148. številka. par a to. Izdanje za sredo XI. decembra __(v Tratil, v torek zvečer dne 1» decembra 1895.) Tečaj XX. „KDINOST" izhaja po trikrat na teden t aratih i*-danjih ob torkih, ćetrtklh in sobotah. Zjutranjo izdanje i i-kaj a ob ♦>. uri zjutraj, večerno j>» oh 7. ari »efer. — Obojno izdanje stiuie: J a 1*4*1) tn*(*« . f. —izvrn Avstrija t. 1.44 r.t tri maaec , . „ 2.B0 , . « -t,— ta pol leta . . . o.— . » . ».— U VM 1*10 . . „ 10.— „ . „Ifi,— Na naročb« brez priložene naročnine ur ne jenlje ozlr. Foaaniične itovilke ao dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v 'A vat u pri 2 n v t".. izven 1'rita po S nvč. Sobotno vefern"; izdanje v Irntu « izven Truta & ni. EDINOST Ohladi to rakune pO tarifu * petita: tt uanlit*« i debelimi črkami »e plafu r proator, kolikor obaaga navadnih vratic. Coalana. oamrtniee in j «vna?ahvala, d.i-nmiM oglaai itd. ao računajo po pogodbi. v«i lupini naj le poAiljajo ureduiitvu : atiea ('a»etwa *t. 1:1. Vnako piano raor* l>iti fraukovano, kar nefrankov.nua u„ aprepmajo. Rokopiai »ene vrafaj«. Naročnino, reklamacija in n Po ieželiiozliorsloli voMtvah na Kranjski. VII. Jed nemu dopisov, došlili nam povodom volilnega gibanja na Kranjskem — kojega pa nismo hoteli objaviti (kakov mnogo drugih ne), ker nismo hoteli še bolj razburjati itak od sile razburjenih duhov -- bil je zaključek tak - le : „Uboga Kranjska! PolitiAke strasti divjajo po tebi v veselje in korist sovražnikov — poklicani možje drže roke križem ali pa se bockajo med seboj radi osebnosti iu drobtinic — rodoljubi, ki hote siriti političko omiko, se r a z k r i č a v a j o kol .hudičevi hlapci' — fanatični poli-tiški misijonarji iz najnovejše šole pa tlačijo narod v naiodno nezavednost in v temo ab» šolnine politiške in narodne zavisnosti od tu-jerodcev. . . . Kam prideš tem potom ?! —M In kam mora priti dežela kranjska tem potom in kam moramo priti žnjo tudi mi ?! Kani pridemo, ako bodo imeli med nami prvo besedo : mesto razsodnosti strast, mesto duha strpljivosti osebna mržnja, mesto stvarnosti posebni kult! Kavno to je najžalostneja stvar vse te volilne borbe, vse polemike in agitacije, da smo videli in etili toli malo stvarnega! Naj si že čital polemike po časopisih ali pa govore na shodih, vse, vse je bilo zasukano tendencijozno v zmislu koristi stranke. Zlasti v glasilu konservativne stranke smo čitali redno o ogromnem utisu dotičnih govorov na prisotno kmečko ljudstvo, kako da so kar gorela srca za stranko, toli neumorno skrbefo za gmotni blagor ljudstva. — Ni na misel nam ne prihaja da bi hoteli dvomiti na resničnosti zatrdila o ugodnem utisu govorov na ljudstvo, celo uverjeni smo o tein. Toda tu je odločiluo vprašanje: kaj je bolj uplivalo na naše kmečke može — ali stvarni dokazi ali pa tendencija! Gospoda, mi smo menili vsikdar, da se govornik kmetu najbolj priljubi s tem, ako govori tak«), kakor kmet želi, ako mu slika svet tako, kakor si ga slika kmet sam v svoji glavi In v svojem obzorju, omejenem »a vsakdanje dogodke in praktične potrebe. Govdti kmetu, da ga odvetiiiki odirajo, da | so uradniki preobilno plačani za svoje delo, da plačuje preveč davkov, da treba iste znižati na niyiiižo mero, da je šola veliko predraga, da mora kmet siromak rediti vse druge ljudi, da se njega znoj uporablja za različne ne le nepotrebne, ampak često celo kvarne ustanove — tako govori kmetu in priljubil si se mu iu tvoj je z dušo in telesom ; stranka, v koje imenu je govoril govornik, je pridobila novih pristašev, stvar pa — nič! Nasprotna stranka je padla za par klinov na svojem ugledu, le žal, da se po takem dobrikanju ni za las ni povspešilo med ljudstvom pravo razumevanje javnih stvari. Kmetu ni zamere, ako ima zmisel le