja, nosile tudi članice Vokalne skupine Le-ščeček (KD Slavko Osterc Veržej). V soboto zvečer, 1. februarja, smo obiskale naše domove, kjer smo zapele pesem posvečeno Mariji »Svečenjski«. Kljub mrzlemu vremenu in poledici, smo ta naš projekt uspešno izpeljale, pozitivni odzivi in vtisi naših domačih pa so nas spodbudili, da ta običaj ohranjamo še naprej. Zato vabimo tudi vas, drage bralke in bralci, da se, v kolikor bi vas v naslednjem letu zanimal obisk pevk na domu, lahko obrnete na katero izmed naših pevk. K obujanju tega običaja nas je spodbudil naš mladi kolega, etnolog Tadej Murkovič iz Male Nedelje, ki je o samem običaju zapisal: Svečnica Praznik je dobil ime po cerkvenem obredu blagoslova sveč, sam praznik pa je spomin na Marijino očiščevanje - po judovski postavi je morala vsaka ženska, ki je rodila, priti štirideset dni po porodu v tempelj, kjer je darovala in se tako "očistila". V vzhodni in osrednji Sloveniji so poznali obred svečni-škega koledovanja. Sprva je bilo svečniško koledovanje moška domena, vendar so to vlogo v dvajsetem stoletju prevzele ženske. V Prlekiji so po navadi koledovala dekleta, navadno od dve do štiri skupaj. S koledovanjem so včasih pričele že deset dni pred svečnico, na dan svetega Vincenca (22. 1.), koledo-vale pa so do svečnice. Navadno so "svečnico pele" od hiše do hiše podnevi, zvečer pa so, če so bile bolj oddaljene od doma, prespale pri kakšni hiši. Pevke, ki so "pele svečnico" so navadno prihajale iz revnejših družin (želarskih, kočarskih), koledovale pa so tudi daleč od doma (npr. do Svete Trojice, v Prekmurje itd.). Sam nastop kolednic se je od kraja do kraja spreminjal -ponekod so bile navadno (zimsko) oblečene, spet drugod so imele bele obleke (kar simbolizira Marijo). S seboj so navadno imele Marijino podobo (najpogosteje kipec) in dve sveči, ki so ju ob petju kolednice prižgali. Ko so prispele k hiši, so najprej pozdravile ter vprašale "ali lahko svečnico pojejo". Po pritrdilnem odgovoru so kolednico zapele, bodisi pred hišo ali v hiši. Če so šle v hišo, so Marijin kip postavile na mizo ter ob njem na vsaki strani prižgale svečo ter ob tem zapele svečniško pesem, če pa so zapele zunaj, pa je navadno sredinska med njimi v rokah držala Marijin kipec, leva in desna od nje pa sta držali prižgani sveči. Po odpeti kolednici so jih domači pogostili in jih darovali, navadno z denarjem. S seboj so imele tudi pleteno košaro ali cekar, v katerega so shranjevale darove. Mateja Rus 27 Funkešnica 1/2014 PUSTNE MAŠKARE_ Pust je tisti čas v letu, ko lahko nadenemo maske - no, nekateri jih takrat snamejo. Tako so storile tudi letošnje maškare, ki so se potikale po naši občini. Nič več odrasli, pač pa so se vsaj za en dan spet počutili kot otroci, brezskrbno so so igrali, veselili in kakšno ušpičili, dokler jih ni umirila stroga vzgojiteljica, ki ni mogla iz svoje kože. Z norčijami jim je tudi letos več kot uspelo izgnati, sicer milo zimo. Maškare se zahvaljujemo vsem, ki ste nas sprejeli in se z nami poveselili ... do prihodnjega pusta. Ivan Kuhar OBISK PTUJSKIH KURENTOV V VERŽEJU Tudi letos so našo občino obiskali kurenti iz Ptuja. Gre za tradicionalni obisk pustnih likov etnološkega društva Kurenti Center Ptuj, katerega član je tudi župan Občine Ptuj, dr. Štefan Čelan. Po povorki skozi Veržej so se kurenti okrepčali v Gostilni Kasač, kjer je bila tudi priložnost, da se naši najmlajši občani slikajo in podrobneje spoznajo s kurenti, njihovimi običaji in šegami. Slovesu je sledila skupna želja po snidenju ob pustu tudi v prihodnjem letu. Slavko Petovar i utrip DAN ZA MOJE ZDRAVJE_ v Člani društva upokojencev Veržej, smo v sredo, 12. februarja, odpotovali na enodnevni izlet v Thermano v Laško, kjer smo se udeležili predavanja o problematiki staranja in možnostih upočasnitve tega. Na to predavanje nas je povabilo nemško podjetje 4EVER YOUTH UG, ki nam je pripravilo preventivni test splošnega stanja zdravja za vsakega posameznega udeleženca, s pomočjo napredne tehnologije »KVANTNE MAGNETNE RESONANCE«. Ta test je alternativa klasični metodi pregledov. Pregled je preprost, neboleč in predvsem učinkovit način pridobivanja celotne referenčne slike zdravja posameznika. Vsak udeleženec je prejel izpis ugotovitve testa in referenčno sliko. Po kratkem predavanju je vsak prejel v dar »elektronski števec korakov«. Kot vemo, je potrebno opraviti vsaj 10.000 korakov vsak dan, da ohranimo zdravo srce in preprečimo koronarne probleme ožilja. Elektronski števec korakov je naprava majhnih dimenzij, ki jo posameznik ima pri sebi in nam tako točno izmeri dnevno število narejenih korakov. Tako bo vsak vedel, kakšna je njegova fizična aktivnost. Po končanem predavanju in zaužitem kosilu, so nekateri člani odšli na sprehod ob Savinji, nekateri so odšli na triurno kopanje, za ostale pa smo priredili tombolo. Na poti domov se je veselo razpoloženje nadaljevalo v avtobusu, kjer so iz naših grl donele domače pesmi. Ernest Arih PRAZNOVANJE PUSTA ČLANOV DU VERŽEJ Kot vsako leto, smo se člani društva upokojencev Veržej, tudi letos udeležili, oz. organizirali pustovanje na turistični kmetiji BENKO v Spodnji Ščavnici. Po obilnem 28 Funkešnica 1/2014 : društveni utrip kosilu smo uprizorili kratki skeč, v katerem je lik pijančka Hanzeka upodobil g. Ludvik Brunec, njegovo ženo gospa Milica Skuhala in sosedo Francko gospa Rozalija Brunec. Po eni ali dveh odplesanih rundah so se nam predstavile maske, ki so bile ocenjene od prisotnih