Sreča je slepa, pa so slepi tudi Ijudje
Bila sta dva brata: Jurij in Jakob. — Jurij je bil jako bogat, a Jakob je bil siromak; poleg tega pa veudar marljiv in delaven človek. Vcdno je delal in se fcrudil, ali vse zastouj, uikakor si ni mogel pomagafci, kajti pri njeni ni bilo, kakor se pravi, blagoslova božjega. — Ko je Jurij videl, kako slabo se godi njegovemu bratu, sklenil je mu poinagati, a to na tihoma in skrivno. Znal je namreč Jurij, da njegov brat v celej vasi pervi vstaja ia gre na svoje delo. Zaradi tega je vzel polno mošnjo cekinov, nesel jo je in vergel sredi nekega mosta, čez katerega je imel ifci njegov brat; a on se skrije za bližnji germ. — Ees, za malo časa pride njegov brat Jakob, ki je šel z vozom in se svojim hlapceui na polje. Željno je prežal Jurij izza germa, kako bode n}egov brat segel po polnej mošnji cekinov. Ali kaj se zgodi? Jakob prišedši do mosta, rece svojemu hlapcu: ,,Daj mi uzde v roko, rad bi poskušal, bom li se z zapertitni očmi srečno čez most prepeljal." — Hlapec mu poda uzde, Jakob zatisne oči in požene konje preko mosta in preko polne mošnje cekiuov. — Ko Jurij, njegov brat, to vidi, pobere svojo moSnjo s cekini iu reče: ,,Sreča je slepa, pa so slepi tudi Ijudje."
                                                F. M