za one svoje potrebe, koje more otipati s prstom iu jih občuti sleherni dan, toda stranka, PODLISTEK. Spisal A. Zaje. I mu muke, iiini jadu, Kojo sreo jedva unosi, S kojih ono ljuto »trada 1 s kojih so smrtno kosi; Ali njetnu Hrcu nije Niata težo, dosadnije: Do kad »joga u daljini Za ntiljonkom težnja kini. — 1, iSinidučii". Solnce se je že bližalo k zatonu ter je razsvetljevalo se svojimi zadnjimi žarki naš parnik, ki je ponosno plul tja proti cvetočim egiptovskim deželam. Zamišljeno sem stal na krovu ; nad glavo pa mi je preletela bela utva, glasno kriČaje, kakor da toži za ljub-čekom, ki ga je izgubila nekje tam na sinji morski površini. Pogledal sem za tieo, v ki hoče biti voditeljica in učiteljica naroda, mora imeti v prvi vrsti toliko moralne zavesti iu poguma, da govori o potrebi tudi takih stvari in naprav, ki niso ravno omiljene širšim in nižim slojem. Zlasti za duševne potrebe, one potrebe, kojim se up more izogniti clvilizovan in v pravem zmislu napreden narod, ni kmet nikoli posebno navdušen. Hoteli smo torej reči: govornik, ako res hočeš dobro svojemu ljudstvu, ne govori samo o tem, kar istemu ugaja, ampak tudi o tem, kar je istemu p o-trebno; povedi mu, da treba doprinašati žrtev tudi za duševne potrebe, ker dušni razvoj povspešuje tudi gmotno stanje. Po tem kratkem, a potrebnem uvodu moramo odkrito izreči svoje iskreno obžalovanje, da so se v minolem volilnem boju nad vso mero uporabljali kot agitacijsko sredstvo: bolnica, gledališče, legalizacija in pa — še nekaj, česar hočemo omeniti koncem tega članka. Mi sicer nismo natanjčno poučeni o vprašanju gradnje bolnice v Ljubljani, toliko pa vendar, da moremo reči, da v tem slučaju vse pravo ni bilo na strani konservativne stranke. Deželni zbor je sklenil zidati bolnico v Ljubljani. Ta sklep je bil ob zadnjih volitvah predmet hudim napadom po shodih konservativne stranke iu govorniki so povsodi dosezali zaželjeni efekt. Kajti pripovedovali so ljudstvu, koliko ogromno denarja je stala bolnica in da bi se bilo za ta denar lahko zgradilo več bolnic po deželi. Glasno pritrjevanje — kdo bi si ne želel v svojem lastnem kraju take koristne naprave !! Ob splošnem pritrjevanju dotičnemu govorniku pa ni bilo nikogar, ki bi bil povedal ljudstvu, da v sto malih bolnicah ne more biti tako preskrbljeno za umetnost zdravljenja nego v jedni sami veliki. Najlzborniši zdravniki so često prisiljeni poslati bolnika v veliko bolnico, ker ga sami ne morejo zdraviti iz lega jednostavnega vzroka, ker nimajo potrebnih naprav za zdravljenje dotične bolezni. Naše menenje je to, da vsaki pokrajini je neizogibno potrebno, da ima vsaj jeduo veliko bolnico, kjer so na razpolago vse naprave za zdravljenje rajrazličniših bolezni, kakorš-nih naprav ne morejo imeti male bolnice vsled prenaravne nedostatnosti sredstev. A ne le iz ozirov na potrebe ljudstva — torej, tako rekoč, s človekoljubnega stališča — je potrebna taka bolnica, ampak velika bolnica v polni meri preskrbljena z vsemi potrebščinami in napravami, je tudi vzgojevalnica zdravnikov, kajti le v takem zavodu, kjer je veliko materijala po številu bolnikov, in po takem tudi najrazlič-niših slučajev bolezni, je prilika dana osobito mladim zdravnikom, da si popolnijo znanje in da morejo pozneje to svoje popolujeno znanje izkoriščati kot dobrotniki ljudstva po deželi. Ne rečemo, da ne bi imeli nekaj za-se tudi nazori nasprotnikov velike bolnice v Ljubljani ; a ravno zato, ker je ta stvar napisih pa se mi je započel buditi spomin na prošlost in na oni dan, ko si mi se svojim robcem mahljala s parnika, kakor mahlja bela utva svojimi krili, iu mi pošiljala svoje zadnje pozdrave.. .. Koliko sem tačas trpel, — to mi ni možno povedati. Kad