udeležencev z bučnim aplavzom. Po končani promenadi je bila, s strani komisije, razglasitev najlepših mask, ki so prejele simbolične nagrade. Letošnji donator nagrad je bila cvetličarna LEONA BRUNCA iz Veržeja. Naše praznovanje pusta se je nadaljevalo s poskočnimi vižami in razposajenim plesom, vmes pa je zadonela marsikatera ponarodela domača pesem. Ernest Arih SVEČANI ZAKLJUČEK LETA ČLANOV DU VERŽEJ •v Člani društva upokojencev smo priredili 17. decembra zaključek leta v gostilni Zorko, kjer smo gostili zlatopo-ročenca, gospo Tončko in g. Antona Gal iz Bunčan. Po svečani večerji nas je obiskal Božiček s svojim angelom, ki nam je razdelil nekaj sladkih dobrot. Tokrat je Božička z angelom na saneh pripeljal Gozdni mož, ker je moral Božiček svoje jelene prodati, da je tako prispeval sredstva za krpanje bančne luknje. V vlogi Gozdnega moža je nastopil g. Vinko Kapun, Božička je predstavil g. Ernest Arih, angel pa je bila gospa Danica Kapun. Za veselo razpoloženje je skrbel g. Branko Petek. Kot vsako leto, smo tudi v petek, 20. 12. 2013 organizirali Božičkovo obdaritev starejših občanov. Potrebna sredstva za uresničitev obdaritve prispevajo: RK, KARITAS, PGD VERŽEJ IN BUNČANI, TD VERŽEJ IN BANOVCI, OBČINA, VRTEC IN DU VERŽEJ. Prelepe voščilnice z verzom: »Božični zvonovi lepo naj zvenijo, v našem imenu vam srečo delijo, da novo bi leto zdravo bilo ter v srcih sijalo bi sonce toplo.« so izdelale marljive roke naših vzgojiteljic iz Vrtca Veržej. Z darilnimi paketi smo obdarili tudi občane bivajoče v domu starostnikov v Lukavcih in Ljutomeru. Ernest Arih MRTVICE SPET NORMALNO PREHODNE Dotrajan les na brveh je zamenjan. Člani društva so pregledali brvi in vse, kar ni bilo več varno, zamenjali. Povabili smo tesarja Franca Obrana, ki je akcijo tudi vodil. Tako so brvi v normalnih pogojih varne za prehod čez mr-tvice. TD Veržej NOVIČKE TD VERŽEJ_ V petek, 20. 12. 2013, smo krasili jelko v parku. Prižgali smo lučke in postavili sv. družino. Žal so lučke gorele le nekaj dni, saj električarji, ki so zadolženi za elektriko v parku, niso imeli časa, da bi uredili zadevo. V minoritskem samostanu na Ptuju je bila božična razstava od 21. 12. 2013 do 28. 12. 2013. Tudi naše društvo je bilo prisotno s svojim kotičkom (okrašeno jelko in božičnimi dobrotami). Komisija za ocenjevanje domačij pri TD Veržej je opravila svojo nalogo in predlagala dve domačiji za priznanje lepo urejene domačije. Priznanji bomo podelili na občnem zboru, ki bo v soboto, 15. 3. 2014, ob 19. uri, v gostišču Kasač v Veržeju. V soboto, 1. 2. 1014, smo bili v Ljubljani na sejmu TIP. Promovirali smo občino Veržej. Promocijo smo obogatili z bogato kulinarično ponudbo Veržeja. Božena Kosi ZAKLJUČNA PRIREDITEV BOŽIČNE VASI Letos že 14. Božična vas je spet očarala obiskovalce, saj so prišli od daleč in blizu. Skoraj bi lahko rekla, da toliko obiskovalcev že dolgo ni bilo, oz. še sploh nikoli prej. Nekateri prihajajo vsako leto in je to za njih že tradicija. Obiskovalci, ki so bili letos prvič, se niso mogli načuditi, kaj vse zmore dobra volja, znanje in delavnost domačinov, ki so jaslice postavljali. Kljub temu, da smo se letos odločili, da jaslic ne bomo nagrajevali, smo vaščani dokazali, da tudi brez nagrad lahko delamo in ustvarjamo naprej. Upala bi si trditi, da jaslice niso nič slabše kot prejšnja leta, da so spet malo drugačne in da se ljudje odločajo v celoti vse narediti doma. 29 Funkešnica 1/2014 : društveni utrip Zaključna prireditev je potekala v Termah Banovci, kjer je vsak izdelovalec jaslic prejel kopalne karte in najlepše jaslice pohvale in priznanja. Prav tako so Terme Banovci okrasile smreko, ki krasi center vasi in kapelico Sv. Forjana. ObčinaVeržej pa je namesto denarne nagrade okrasila vaško kapelo. Naj bodo jaslice velike ali male, vsake so nekaj posebnega, edinstvenega in seveda vsakemu ustvarjalcu prav njegove najlepši izdelek. Jelka Klement KORK VERŽEJ PREJEL POSEBNO PRIZNANJE Dne, 17. 12. 2013, je v palači predsednika Republike Slovenije potekala podelitev priznanj ob 60-letnici krvodajalstva, največjega ^ solidarnostnega gibanja na Slovenskem. Rdeči križ Slovenije se je tako zahvalil nekaterim posameznikom in posameznicam, ustanovam in družbeno odgovornim podjetjem za dolgoletno plemenito delo ter velik prispevek na področju krvodajalstva. Med prejemniki priznanj je bila tudi Krajevna organizacija Rdečega križa Veržej, ki je priznanje prejela za dolgoletno plemenito delo ter prispevek na področju krvodajalstva. POSEBNO PRIZNANJE ki ga prejme KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK VERZIJ h PREDAVANJE Čebelarsko društvo Veržej je organiziralo predavanje »Veterinarski nasveti pri delu s čebelami in HACCP v čebelarstvu«, ki je potekalo 23. 02. 