UPORABNA INFORMATIKA 70 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva Urška Starc Peceny , T omi Ilijaš Arctur d.o.o., Industrijska cesta 1a, 5000 Nova Gorica urska@arctur .si, tomi.ilijas@arctur .si Izvleček Na področju upravljanja turizma je učinkovito spremljanje turističnih tokov ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja in za preudarno razporejanje virov . Medtem, ko se običajne metode pogosto zanašajo na združene ali posplošene podatke, ta članek zagovar - ja ključno vlogo lokalnih podatkov , pri čemer poudarja njihovo zmožnost, da v realnem času ali z višjo frekvenco zajema nudijo različne vpoglede in uporabne informacije. T o je pomembno tudi ob razvoju podatkovnih prostorov v Evropi, v katerih je ključnega pomena izkori - ščanje lokalnih virov podatkov , zlasti tistih, ki se zbirajo, vendar se ne delijo za nadaljnjo ponovno uporabo. Predstavljeni so rezultati projekta Planinstvo 4.0 in nujnost zakonodajnih reform, ki bi olajšale ponovno uporabo določenih podatkov , saj nekatere obstoječe pravne vrzeli v ekosistemu trenutno ogrožajo javno varnost, namesto da bi jo varovale. Ključne besede: T uristični tokovi, lokalni podatki, trajnostni turizem, T urizem 4.0 Leveraging Local Data for Enhanced Monitoring of T ourist Flows: A Critical Perspective Abstract In the field of tourism management, the effective monitoring of tourist flows is crucial for the promotion of sustainable development and for the prudent allocation of resources. While conventional methods often rely on aggregated or generalised data, this paper argues for the key role of local data, highlighting its ability to provide diverse insights and actionable information in real-time or at higher frequency captures. This is also important in the development of data spaces in Europe where it is crucial to exploit local data sources, especially those that are collected but not shared for further reuse. The results of the Mountaineering 4.0 project and the necessity of legislative reforms that would facilitate the re-use of certain data are presented, as several existing legal gaps in the ecosystem currently threaten public safety instead of protecting it. Keywords: tourist flows, local data, sustainable tourism, T ourism 4.0 1 UvOD Upravljanje je v turizmu eno od kritičnih področij, kjer je učinkovito spremljanje turističnih tokov ključ- no za spodbujanje trajnostnega razvoja in preudarno razporejanje virov. Navadno se metode spremljanja opirajo na agregirane ali posplošene podatke, vendar pa ta članek zagovarja ključno vlogo lokalnih podat- kov pri ponujanju poglobljenih vpogledov za ukre- panje v realnem času ali z visoko frekvenco, kar je ključno pri podatkovno vodenem odločanju. Poleg tega, v času hitrega razvoja podatkovnih prostorov v Evropi, postaja koriščenje lokalnih virov podatkov nujno, še zlasti tistih, ki so zbrani, vendar niso takoj na voljo za nadaljnjo uporabo. Ta potreba je predstavljena skozi prizmo projekta Planinstvo 4.0, ki je pionirski v alpskem okolju. Sodelujoči deležniki, Planinska zveza Slovenije, CIPRA Slovenija in Planin- sko društvo Tržič, so skupaj s tehnološkim partnerjem na petih priljubljenih planinskih destinacijah Slovenije namestili pametne senzorje za štetje pohodnikov. S po - STROKOVNI PRISPEVKI UPORABNA INFORMATIKA 71 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII vezovanjem različnih podatkovnih virov je tako znotraj platforme FLOWS podjetja Arctur v okviru projekta bilo omogočeno celovito razumevanje in napovedova- nje vzorcev obiskovalcev na izbranih lokacijah. Kljub učinkovitemu sistemu zbiranja podatkov o turističnih prihodih in nočitvah za potrebe turistične takse v Sloveniji turistične destinacije nimajo takoj- šnjega dostopa do njih, kar ovira njihovo sposobnost hitrega odzivanja. V prizadevanju za dvig ozaveščenosti in spodbu- janje dialoga med odločevalci ta članek predstavlja temeljni koncept pobude Turizem 4.0, ki se osredo- toča na kakovost življenja lokalne skupnosti. Poja- snjuje, kako inovativna orodja omogočajo zbiranje podatkov iz raznolikih virov (npr. podatkov v re- alnem času, zgodovinskih in statističnih podatkov o turističnih tokovih ipd.), kar omogoča učinkovito načrtovanje in podatkovno vodeno odločanje. Poleg tega identificira obstoječe pravne vrzeli v podatkov- nem ekosistemu in osvetljuje potrebo po