bi bil jokal, dasi v solzah olehčam svoje neizmerno gorju, ali nisem mogel. Moral sem izpili kupo trpljenja do kraja; moral sem trpeti iu trpeti.strašno trpeti. Čudim se, da mi ni od bolečin počilo to rahločutno in trpeče srce. Da. odšla si, jaz pa sem ostal, ostal, da nosim živi ogenj ljubezni in hrepenenja v svojih prsih. Ostal in teško pričakoval, da se povrneš iu mi zaceliš skeleče rane. <>d onega časa, odkar si odšla, štel sem dneve, tedne iu mesece; šle! sem in štel, čas pa se je le počasi pomikal. No, slednjič je vendar preteklo jedno, leto in druga jesen, izza jr r zoiov m ni v nikakoršni zvezi z načeli strank, moramo izreči svoje obžalovanje, da se je u prav bolnica, o koje potrebi nima j pravega razumevanja priprosto ljudstvo, to-li brezobzino izkoriščala kot agitaeijsko sredstvo v ta namen, da se je nasprotna stranka opisovala kot zapravljivka deželnega d e n a r j a — k m e t o v i h žuljev. Kmetu je sicer ugajalo to, ali lojalno ni bilo, tem manje, ker je tudi konservativna s t r a n k a v deželnem zboru (ako se prav spominjamo) glasovala za bolnico!!! Tu imamo analogijo s postopanjem onih par konservativnih poslancev, ki na Kranjskem rohne proti groznim bremenom, na Dunaju pa glasujejo — za bremena. Tako postopanje moramo obžalovati, ne iz ozirov na .narodno" ali „radikalno stranko*, ampak zato, ker po tej poti ne privedemo nikdar naše ljudstvo do tja, kjer mora stati zares izobražen narod, da bode moglo samo in na podlagi jasnih dejstev so d i t i o javnih stvareh. (Konec temu članku prili.) Politiške vesti. V Tratil, dno 9. decembra 1805. Nj. Vel. cesar o Trstu. Po včerajšnjem dvornem obedu je nagovoril naš premilostni vladar med ostalimi povabljenci tudi tržaškega poslanca B u r g s t a 11 e r j a. Cesar je izjavil poslancu svoje zadoščenje, da se v Trstu pričenjajo razvijati razna industrijalua poilvzetja. Burgstaller je odgovoril Veličanstvu, da bi se mesto tržaško razvilo še bolj, ako bi imelo prepotrebno drugo železniško zvezo. Državni zbor. Včeraj je zapričela poslanska zbornica splošno razpravo o proračunu. Pri skromnosti prostora v tej rubriki ne bodemo mogli seveda drugega, nego na kratko omenjati posamičnih govorov. Zato pa hočemo za nas važniše govore priobčevati na drugem mestu, ali v celoti, ali pa vsaj v glavnih potezah. Včeraj je prvi govoril moravsko - mladočeski poslanec S t r a n s k y, (proti), ki je tožil o narodnem zatiranju naroda češkega, rekši, da ministerski predsednik, ako je res pravi svetovalec krone, ne bi mogol napraviti večega veselja za ftoletni jubilej cesarja, nego po osrečenju naroda češkega po izpolnjenju državnopravnih zahtev poslednjega. Poslanec opat T r e u nfe Is (govornik za) je naglasa! potrebo, da bi se bolj gojilo versko življenje. Antisemit Selile-s i 11 g e r (proti) je strastno napal Madjate, kar očividno ni b'lo po volji strogemu gosp. predsedniku, tako, da ni le pozval na red govornika, ampak je še posebno obžaloval izjav« istega. Zelo značilna je izjava 11 e m-š k e g a liberalca D e m e I a, ki je na-glašal, da dovoljenje proračuna je državna potreba, pridodavši, da njegova stranka zaupa vladi. Slovenski poslanec dr. seni zima in spomlad; potem : potem pa je prišlo ono zaželjeno poletje, ko si se imela povrniti k meni, v moj naročaj... Prešel je že čas vrnitve — Tebe pa še ni. Ne vem, kaj te zadržuje, kaj te ustavlja tam v daljni tujini, da ne poletiš k meni, ko hrepenenja koprnim po Tebi in po Tvojem sladkem objemu Dobro se še spominjam, kaj si mi rekla, pri slovesu. „Dragi!", rekla si, .dragi! Nikar ne žaluj! Ne pozabi me! Saj, ko se mesec pomladi 24, pridem zopet nazaj in potem ostanem vedno, vedno pri tebi!' Tako si rekla in potem odšla. Ti si