2014 v gasilskem domu v Banovcih. Predavala sta mag. Lidija Matavž iz NVI in g. Jakob Madar. Predavanja se je udeležilo 25 čebelarjev iz ČD Ljutomer, Razkrižje, Križevci in Veržej. Naj medi! Alojz Novak, predsednik ČD Veržej OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA VERŽEJ Občni zbori so tisti dogodek v letu, na katerem se v vsakem društvu ozremo za leto nazaj in pregledamo delo v preteklem letu. Tako smo tudi v našem društvu opravili zadnjo soboto v januarju redni letni občni zbor. Iz poročil s strani vodstva društva je bilo razvidno, da je društvo delalo dobro na vseh področjih, še posebej na delu z mladimi, saj so se v preteklem letu uvrstili na regijsko gasilsko tekmovanje. To je še posebej spodbudno, da v društvo prihaja spet čedalje več mladih in s tem nam dajo vedeti, da delamo dobro in da se ni bati za prihodnost gasilstva v Veržeju. Občnega zbora se je udeležilo veliko gostov iz drugih društev v občini in kraju, s katerimi sodelujemo skozi celo leto, prisoten je bil seveda tudi župan občine Veržej, predstavnik Gasilske zveze Ljutomer, posebej pa nas je razveselil obisk vseh treh pobratenih gasilskih društev in sicer iz PGD Slovenj Gradec, PGD Vodice in iz PGD Klenovnik iz Republike Hrvaške. Vsi gostje so nam čestitali za dobro opravljeno delo in nam zaželeli veliko uspeha v prihajajočem letu ter da bi imeli čim manj intervencij ob raznih nesrečah. Za dolgoletno delo smo podelili tudi nekaj dolgoletnih značk, nekaj je bilo tudi napredovanj v višje čine, nekaj gasilcev pa je opravilo tudi razne tečaje za različne specializacije, ki jih zahteva današnja gasilska služba. Po končanem uradnem delu je sledilo veselo druženje članov in gostov še pozno v noč. Za PGD Veržej Mihael Kolbl, predsednik PGD PGD IN ŠD BUNČANI USPEŠNO V LETO 2014 V soboto, 8. 2. 2014, je v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Bunčani potekal že 110. redni letni občni zbor gasilskega društva Bunčani. Člani društva so pregledali letna poročila delovanja društva v letu 2013 in sprejeli zaključni račun. PGD Bunčani se v letu 2014 pripravlja na izvedbo prireditve v počastitev 110. letnice delovanja društva, saj je bilo gasilsko društvo uradno registrirano leta 1904. Uradna prireditev bo potekala 5. julija 2014. Na prireditvi bodo tudi uradno prevzeli novo gasilsko vozilo z vodo GVV-1, znamke VW Crafter. Na občnem 29 Funkešnica 1/2014 : društveni utrip zboru so bila podeljena tudi napredovanja. V čin gasilec je napredovalo pet članov gasilskega društva Bunčani. Po končanem občnem zboru PGD Bunčani je sledil volilni občni zbor Športnega društva Bunčani. Športniki so pregledali delovanja društva v preteklem letu in si zarisali smernice za prihodnja štiri leta, saj so izvolili novo vodstvo upravnega in nadzornega odbora. Predsednik ŠD Bunčani pa ostaja še naprej Jožef Tušak. Članom ŠD Bunčani je v letu 2013 uspelo pripeljati projekt izgradnje slačilnic v zaključno fazo in jih bodo igralci članske ekipe, ki nastopajo v Medobčinski ligi malega nogometa na travi Športne zveze Križevci, že lahko v spomladanskem delu sezone uporabljali. V programu dela zavzema pomembno mesto praznovanje štiride-setletnice delovanja društva, ki jo bodo obeležili v poletnih mesecih. Dominik Štrakl PGD BUNČANI PREVZELI NOVO GASILSKO VOZILO Vodstvo PGD Bunčani je v četrtek, 20. 2. 2014, na Ptujski Gori, v nadaljnjo nadgradnjo predalo podvozje z dvojno kabino novega gasilskega vozila znamke VW Craf-ter 50 SMR 2.0 TDI. Podvozje vozila je bilo kupljeno pri podjetju Porsche Maribor. Na Ptujski Gori so tako vozilo predali podjetju Svit-Zolar, ki bo naredilo nadgradnjo gasilskega vozila GVV-1. Na koncu bo novo gasilsko vozilo opremljeno z 500-litrskim rezervoarjem za vodo, navijako cevi, dolžine 100 m, visokotlačno črpalko s pretokom 75 l/ min pri delovnem tlaku od 35-40 barov, elektroagregatom ter vso ostalo potrebno opremo, ki jo po tipizaciji GVV-1 predpisuje Gasilska zveza Slovenije. Novo gasilsko vozilo E bo v uporabo uradno predano, 5. julija 2014 na prireditvi, | ko bo gasilsko društvo Bunčani obeleževalo 110. obletnico § delovanja društva. | c Dominik Štrakl I BUNČANI ŽE DESETO LETO ZAPORED PRAZNOVALI DAN ŽENA Mesec marec je praznik deklet, žena in mater. Vaščani Bunčan so tako v soboto, 8. marca 2014, že tradicionalno praznovali dan žena, mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu praznujejo že od leta 1917. Člani prostovoljnega gasilskega društva Bunčani so prireditev ob dnevu žena organizirali že desetič zapored. Na začetku uradnega dela so se s slikami spomnili vseh nastopajočih, ki so nastopali v desetih letih, od kar gasilsko društvo organizira dan, posvečen ženam. Kot vsako leto, so tudi letos najmlajši, pod mentorstvom Mojce Stanjko, pripravili kulturni program, ki je prisotne v dvorani ob igranju prizorov iz vsakdanjega življenja nekoč, nasmejal in ženam ob recitiranju pesmic, posvečenim njim, polepšal večer. Na koncu pa so za plesno vzdušje poskrbeli člani folklorne in vokalne skupine Leščeček iz Veržeja. Po končanem kulturnem programu je sledila večerja in zabava z živo glasbo. Dominik Štrakl 29 Funkešnica 1/2014 :: športni utrip ALEKSANDER STANKOV PREMAGAL AKTUALNEGA EVROPSKEGA PRVAKA V zadnji številki smo pisali o uspešni športni poti našega občana Aleksandra Stankova in predvsem o njegovem odličnem vstopu med profesionalne borce. Že tokrat pa lahko pišemo o naslednjem izjemnem uspehu talentiranega Veržejca. V soboto, 8. februarja 2014, je v Linzu v Avstriji na tekmovanju IFC Fight Gala stopil v ring z Ismailom Dadae-vim. To je bila gotovo najtežja borba v karieri za Stankova, tako na papirju, kot v ringu. Njegov nasprotnik je bil namreč aktualni profesionalni evropski prvak v K-1 do 81 kg v organizaciji WKF. Aleksander je že od samega začetka borbe pokazal Ismailu, da je prišel po zmago. S svojim konstantnim pritiskom ter premišljenimi napadi, je tako tehnično kot taktično borbo suvereno pripeljal do konca in zaslužene zmage. Oba sta se borila do zadnje sekunde in si izmenjala kar nekaj zelo močnih udarcev. Borba je bila navdušeno sprejeta s strani gledalcev, celo organizator pa je izjavil, da je to ena izmed najboljših borb večera. Aleksander svojih ambicij ne skriva - čim bolj izpopolniti svoj stil in postati ter ostati razpoznaven po atraktivnem slogu v ringu. Pravi, da verjame, da ima že sedaj dovolj znanja in kvalitet, da bi stopil v ring z Miranom Fabjanom, enim najboljših borcev v Sloveniji in tako dokazal, da je v K-1 v kategoriji do 81 kg na prvem mestu v Sloveniji. Vito Šadl MIROSLAV ANTOLIČ PREJEL PRIZNANJI ZA PRVO ZMAGO V KARIERI Miroslav Antolič iz Bunčanov si bo sezono 2013 zagotovo dodobra zapomnil. S kobilo Perlino, ki mu jo je ob abrahamu poklonil prijatelj in sovaščan Jože Osterc, sicer dolgoletni rejec in voznik kasačev, je osvojil kar tri zmage, a tista, ki prikrade največ lepih spominov, je gotovo prva, iz aprilskih dirk na domačem ljutomerskem hipodromu. Ob koncu leta, ko se kasaški navdušenci spominjajo najlepših trenutkov minule sezone in že kujejo načrte za naslednjo, pa po navadi pride tudi čas, ko se najboljšim podelijo priznanja za uspehe preteklega leta. V Ljubljani so tako novembra na kasaški akademiji Zveze društev kasaške centrale Slovenije podelili priznanje Mirku Antoliču za prvo zmago, kot se spodobi pa so se tega uspeha spomnili tudi v domačem klubu. Priznanje je tako prejel tudi na = tradicionalnem kujskem plesu, februarja v Radencih. Za I drugo mesto med vozniki domačega kluba KK Ljutomer '¡F 1 v lanski sezoni je priznanje prejel tudi Rene Hanžekovič. I Vito Šadl KONČAN JESENSKI DEL PRVENSTEV V mesecu novembru so se končala prvenstva v vseh ligah, kjer nastopajo veržejske ekipe. Priznati moramo, da so nas rezultati vseh štirih ekip, ki nastopajo na državnem nivoju, pozitivno presenetili. Odločitev vodstva kluba o nastopu članov v 2. SNL je pred pričetkom tekmovanja v marsikaterem pristašu ver-žejskega kluba vzbudil mešane občutke. Lahko bi celo rekli, da je bil večji del mnenja, da je bila odločitev napačna ter da bo to pomenilo rezultatski in posledično lahko tudi finančni zlom kluba. Po odigranih petnajstih krogih pa se je pokazalo, da se lahko zelo uspešno kosamo z drugoligaško konkurenco. Celo več - ekipa se z osvojenimi 22 točkami (sedem zmag, en neodločen rezultat, sedem porazov) nahaja na odličnem četrtem mestu lestvice. Izkušeni trener Zlatko Gabor je znal kondicijsko in taktično pripraviti najmlajšo ekipo v ligi. Igralcem, katerih večina izhaja iz zelo uspešne domače nogometne šole, so se na podlagi dogovora z NK Maribor, priključili njihovi najboljši mladinci - mladin- ski državni reprezentanti. Na nekaterih srečanjih se je tako poznala dobršna mera neizkušenosti. Kot novinca v ligi so nas sprejeli tudi nekateri možje v črnem, katere odločitve so kar precejkrat vplivale na končni rezultat srečanj. Poudariti je potrebno uspeh v pokalnem tekmovanju na nivoju NZS, ko smo v Veržeju izločili prvoligaša NK Triglav iz Kranja. V drugem krogu smo nato v gosteh v Šenčurju izgubili z zadetkom, prejetim v zadnjih minutah srečanja. Zelo zadovoljni moramo biti tudi z obiskom srečanj in vzpodbudi navijačev na domačih tekmah. Najbolj zvesti privrženci kluba so si ogledali tudi tekme v gosteh. Sedaj sledi zimski premor do sredine januarja, ko se začnejo priprave na spomladanski del sezone. V januarskem prestopnem roku tudi ne pričakujemo večjih kadrovskih sprememb. Cilj mladinske ter kadetske ekipe v četrti sezoni nastopa v 2. slovenski kadetsko/mladinski ligi je osvojitev mest v samem vrhu lestvic. Mladinci (pod vodstvom trenerja Zorana Osterca) so sezono začeli slabo, a so nato nanizali 32 FGnkešnica 1/2014 : športni utrip sedem zaporednih zmag. Z osvojenimi 24 točkami (12 8 0 4, 37:24) se nahajajo na tretjem mestu samostojne mladinske lestvice. So tudi edina ekipa, katera je premagala jesenskega prvaka iz Krškega. Kadetska ekipa (vodi jo Marko Fajdiga) je za las zgrešila naslov jesenskega prvaka. Po odigranih trinajstih krogih ter osvojenimi 31 točkami (13 10 1 2, 34:11) so z dvema točkama zaostanka na tretjem mestu. O napredovanju v prvo ligo odloča skupna uvrstitev obeh ekip. Veržejski ekipi z devetimi točkami zaostanka za jesenskim prvakom in osvojenim tretjim mestom ne zaostajata veliko. V prestopnem roku bomo poskušali okrepiti konkurenčnost v mladinski ekipi. Tako nas čaka v spomladanskem delu še trinajst zanimivih krogov. Ekipa, ki je odigrala največ tekem jesenskega dela, so starejši dečki U-15, ki nastopajo v 1. slovenski nogometni ligi in jih vodi Tine Špilak. Za vložen trud jim je potrebno posebno priznanje, saj so s treningi začeli že v začetku julija, tekmovanja pa končali zadnji vikend v novembru. Po 17. krogih lige se nahajajo na odličnem četrtem mestu z osvojenimi 34 točkami ( 17 11 1 5, 60:28), kar je najboljša uvrstitev v sedmih letih nastopanja v tej ligi. Z osvojitvijo drugega mesta na četrtfinalnem turnirju NIKE PREMIER CUP (premagali so NK Aluminij in NK Korotan Prevalje ter izgubili z NŠ Maribor) so se uvrstili med osem najboljših ekip v Sloveniji. Sledil je še polfinalni turnir, kjer pa se v konkurenci NK Bravo Ljubljana, NK HIT Gorice in NK Krškega, niso uvrstili v finale. V ligi MNZ Murska sobota je nastopala ekipa sestavljena iz mlajših igralcev. Seveda ne smemo pozabiti še na najmlajše nogometaše, kateri so v kategorijah U-7, U-8, U-9, U-10, U-11 in U-13 uspešno tekmovali v ligah MNZ Murska Sobota. Dušan Magdič ŠD BUNČANI S 1. IN 2. MESTOM ZAKLJUČIL SEZONO_ v Člani ekipe »Bunčke cvrle« so v sezoni 2013/14 v 2. občinski ligi Občine Križevci v elektronskem pikadu med osmimi ekipami osvojili največ točk in tako na