odšla, jaz pa ostal, trpel in trpel, žele si večkrat smrti, koja se pa ni hotela oglasiti, da me reši neizmernega gorja iu trpljenja. (Konec prili,) Gregorčič je govoril p r o t i, dočim j>' bil Poljak Milevski jako zadovoljen, da se državni proračun že v osmič sklepa s prebitkom. Italija v Afriki. Italijanska vojska se je spoprijela s črnimi plemeni v naselbini eritrej^ki in — italijanski listi govore o „esito fatale", o slabem izidu, in s tem je, menimo, povedano dovolj, še več: rimska poročila priznavajo, da je položenje Italijanov jako kritično. Kar se dostaje zadnjo nesrečne bitke, pravijo poročila, da je 2iu>no črncev napadlo in obkolilo kolono majorja Tosellija, O majorju Toselliju ne zna se ničesar, sumijo celo, da so ga nasprotniki ustrelili z 10 drugimi častniki vred. V gornji bitki je padlo baje 40 častnikov, -10 podčastnikov in do tisoč mož ital. vojske. — .Tako značilna je tudi nastopna vest za nastalo malodušnost Italijanov, vest namreč, da se pri Adi-gradu pričakuje velike bitke, da pa Italijani vsakako ostanejo ^v defenzivi, v .obrambi". To ne bi kazalo 11a zmagoiiosno zavest.. Kakor pa je že navada po vsaki nesreči, da iščejo koga, na kojega morejo zvračati vso krivdo, tako no si izbrali Italijani sedaj majorja Tosellija, da valijo nanj vso odgovornost tia nesreči, ki jih je zadela. Hi pa menimo, da na batinali, ki so jih dobili, je kriva, zgrešena in povsem nepotrebna kolonijalna politika Itatije ; Toselti je bil nesrečen, ker je nesrečna vsa pozicija Italijanov v Afriki. Britko se maščuje italijanska domišljavost že sedaj in se bode še huje, ako se Italija ne povrne k prepotrebni skromnosti. Brzojavka o bitki je napravila v poslanski zbornici italijanski jako bolesten nI is- Različne vesti. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Trstu nam piše: Potrebe našo Šolske družbe sv. Cirila in Metoda rastri od dne do dne, troski se vekšajo ali v mnogih krajih zdi se, kakor da bi bilo zaspalo podružnice, zaspali Slovenci se svojimi doneski. In vendar je to stvar, za katero bi so 110 smoli ohladiti nikdar, družba ta kaže nas svetu željne obvarovati si svojo last, kaže, da se zanimamo in ljubimo svoj rod in svoj jezik, pa bi se keduj ohladili za-nju ? Ne, naše občinstvo, osobito tržaško, ki je doslej dokuzovalo vedno, kako j« oduševljeno za sveto stvar, ne zaostane gotovo tudi letos ne se svojimi darovi. Pripravile smo se, da začnemo svoje obi-čajno romanje o priliki Božićnice. Ta praznik sicer izostane ali otroci pet-razredne slovenske šolo pri sv. Jukolm preskrbe se vendar z obuvalom iti naj-potrebniso obleko; a kar bodo odveč nabranega denarja, pošljemo ga glavnemu vodstvu, da tako pripomoremo istemu v težavnih denarnih zadevali. Slavno iu dobrosrčno občinstvo naše prosimo, da nam odpre vrata, erco in roke pri trli težavnih potih in posetih ter da se ska/e radodarno, kakor se je vselej. Iskreno sc priporoča or tr:. zt'Hulr jiO(/i'n:nicr Sc. Ciriiii in A/ftw/ti, Imenovanja pri pošti. Poštnimi asistenti v področju tržaškega poštnega ravnateljstva imenovani so vežbeniki: Josip K r i š t o f in Altonz lt a v n i k a r v Ljubljani; Karol H a \v e 1 k a, Otmar K 1 a m t, Iiudolf S tein in Krnil L i p s k y na Dunaju ; Ivan S c h v a-g e r v Trstu; Ivan M e r in o I l i a v Gorici ; Ivan Si r 11 i k v Kudolfovem : Virgil L u s s i 11 v Gorici; Pavel P o g a č n i k, Ferdinand M ess 11 er, Attur <; h c z, Koliert <) g r i s in Viktor Žiška v TrsMi ter Karol T i š i n a v Ljubljani. Mastni svet tržaški. Seji minole sobote predsedoval je prvi podžupan dr. Mojzes L u z z a t o, prisotnih bilo je 34 svetovalcev. Po prečitanju in odobrenju zapisnika XXII. javne seje oglasil se je svetovalec D o 11 e n z izjavivši, da