koncu zasedli 1. mesto. Ekipa se žal kljub osvojenem prvem mestu naslednje leto ne bo uvrstila v prvo ligo, saj pravilnik Športne zveze Križevci določa, da lahko napreduje samo ekipa iz občine Križevci. Zmagovalno ekipo ŠD Bunčani so sestavljali Mirko Šrajner, Mitja Ledinšek, Sebastjan Šumak, Andrej Stajnko, Boštjan Osterc, Branko Seršen, Stanko Vršič in Dragica Jager. ŠD Bunčani je uspeh beležil tudi v Zimski občinski ligi malega nogometa trojk na odboj, ki je potekala pod okriljem ŠZ Križevci. Tekme so potekale v nedeljo dopoldan, v telovadnici OŠ Križevci. Člani ekipe ŠD Bunčani so na koncu zasedli 2. mesto. V sezoni 2013/14 so nastopali Aljaž Tušak, Uroš Pihler, Luka Pihler in Luka Kotnik. Dominik Štrakl 8. OBČINSKI TURNIR V PIKADU_ 22. februarja 2014 je Športno rekreacijsko društvo Banov-ci organiziralo 8. turnir Občine Veržej v elektronskem pika-du. Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev, kar je več kot kdajkoli prej. Ti so se v športnem duhu pomerili za pokale in medalje, predvsem pa za naziv najboljšega igralca pikada Občine Veržej. Kot zanimivost naj omenim, da so letos prvič tekmovala tudi tri dekleta, ki so se uspešno kosala s fanti. Najprej je bila na vrsti igra dvojic. Rezultati: 1. mesto: Zvonko Poštrak - Branko Seršen 2. mesto: Gorazd Topolnik - Mirko Trstenjak 3. mesto: Sašo Kukolj - Darko Vršič 4. mesto: Tadej Rubin - Boštjan Osterc V nadaljevanju je sledilo tudi tekmovanje v posameznem metanju. Po kar nekaj urah smo dobili najboljše. Rezultati: 1. mesto: Branko Seršen 2. mesto: Gorazd Topolnik 3. mesto: Dejan Nemec 4. mesto: Sebastjan Šumak 5. mesto: Boštjan Osterc in Aleksander Rajner Zmagovalec je dobil v enoletno skrbništvo tudi prehodni pokal, ki mu lahko preide v trajno last v primeru treh zmag na občinskem turnirju. Ker se je lani prehodni pokal podelil v trajno last, se je letos začelo novo štetje. Zato, da je vse skupaj potekalo po planu, je skrbel Bojan Lešer, animator iz Term Banovci. Na turnirju so se podelile tudi donatorske nagrade, ki so pripomogle k še bolj veselemu vzdušju, vsi nagrajenci pa so bili nagrad zelo veseli. Prav tako smo podelili nagrado za »Fair Play«, ki jo je dobil Andrej Arvaj. Po končanem tekmovalnem delu se tekmovalci niso kmalu razšli, ampak so se skupaj z gledalci pove-selili svojih dosežkov do poznih jutranjih ur. Letošnja novost je bila, da se je igralo na štirih avtomatih (prejšnja leta na treh), kar omogoča tudi večje število igralcev. Vsem ljubiteljem pikada želim uspešen met in se vidimo prihodnje leto, mogoče v še večjem številu kot letos. Matej Trstenjak 33 Funkešnica 1/2014 POHVALA IN GRAJA : izobraževalni utrip Zato, da smo ljudje srečni, so materialne dobrine in pogoji bivanja veliko premalo. Premalo je, če poskrbimo le za to, da smo siti, oblečeni, da smo na toplem, da imamo streho nad glavo. Za nas so zelo pomembna tudi mnenja oziroma priznanja drugih ljudi, želimo biti opaženi in tudi iskreno pohvaljeni. Pohvala ni nujno, da je samo v obliki besede, dejanja ali darila. Veliko nam lahko pove samo prijazen nasmeh, ljubeč objem, prisrčen stisk roke, ohrablju-joč trepljaj po rami. Je pa v življenju tako, da po navadi dobimo manj pohval in spodbud, kot si jih želimo oziroma potrebujemo, pa tudi sami z njimi nismo radodarni. Premalo so nas učili, kako pomembne so pohvale in spodbude za to, da se počutimo uspešni in zadovoljni. Pravzaprav so nas večinoma "varovali" pred pohvalami, saj se s "pohvalami lahko hitro pokvari človeka". Sodobna dognanja o vzgoji, o razvoju osebne identitete in samopodobe, kažejo na to, da so pohvale izredno pomembno sredstvo v osebnostnem razvoju otroka in tudi pozneje. Zato se je potrebno naučiti pravilno uporabljati pohvale in graje. Otroci potrebujejo pozornost, pohvalo in priznanje staršev še veliko bolj kakor odrasli. V prvih mesecih poskrbimo predvsem za to, da so na toplem, nahranjeni in čisti. Kmalu pa potrebujejo tudi druge pozornosti. Če jih ne bodo dobili, se bodo na vse načine trudili, da jih dobijo, da pritegnejo pozornost nase - začnejo "tečnariti", razgrajati, jokati. Če bodo morali izbirati med tem, da ne bodo opaženi (ne bodo dobili pozornosti) in med tem, da bodo opaženi in kaznovani, bodo izbrali zadnje. Čeprav je kazen neprijetna, bodo pa opaženi in dobili bodo pozornost, ki jo želijo oziroma jo potrebujejo. Pozornost bodo iskali še bolj, kadar smo utrujeni, kadar kaj zahtevnega delamo ali smo drugače zasedeni. V takih trenutkih znajo biti "zelo tečni". Spomnimo se, kaj je trenutno njihova osnovna potreba - da so opaženi, da se ta trenutek počutijo nezaželenega in zato želijo pritegniti našo pozornost. Samo to. Pokažimo mu, da smo ga opazili, z nekaj besedami mu povejmo, da ga imamo radi, da bomo našli čas tudi zanj, zadovoljimo njegovo osnovno potrebo. S tem, ko otroka hvalimo ali grajamo, mu sporočamo, kakšen je. In na podlagi naših sporočil si izgrajuje svojo samopodobo. Samega sebe ocenjuje in umešča v življenje kot uspešnega - neuspešnega, sprejetega - nesprejetega, marljivega - lenega, priljubljenega - nepriljubljenega, spoštovanega - nespoštovanega, zaželenega - nezaželenega in tako naprej. Kakšnega se počuti, kakšno osebnost in samopodobo si izgrajuje, tako se potem tudi ravna in obnaša. Te lastnosti postajajo njegov značaj. Zato je tako pomembno, kakšna sporočila starši dajemo otroku in tudi na kakšen način. Sporočila, ki jih dajemo in dobivamo, so lahko realna ali nerealna. Realno sporočilo je tisto ("Lepo si pometel!", "Kako dobro si že znaš zavezati čevlje!"), ki ga otrok razume, ki ga lahko neposredno poveže s storjenim dejanjem in s pomočjo katerega se lahko orientira, kako starši otroka ali njegovo dejanje čutimo, doživljamo in kakšno je zaželeno in pravilno dejanje otroka. S pomočjo realnih sporočil (pohvala, graja) se otrok sam naučil izoblikovati prej naštete osebnostne karakteristike, naučil se bo samoocenjevanja in samopotrjevanja. Sporočilo je realno takrat, kadar o tem otroku (človeku) res tako mislimo in nas s svojimi dejanji še ni prepričal o nasprotnem. Nerealna sporočila ga dezorientirajo. ^ Sporočajo mu nekaj, česar ne razume in ga % zmedejo. Zato so tudi njegovi odzivi in re's akcije na nerealna sporočil (pohvale, graje) 1 neadekvatne. Taka sporočila mu ne sporoči čajo ničesar. Ko ga primerjamo z "oslom za-rukanim", smo mu povedali nekaj, kar prav gotovo ne drži. Sporočila so lahko tudi naslovljena na osebo ali pa opisujejo vedenje. Sporočila, naslovljena na osebo so tista, ki opisujejo ali govorijo o lastnostih, ki jih ta oseba ima: je prijazna, poštena, trmasta, ljubosumna, sebična. Pri teh je potrebno biti še posebej pazljiv. Sporočila, ki pa opisujejo vedenja te osebe, povedo, kako je bilo delo opravljeno. Ta sporočila so neposredna in se nanašajo na konkretna dejanja (ne pospravi čevljev, ko pride domov), zato so tudi lahko razumljiva in takoj uporabna. Zato so učinki teh sporočil hitri in kvalitetni. Treba je vedeti, da se ljudje kot osebe težko spreminjamo. Veliko laže je spreminjati vedenje. O realni in nerealnih, o pozitivnih in negativnih, o pohvalah in grajah pa v nadaljevanjih. Borut Casar, ravnatelj OŠ Veržej 34 Funkešnica 1/2014 : izobraževalni utrip ŽLED Letošnja zima je znova pokazala, da smo ljudje čisto nemočni v primerjavi s silami narave. Žled, ki se je pojavil ob koncu januarja in začetku februarja letos, je povzročal veliko škodo na prometni in energetski infrastrukturi, kjer je bila škoda ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. V prispevku ne bom govoril o žrtvah te »naravne nesreče«, požrtvovalnosti gasilcev in junaških dejanjih vseh, ki so na kakršenkoli način pomagali sočloveku ... To področje si namreč z gledišča obravnave in pomembnosti zasluži posebno mesto pri besedni analizi. Zato mi bralec naj ne zameri, če bom govoril o žledu kot »zanimivem« vremenskem pojavu, ker so njegove posledice vse prej kot zanimive. Žled nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturi pod lediščem oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago. Navadno pri negativni temperaturi sicer sneži, vendar v določenih vremenskih razmerah kljub temu padavine padajo v tekoči obliki. Žled oziroma žlede-nje najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah, ki pa ne seže do tal. Če je plast toplega zraka dovolj topla, se snežinke na poti proti tlem stalijo. Dežne kaplje se nato v hladnejši plasti ohladijo na temperaturo pod 0 °C. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma vsaj deloma zmrznejo. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Na podlagi vsakdanjih izkušenj bi rekli, da voda v normalnih razmerah zmrzne pri 0°C. Vendar v naravi obstajajo podhlajene kapljice ali kaplje tudi pri temperaturi pod lediščem. Najpogostejše so v oblakih, ki imajo vrhove hladnejše od -15 °C. V oblaku, kjer je voda v obliki zelo majhnih oblačnih kapljic, je njihova temperatura lahko tudi do -40 °C. V primeru žleda pa pride do podhlajeno-sti padajočih kapljic, ki ob stiku s podlago oz. predmeti v hipu zmrznejo in s tem tvorijo ledeno plast. Nad neko dovolj visoko nadmorsko višino vedno sneži, nikoli ne dežuje. Če temperatura po celotni višini ozračja ostane pod lediščem, bo pri tleh snežilo. Najpogostejši v naših krajih pa so vmesni primeri, ko imamo nad tlemi bolj ali manj debelo plast s pozitivno temperaturo. Višino, pri kateri se snežinke začnejo taliti, imenujemo mejo sneženja. Če je meja sneženja dovolj nizka in padavine dovolj izrazite, lahko sneži tudi pri pozitivni temperaturi (moker sneg), ker je premalo časa, da bi se snežinka v celoti stalila. Pri dovolj visoki meji sneženja se snežinka popolnoma stali in imamo dež pri tleh. Najbolj zanimivi pa so primeri, ko imamo v spodnjih plasteh ozračja ujeto hladno zračno maso, v višinah pa pride do dotoka toplega zraka. Če je plast toplega zraka razmeroma tanka, se snežinke ne stalijo v celoti. Če nato na poti proti tlom zamrznejo, dobimo zrnat sneg. Kadar se v izrazito topli plasti sneg v celoti pretvori dež, nastale vodne kapljice pri določenih pogojih v hladni plasti ne zamrznejo, ampak njihova temperatura pade pod 0 °C. Iz teh kapljic potem nastane žled (rdeča krivulja na sliki). Včasih pa je plast hladnega zraka dovolj debela in hladna, da dež že v zraku zmrzne v leden dež - ki ga slišimo kot šumenje ob padanju na tla. Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Značilen je predvsem za jugozahodno Slovenijo. Najbolj je razširjen na visokem krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo. Temperaturni poteki z višino, ki privedejo do različnih vrst padavin V žled okovano tovorno vozilo (Postojna) 35 Funkešnica 1/2014 : izobraževalni utrip Najbolj izrazit je v višinskem pasu od 400 do 1000 metrov. Največjo škodo povzroča na drevju in električnih ter telefonskih napeljavah. Teža ledu je namreč tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo se železni stebri, žice pa se trgajo. Lomljenje delov dreves ali celih dreves zaradi žleda imenujemo žledolom. Poškodbe zaradi žleda so pogostejše pri listavcih, saj imajo veliko površino vej, na katere se oprijema led. Med iglavci je po žledu zaradi krhkih vej najpogosteje poškodovan rdeči bor. Ob zmernem žledenju so poškodbe omejene predvsem na lomljenje posameznih vej, kadar pa je žledenje intenzivno, prihaja do velikopovršin-skih poškodb drevja. Ledeni oklep povzročil pravo razdejanje na listnatih drevesih Podobno izrazito žledenje (po debelini ledu) kakor letos se je večkrat pojavilo v zadnjem desetletju. V reviji »Dom in svet« pa lahko preberemo, da je tudi daljnega leta 1899 na območju Pivke in Vremske doline na Notranjskem pustošil žled. Letošnji žled ni bil toliko poseben po debelini, kakor po veliki krajevni razsežnosti - prizadel je precejšni del Slovenije. Marko Rus, univ. dipl. meteorol. UČINEK OPAZOVALCA_ v Ce bi videli brutalen zločin na zelo obljudeni ulici - kaj bi naredili? Bi hiteli pomagati ali bi počakali, da nekdo drug prvi stopi zraven? Težko z zagotovostjo trdimo, kako bi odreagirali, ko bi enkrat bili v taki situaciji. Veliko primerov govori o tem, da so ljudje dejansko bili priče dogodku, ko je posameznik potreboval pomoč, a niso naredili ničesar. Kako to? Psihologi temu rečejo »učinek opazovalca«. Učinek opazovalca je fenomen, ki se kaže na način, da posameznik ne bo ponudil pomoči žrtvi, če so vpleteni še drugi opazovalci. Več je opazovalcev, manjša je verjetnost, da bo posameznik pristopil do žrtve oziroma pomoči potrebnega človeka. Najbolj znan primer iz Amerike, ki je raziskovalce spodbudil k raziskovanju takih reakcij, se je zgodil 13. marca 1964, v New Yorku; ko je policija ugotovila, da od 37 ljudi, ki so videli nek umor, niti eden ni poklical policije med napadom. Obstaja več člankov na to temo, iz Amerike in Evrope, ne moremo pa reči, da bi različne kulture enako reagirale. Dr. Darley iz Univerze v Princetonu (New Jersey, ZDA) pravi, da bo 80 % ljudi, ki so sami ob dogodku, pomagalo in le 20 % ljudi bo pomagalo, ko so v skupini. Pravi še, da če le ena oseba iz množice stopi ven in poskuša pomagati, bo s tem spodbudila še veliko ostalih. Vzrok je najverjetneje v tem, da če si edina priča nekemu takemu dogodku, se boš bolj zavedal tega, da si edino ti tisti, ki lahko v tistem trenutku pomaga. Če je prič več hkrati, se odgovornost nekako »porazdeli« in večina ljudi se noče »vmešavati«. Po mojem mnenju je tisti, ki ve za nasilje in ne stori prav ničesar, da bi ga ustavil, prav tako kriv, kot tisti, ki nasilje izvaja. V Londonu so naredili eksperiment, kjer so ugotovili, da je trajalo več kot dvajset minut, da je nekdo pristopil do gospoda, ki je ležal na tleh in se zvijal v krčih, ter prosil, da mu pomagajo. Oblečen je bil vsakdanje; v kavbojke, športne čevlje in ja-kno. Potem se je preoblekel v obleko s kravato, se spet ulegel na tla in minilo je le 6 sekund in neka ženska je takoj pristopila k njemu. Je to zato, ker je bil bolj »urejen«? Enako je v 4 minutah mimo ženske, ki je ležala na tleh, šlo 34 ljudi. Nihče je ni niti vprašal, kako se počuti. Vsi si želimo, da bi nas drugi obravnavali in z nami ravnali tako, kot mi ravnamo z njimi. Drugim moramo pomagati, če si želimo, da bodo drugi pomagali nam. Neko nedeljo sem se v Ljubljani z mestnim avtobusom peljala na drug konec mesta. Potnikov je bilo kar veliko. Sedela sem na sedežu ob oknu in gledala ven. Moški, ki je sedel vzporedno meni, ob drugem oknu, se je iz neznanega razloga razjezil, me besedno in fizično napadel, brez da bi prej karkoli komunicirala. Rotila sem ga, da me izpusti, saj mi povzroča bolečino. Kljub mojemu kričanju, mi nihče na troli ni niti poskušal pomagati. Fant, ki je sedel najbližje - na sedežu pred mano, se ni niti obrnil, da bi videl, kaj se dogaja. Moški je zapustil trolo na naslednji postaji in vsi, vključno s šoferjem, so se delali, kot da se ni nič zgodilo. Pazite nase in na vse, ki jih imate radi. Če pa vidite neznanca, ki potrebuje pomoč, pa mu le pomagajte. Ne bojte se razmišljati drugače, kot razmišlja večina. Nikoli namreč ne vemo, kdaj bomo mi tisti neznanec, ki bo potreboval roko sočloveka. Tadeja Puhar Žled nekoč 36 Funkešnica 1/2014 : razvedilni kotiček STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varval mačkico... VVeržeju je v preteklosti delovalo tudi več glasbenih skupin. Fotografiji prikazujeta dve izmed njih. Glasbeno skupino Bele Narcise so sestavljali domačini, ki so se naučili igranja inštrumentov v mladostniških letih. Učenje inštrumenta si v tistih časih marsikdo ni mogel privoščiti, kljub temu pa je večina od njih imela končanih nekaj let glasbene šole. Tudi inštrumentov ni bilo na voljo toliko kot danes, zato so si sprva kakšnega sposodili, sčasoma pa so si priskrbeli svoje. Skupina Bele Narcise je obstajala cca. 12 let. Skupino so najprej sestavljali 3 člani, nato pa se je sestav razširil. Skupina je nastopala na veselicah, porokah, novih mašah in tudi na koncertih, ki so jih organizirali. Tudi fotografija, na kateri so od zgoraj navzdol Marijan Rozmarič (klarinet), Janko Rozmarič (trobenta), Franček Rozmarič (harmonika, vodja), Avgust Šterman, Tinka Rozmarič, Janez Ferenc (organizator, povezovalec koncertov) in Mirko Rozmarič, je nastala za namen oglaševanja enega izmed koncertov. Skupina je izvajala aktualno glasbo tistega časa, zraven so člani tudi triglasno peli. Glasbeno skupino, katere ime nam ni znano ali pa ga ni imela, so sestavljali