v dotičnem kraju, kjer name-rujejo zidati deželno norišnico, ni vode, četudi je inženir C^uarantotto sporočil, da je vode dovoljno. Dollenz zatrjuje, da na dotičnem zemljišču primanjkuje včasih vode baš tako, kakor primanjkuje včasih po vsem Ro-janu in na Škorklji. V podkrepljenje svoje trditve povedal je govornik, da ima neki posestnik tam blizu vodnjak, v katerem voda r«s ne usahne in dotični posestnik dobiva od občine malo odškodnino, da daje vodo ljudstvu tamošnjega okraja. Med dotičniki, ki zajemajo vodo iz tega vodnjaka, so tudi kmetje z onega zemljišča, na katerem namerujejo zgraditi norišnico, Zaradi tega je predložil govornik, da naj mestni svet odpošlje, posebno komisijo na lice mesta, ki naj se osvedoči o stanju stvari ter naj se dogovori z lastnikom omenjenega vodnjaka, da bode dotični lastnik dovoljeval zajemati vodo za bodočo norišnico. Po kratki razpravi, tekom katere je izjavil svetovalec Dollenz, da ostopi od svojega predloga, ako namernje mestna občina napeljati vodovod v bodočo norišnico, nadaljeval je zbor razpravo o občinskem proračunu. V kratkem bodi povedano, da je zbor vsprejel proračun v drugem in tretjem čitanju, toda z raznimi spremembami, vsled katerih je narasel primanjkljaj v rednih potrebščinah na 80.120 gld., na izrednih potrebščinah pa na 251.310 gld. Skupni primanjkljaj kaže torej, kakor smo omenili že v današnjem z j likanjem izdanju, 331330 gld.! Povišali so namreč; dotacijo za mestno ubožnico od 78 na hii.ooo gld. (predlog Rurgstaller); prine-sek za dobavo čevljev za uhožne šolske otroke v okolici od 400 na JiOO gld. (predlog Dollenz); stroške za zboljšanje razsvetljave iu preskrbi jenje vode v okolici, (predlog Dollenz) itd. D spomenici tržaških hotelirjev in krč-marjev prestopil je zbor na dnevni red. Potem so razpravljali o prošnji na vlado, da dovoli občini pobirale samostalnih in občinskih doklad na erarijalni užitninski davek. To prošnjo so stilistiško nekoliko prenaredili, ker je vladni zastopnik opozoril na dejstvo, da je zakon glede pobiranja teh doklad v tekočem letu, že dobil Najviše potrjenje, — Zbor je odobril še zapisnik te seje in ob »>/* uri zaključil je podžupan Mojzes Luzzatto sejo. Gospoda svetovaleci Sli so mirno vestjo iz dvorane, saj so povišali primanjkljaj na 331.330 gld., ne da bi bili brisali iz proračuna marsikojo nepotrebno svotico, da ne govorimo o nekaterih nepotrebnih, mastno plačanih občinskih „uradnikih". .Sumljivi obliki". Pod tem zaglavjein priobčili amo v izdanju za minolo nedeljo vest, v kateri smo izrekli svoje začudenje na domnevanju ali želji Italijanov, da pride na izpraznjeno škofovsko stolico tržaško sedanji škof poreško-puljski, msgr. F 1 a p p, na stolico tega pa škof in „partibus", msgr. L o-r e n c P e t r i s. V tej vesti naglasili smo tudi, da se nam ta želja Italijanov dozdeva pregorostasna, da bi mogli verojeti na nje uresničenje. Zajedno smo povedali tudi, da je izvedela „Naia Sloga" iz verodostojnega vira, da so kandidata za škofovsko stolico poreško-puljsko, msgr. P e t r i s a, videli te dni v palači našega namestništva. Ta vest je nekako zbodla v oči poluslužbeni „Triester Tagblat". Vzeinši v roke današnjo številko tega lista nismo se mogli načuditi, da se ta list sklicuje ob tem važnem vprašanju na .Edinost", katero navadno prav rad ignornje, Govore o nasledniku škofu Klappu pravi .Triester Tagblatt" med ostalim: , .....Tukajšnji list ,E dino s t", kateri se za to vprašanje menda jako zanimiva, sklepa na morebitno imenovanje škofa Pel risa škofom v Poreču iz dejst va, da je bil ta škof te dni v namestniškem poslopju. hrr pa se zanimamo :a Iu .strur tudi mi, olue-stili smo sr natančneje, a pofcmMi smo, tla škofa l H risa ie več let ni lato o namrsl-ničkem poslopju*, K tej izjavi pripomnili bi d v e stvari. Prvič: .lako drago nam je čuti, da se zanima tudi nemški poluslužbeni list za bodoča škofa v pok lajnah, katerih prebivalstvo je večinoma slovanske narodnosti. Toda to .zanimanje" je še nekako „megleno" in zaradi tega bi želeli, da nemški olioijozni nekoliko ja- sneje izjavi svoje menenje o potrebnih lastnostih bodočima škofoma v Trstu in v Poreču Saj se s tem menda nikomur ue „zameri". Drugič: Ker je že .Triester Tagblatt'' toli .milostljiv", da se poživlja na.K d i n o s t" glede dejstva, da je bil škot Petris te dni v namestniškem poslopju, prosimo, da gospoda pri ,Tr. Tagbl." blagolovi vzeti še jedenkrat v roko dotično številko „Edinosti", da se osvedoči, kako smo v vesti .Sumljivi obiski* izrečno rekli: .Naša Sloga" izvedela je iz verodostojnega vira , . . itd. — Umestno bi bilo torej, da bi nemški list rekel po prilici vsaj r .Edinost" pravi, da je „Naša Sloga izvedela ..." itd. Saj m i nismo trdili, da smo imeli izredno čast, videti msgr. Petrisa pri namestništvu! Prosimo zatorej nekoliko več točnosti v navajanjih t V ostalem pa jemljemo posebni m zadoščenjem na znanje izjavo ,Tag-blattovo", „da škofa Petrisa že več let ni bilo v tržaškem namestniikem poslopju". Mogoče je tudi to; toda pesimisti, kakoršni smo, menimo: baš tako kakor se je morda pomolil poročevalec .Naše Sloge", ki je baje v i-d e I msgr. Petrisa pri namestništvu, baš tako je mogel dobiti poročevalec ,Tr. Tagbl." n e t o č n i h i n f o r m a c i j. Tn sofist,iSki „T. Tagbl." nam tudi ni povedal, je-Ii je bil morda pri namestništvu namesto škofa Petrisa koji njegov pooblaščenec?? — Po dovršenem imenovanju mogli bomo) sklepati, da-li je imel pravo poročevelec „Naše Sloge", ali pa poročevalec .Tr. Tagblatta". Odvetnik Martinolich se je povrnil z Dunaja v Trst! To .senzacijonalno" vest čitamo v današnjem „II Mattino". No, kjiibu tej povrnitvi pa se vrti stara zemlja vedno še okolo svoje osi, in niti kršni Kras se ni pogreznil v podzemske jame, celo uredništvo .11 Mattina" ostalo je na svojem mostu! Razpisana služba poštnega odpravitelja. Pri poštnem uradu v Begunjah pri Cirknici, okrajno glavarstvo Logatec, razpisano je mesto poštnega odpravitelja. Jamčevine je treba položiti 200 gld., plača je 150 gold^ odškodnina za pisarniške stroške 40 gld. in odškodnina za poštnega sela, ki bode hodil vsak dan po jedenkrat na pošto v Cirknico, 120 gl. na leto. Prošnje tekom treh tednov c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu Miklavžev večer .Tri. Sokola". Saj amo vedeli: prišlo je toliko malih in — velikili otrok, da so se komaj gibali v prostrani telovadnici. Sam Bog vedi, kdo jim je povedal o obilici darov, ki jih namenil letos tržaškim Slovencem znani in stari prijatelj mladine! Ta tralicijonaina veselica je tudi letos pokazala svojo privlačno silo. No, mi se ne čudimo temu, da se je dobrodušnim rojakom omilila ravno ta po svoji priprostosti in otroški nedolžnosti ljubka veselica. Pevski del so izvrševali zares požrtvovalni pevci »Slovan, pevskega društva" toli [povoljno, da so morali ponoviti sleherni komad, viharno pa je ploskalo občinstvo zvonkemu baritonu g. Srečka Bartelja v zboru .Na straži". Naš tamburaški zbor je nastopil po dolgem presledku, prerojen in pomlajen toli po številu tamburašev, kolikor glede na precizno udaranje. In tako se nam je omilil še bolj ta divni naš narodni instrument. Pred vsem pa moramo pohvaliti brata Bogadija, ki je izvajal brač-solo v 5. točki toli divno in občutno — prav v slovanskem duhu —, da se je ljudstvo kar naslajalo ob blagih zvokih. Pred vsem — ne, to ne bi bilo prav. V prvi vrsti moramo pohvaliti onega, ki zares