domačini ter fantje iz okoliških krajev. Na fotografiji so od leve proti desni Drago Hanžekovič (trobenta), Jani Škrajnar (klarinet), Janko Žunič (harmonika), Slavko Topolovec (kitara) in Matija Kovačič (kontrabas). Skupina je delovala približno 5 let in je igrala prav tako na veselicah, koncertih, porokah v domačem kakor tudi v drugih krajih. Skupina je izvajala narodno-zabavno in zabavno glasbo tistega časa Večina glasbenikov na fotografiji je bila glasbeno izobraženih, kakšen izmed njih pa je bil tudi samouk. Ker notnega gradiva v tistem času ni bilo, so note ob poslušanju plošč pisali sami. Fotografija je nastala okrog leta 1970 na dvorišču gostilne Bobnjar, kjer je skupina igrala. Fotografiji sta iz arhiva ga. Mirke Topolovec in g. Fran-čeka Rozmariča. Opis fotografij je po spominu ga. M. To-polovec, g. F. Rozmariča in g. D. Hanžekoviča. Zapisala: Ksenija Seršen 37 FGnkešnica 1/2014 : razvedilni kotiček JEDI VERŽENSKIH BABIC V rubriki »Jedi verženskih babic«(projektna naloga podmladkarjev TD Veržej, 1997) vam predstavljamo zbrane recepte s področja Veržeja, po katerih so kuhale naše prababice, babice in po katerih kuhajo še nekatere mlade gospodinje. Pa dober tek! MLEČNA REPA Potrebuješ: - 1 kg repe -1 žlico moke - 3 dl kisle smetane - sol, poper Kislo repo skuhaš v vodi. Ko je kuhana, dodaš podmet, ki ga narediš iz moke in kisle smetane. Pustiš, da še enkrat zavre in serviraš. KISLA REPA Potrebuješ: - 1 kg repe - 20 dag ajdove kaše - 25 dag svežega svinjskega mesa - 1 žlico moke - 1 žlico masti - sol, poper, rdečo papriko Skuhaš repo in meso. Dodaš ajdovo kašo. Zgostiš s prež-ganjem narejenim iz masti, moke in rdeče paprike. 38 Funkešnica 1/2014 : razvedilni kotiček NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: MAREC - MAJ 2014 DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 21. 3. 2014 18.00 Ženam in pomladi Javna kulturna prireditev v organizaciji Osnovne šole Veržej. Dom kulture Veržej OŠ Veržej 27. 3. 2014 18.00 Kovačičev večer Spominski večer s kulturnim programom posvečen rojaku Francu Kovačiču in 90 letnici železnice v Veržeju Marijanišče -Kovačičeva dvorana Zavod Marianum 11. 4. 2014 11.00 Odprtje 6. Razstava pirhov in bander slovenskih pokrajin Tradicionalna razstava pirhov slovenskih pokrajin in pirhov otrok vrtcev ter OŠ iz Pomurja. Center DUO Veržej - Puščenjakova dvorana Zavod Marianum 11. 4. - 3. 5. 2014 vsak dan 9.0017.00 6. Razstava pirhov in bander slovenskih pokrajin Tradicionalna razstava pirhov slovenskih pokrajin. Center DUO Veržej - Puščenjakova dvorana Zavod Marianum 20. 4. 2014 7.00 Vstajenjska procesija Tradicionalna velikonočna procesija Park Slavka Osterca Župnija Veržej 25. 4. 2014 10:00 Delavnice skupaj s starši in socialnimi delavci (prestavljen s 7. 3. 2014) Skupaj s starši in pristojnimi delavci CSD-jev ustvarjamo izdelke in dopoldan preživimo v prijetnem druženju. Vzgojni dom Vzgojni dom 30. 4. 2014 Postavitev majskega drevesa Postavitev majskega drevesa. Banovci Turistično društvo Banovci 30. 4. 2014 20.00 Postavitev majskega drevesa Postavitev majskega drevesa s kulturnim programom. Trgovina Narcisa Turistično društvo Veržej 1. in 2. 5. 2014 10.00 -17.00 6. Dnevi odprtih vrat Predstavitev čebelarstva nekoč in danes, prikaz točenja medu, degustacija medu, medenih likerjev in medenih dobrot. Ogled zeliščnih vrtov, ter medovitih rastlin. Čebelarski muzej Krapje Čebelarstvo Tigeli 10.5.2014 9.0014.00 Srečanje družin prvoobhajancev Skupna priprava otrok in staršev na praznik prvega sv. obhajila Marijanišče Zavod Marianum 10. 5. 2014 13.00 Pohod po Učni gozdni poti Pohod po učni gozdni poti ter spoznavanje biotopa ob Muri. Babičev mlin -Veržej Turistično društvo Veržej 10. 5. 2014 19.00 Koncert Vokalne skupine Leščeček z gosti Koncert slovenskih ljudskih pesmi ob predstavitvi oblek Vokalne skupine Leščeček. Dom kulture Veržej Vokalna skupina Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej) 15. 5. 2014 Mednarodni dan družine Športno popoldne s starši in otroki. Vrtec Veržej Vrtec Veržej 17. 5. 2014 20.00 Procesija Procesija z lučkami iz Marijanišča v župnijsko cerkev Marijanišče Župnija, Marijanišče 18. 5. 2014 15.00 Romarski shod Procesija po Veržeju in maša na dvorišču Marijanišča Marijanišče Župnija, Marijanišče 22. 5. 2014 18.00 Radi bi vam povedali Javna kulturna prireditev v organizaciji Osnovne šole Veržej. Učenci OŠ Veržej se predstavijo s plesom, glasbo in besedo. Dom kulture Veržej OŠ Veržej Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00). TIC Veržej Puščenjakova 1 T: +386 51 654 778 E: ticverzej@gmail.com SI - 9241 Veržej F: +386 2 588 90 61 W: www.centerduo.si/tic 39 FGnkešnica 1/2014 6. razstava pirhov in velikonočnih bander slovenskih pokrajin 2014 od 11. aprila do 5. maja v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej Doživite umetnost izdelovalcev tradicionalnih pirhov in ustvarjalnost otrok iz pomurskih vrtcev in šol. Pestrost slovenskih pokrajin bodo prikazale bandere, ki se uporabljajo pri vstajenjskih procesijah. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 17. ure, za skupine po dogovoru. informacije: 051/654 778 (TIC Veržej) ali 041/357 640 (Janez Krnc) V KRAJINSKI PARK Goimico Pomurski muzej Murska Sobota WlK C Šesto razstavo pirhov in velikonočnih bander 2014 organizirajo: Zavod Marianum Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej, * Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Zavod Murska Sobota. marianum