neumorno trndoljnbivostjo skrbi za to, da se pridno goji ta narodna glasba — onega, ki je duša, oživljajoča naš lepi tamburaški zbor — pokloniti se moramo kapelniku dru. Jos. A b r a m u. Po dovršenem vsporedu nastopil je sv. Miklavž v magičnem svitu in s« svojim si-jajnim in — črnim spremstvom. Po lepem splošnem nagovoru delil je darove in — Ukore. Mnogokateri in mnogokatera je čula tudi ostro besedo; da bi le kaj izdalo ! Oni pa, koje je neinilostno izročil črnim oblastim, naj se poboljšajo! To jim želi poročevalec „Kdinosti" in s to skromno Željo sklepa to-le poroči Ice. Iz okraja koperskega nam pišejo: V št. 143. t. lista poveličuje neki g. dopisnik ženit beno slavnost gojenke g. podžupana J. Malmiča, katera (slavnost namreč) se je vršila dne 18. in. m. Istina je, da je bila ta slavnost jako razkošna, ali tega ne moreni pojmiti, kaj je tako navdušilo g. dopisnika, saj čase se vzdihujejo tudi drugje. Ko bi bil imel dopisnik le malo pojma o narodni časti, ne bi se bil mogel toliko navduševati, nego bi bil z žalostjo opazil, da so bile razobe-šene tri velike zastave, a med njimi nobene slovenske in cesarske. Najbrž so izostale take zastave koperskim gostom na ljubo. Tudi to bi bil g. dopisnik lahko opazil, da da se z .bona sera" ni jako štedilo. Iz Vipava nam piše pristaš narodne stranke : Jako nas je razveselilo, da je vzela cenjena .Edinost" v člankih „Po deželno-zborskih volitvah na Kranjskem" pod kritični nož narodno stranko Kranjsko z njenim klavernim vodstvom vred, in da se je tako našel vsaj nekdo, ki govori resnico — žal, da ne baš častno resnico! — brez strasti, brez ozirov in nehlinjenu. To je lepo, to je moška beseda na svojem nestu. Pisatelj onih člankov je točno informovan, zato ne treba, da bi istemu še posebej razkrivali strastno delovanje konservativcev, niti nemarnosti in netaktnosti vodstva naredne stranke, ki nam je hotelo svojega kandidata usiliti in o kojem vodstvu je znano, da so se v njem našli pojedinci, ki so v idrijskem okraju osebno izpodrivali našega kandidata Božiča, kojega je naposled morala priporočati narodna stranka sama. Isti pojedinci so preprečili, da se Božič ni mogel predstaviti volilcem idrijskega okraja, da je bilo potem lahko reči: idrijski okraj ga ne pozna in ne mara zanj! Kaki nagibi so jili pač vodili? Krasna organizacija, kaj ne ? Pali smo sicer se svojim kandidatom, ali pali častno, kajti boriti se nam je bilo na jedili strani se svojo stranko, na drugi pa z zagriženimi konservativci — vendar bi bili zmagali z lahkoto, da ni bito označenih razmer. To nas najbolj boli in peče, da nas je pogubila lastna stranka! Ili svoji boli in ogorčenosti nismo mogli dati volilci Božičevi vzvišenišega in plemeniti-šega izraza, nego da smo v par trenotkili s pravim navdušenjem darovali za družbo sv. C i r i I a iu M e t o d a znatno svoto 308 kron ter tako pristopili kot utemeljitelji iste pod imenom: „Volilci pri deželno-z bora k i vol i t vi dne 21. nov. 1895. propalega kandidata Božiča". Zmagovita protivna stranka pohvalila se je v .Slovencu" — neznajočn še za naš dar — da je, slaveča svojo zmago, nabrala za družbo sv. Cirila in Metoda celili 10 gold., dočim je „Slovenski Narod" prijavil naš dar prav skromno tam blizo inseratov, pod navadno rubriko „Darila* 1 Zavest, da je ogromna večina prebivalstva za našega kandidata, da smo torej vsaj moralno zmagali, osokolila nas je, da smo šli demonstrativno po vipavskem trgu pod slovensko trobojnico in pevajoči .Naprej" ter živahno aklamovani. To je nekega gospoda razvnelo tako, da nas je prvo nedeljo potem s propovednice doli navel skoro po imenih, da-si je bilo med nami najodlifiniših mož iz idrijskega in vipavskega okraja — mož, ki uživajo in so tudi vredni vsaj toliko ugleda, in imajo najmanje toliko časti, poštenja in — zdrave pameti v sebi, kolikor ima teh lastnosti v sebi oni mož, ki v svoji strasti ne pozna — kiščanske strpljivosti. Policijako. Mesar Gustav B., lastnik mesnice v ulici Belvedere, prijavil je redarstvu, da mu je njegov lastni sin Orest ukradel 2o0 gld. — Gospej Franici Hafnerjevi, stanujoči v ulici Pancogole hšt. 2, ukradel nepoznan tat iz nje stanovanja zlato uro, vredno 30 gld. — Zaprli so 10 brezposelnih postopačev, katere so prijeli policijski organi, ko so pregledovali prostore iznajmlje val cev postelj. — Kazven teh zaprli so 2 postopača, 1 berača 3 pomične razgrajalce. — .Slovanski Svat'ima v svoji 47 številki z dne 0. t. in. to-le vsebino: Za TaatVejeve vlade. — Iz državnega zbora. — Po volitvah. — Rusija in zahodni Slovani (Dalje), — Ja sem kreno u taj svijet.. . (Pesem). — Dopis i/. Istre. — Ruske drobtinice. — Odprto pismo gosp. Omegi. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost. Najnovejše vesti. Dunaj 10. V nadaljevanju proračunske razprave je izjavil pos). Kramar, da preme-njenje 312 inilij. v zlato bode še-le možno, ko bode trgovinska bilancija dopuščala pritok zlata in ko bodemo imeli dobro urejeno banko. Avstro - Ogerska banka bode še - le potem služila javnim koristim, ako bode vpliv Avstrije na banko primeren razdelitvi bremen. Ako se avstro - ogerska banka ne bi hotela udati tem namenom, ustvariti bi morali drugo banko. Pogodbo z Ogersko ni smeti dosezati le po popustljivosti jedne državne polovice. Beligrad 9. Kraljica Natalija je podaljšala svoje bivanje v Parizu in pride še ie v petek ali prihodnji torek v Beligrad. Carigrad 9 Said paša se je povrnil včeraj v svoje stanovanje. Trgovlnake bvmojAvk«. Bnllnpsita. Plenic* ta j«n«n 7.19 7.21 Pieniea ta spomlad 189« 6.92 —.— do G.93. O«« za jesen --.— III za spomlad « 21-«.22 Koruza za oktober —.--— m^j-juni 1896 4.48-4.49 Pšenica nova od 78 kil. f. 6 70-« 80 od 79 MI. f. «76-«.85.. o ti SO kil. f. «i,80—8-85 od 81. kil. f. 6.90 —7-—, od N2 kil. for. 7.--7.05. - Ipčmpii 5-B0-8 25; proso 540-5 75 ri nova « 306.20 Ponudb«1 srednje, dovelj vprašanj«. Prodaja 30000 met. st. 27,-5 nJ. dražje. Vreme : mrzlo. ' Praga. Nerafinirani sladkor f. 13.75 za ja-"uvar I3'85., za maj 14.50 rastofe zopet. Praga. Contrifugal novi, postavl jen, » Trat in carino vred odpoftiljatsv precej f. 31 50 . Con casstf 32.25 32-50 Četvorni 33 25 33.50. V glavah (sodih) 33.---33.50 jako stalno Havrs. Kava Santos good average december 9o.2fi za april 84.75. BUBbnrg. Santos good average za december 73,2>r> za marc. (59.25 maj «7.50 cene mirne. Dunajska bora« lo deoambra IMS danes včeraj Državni dolg v papirju .... 100.45 100.30 „ „ * srebru . . . .100 45 100.30 Avstrijska renta v alatu . . . 121.66 121.90 „ „ v kronah . . . 98 75 99.80 Kreditne akcije....... 371.75 372.50 London lOLst........181.10 121.90 Napoleoni......... 9.66", 9*« 7 20 mark .......11.90 11.96 100 iUlj. lir ....... 45.— 45.10 Kranjske klobase se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Torrente in uliee S. Francesco. Krčmar jem in dragim prodna I cera daje se navadili »konto. Wr «9 W W RB ffffvV Nftjlapfta darilo t* godovne in svečane prilike Oljnati portret 85X75 m. Aniona Martina Slomfteka, najflneje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko barok, anti-barok ter črnili zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld., dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. jm Kaj je Anton Martin 8lomick Slovencem, j® bilo bi preveč govoriti. Njemu te imamo u zahvaliti »a družbo sv. Mohora; njemu se Jh zahvaliti za najbolje iu nalepi« pedagogike HB spiae in domovinsko ljubezen vnemajofa