reformah za izboljšanje dostopnosti in izkoriščanja podatkov 2 RaZUmevaNje PRekOmeRNeGa TURIZma Upravljanje turističnih destinacij, tako v Sloveniji kot drugod, pogosto sledi paradigmi rasti, ki daje pred- nost povečanju števila obiskovalcev. Vendar pa ta neusmiljeni lov za rastjo predstavlja vse večji pritisk na destinacije, kar vodi v pojav, imenovan prekomer- ni turizem. Prekomerni turizem se kaže na različne načine, vključno s prenatrpanostjo turistov, napetimi odnosi z lokalnimi prebivalci, poslabšanjem izkušenj obiskovalcev, obremenjenostjo infrastrukture, okolj- sko degradacijo in ogroženostjo kulturne dediščine. Ta izziv je še dodatno okrepljen zaradi močne odvi- snosti turizma od naravnih in kulturnih virov, kar povzroča skrbi glede trajnosti same industrije [5]. Težava prekomernega turizma se je v zadnjih letih v Sloveniji pokazala na primer na Bledu, kjer je anketa med prebivalci pokazala visoko raven nezadovolj- stva [1]. Na mednarodni ravni se težave kažejo skozi proteste in demonstracije na priljubljenih turističnih destinacijah, kot so Kanarski otoki v Španiji, kjer so protestniki zahtevali zamrznitev turizma, sklicujoč se na dejstvo, da je trenutni model delovanja desti- nacije nepopravljivo podražil življenje in je okoljsko nevzdržen za prebivalce [11]. Obravnava prekomer- nega turizma predstavlja kompleksen izziv, ki izvira iz njegove od konteksta odvisne narave. V nasprotju z drugimi vprašanji, povezanimi s turizmom, preko- merni turizem ni enostavno merljiv in se razlikuje od destinacije do destinacije. Njegova definicija zajema številne dejavnike, kot so število turistov, njihovo vedenje in zmogljivost destinacije, da jih učinkovito sprejme. Čeprav je prekomerni turizem vedno bolj prepoznan, se strategije za zmanjšanje njegovih ne- gativnih vplivov pogosto osredotočajo na simptome, namesto da bi se ukvarjale s temeljnimi vzroki - ne- kontrolirano rastjo obsega turizma. Preprečevanje prekomernega turizma je pogosto lažje izvedljivo in bolj učinkovito kot poskus odpravljanja njegovih po- sledic, zlasti na podeželju in v primestnih območjih, kjer je ravnovesje med turističnim razvojem in lokal- no trajnostjo izjemno občutljivo. Razumevanje lokalnih raznolikosti zahteva do- stop do lokalnih podatkov, ki so hkrati nepogrešljivi za izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša digitalizaci- ja. Digitalna preobrazba, ki se širi skozi gospodarstvo in družbo, ponuja ogromen potencial za napredek turističnih storitev. Digitalni razvoj širi obseg generi- ranja, zbiranja in uporabe podatkov, s čimer omogo- ča bolj trajnostne in inovativne turistične izkušnje. S povečanjem deljenja podatkov med javnim in zaseb- nim sektorjem se lahko turistične storitve razvijajo v smeri zagotovljanja personalizirane izkušnje, oboga- tene s tehnologijo, kar spodbuja trajne učinke. Premik glede praks deljenja podatkov lahko spod- budi razvoj inovativnih turističnih storitev, ki spod- bujajo trajnost in izboljšujejo mobilnost ter omogočajo upravljanje s turističnimi tokovi v realnem času, kar pripomore k reševanju mnogih izzivov, tudi izziva prekomernega turizma. Z izkoriščanjem vpogledov v podatke lahko podjetja napovedujejo povpraševa- nje, analizirajo profile strank in izboljšujejo njihove izkušnje. Javno-zasebna partnerstva so ključna za oblikovanje novih dogovorov in platform za deljenje podatkov, s čimer se izboljšujejo procesi odločanja. Povečano deljenje podatkov med zasebnimi subjekti in javnimi organi lahko znatno okrepi konkurenčnost malih in srednje velikih turističnih podjetij ter odpor- nost destinacij. Vendar je nujno, da takšne pobude upoštevajo zakonodajo o zasebnosti in spoštujejo ko- mercialne interese vseh zainteresiranih strani. Poleg navedenega obstaja možnost ustvarjanja platform, kjer si lastništvo podatkov deli skupnost, namesto da bi bili le-ti skoncentrirani v rokah nekaj subjektov. Pobude, kot so platformne zadruge, kaže- jo na možnost podatkovnih pobud v lasti skupnosti, ki spodbujajo vključenost in inovativnost v turistič- Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva UPORABNA INFORMATIKA 72 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII nem sektorju. Če povzamemo, z izkoriščanjem pri- ložnosti, ki jih ponujata digitalizacija in izboljšana izmenjava podatkov, lahko zainteresirani deležniki spodbudijo transformativen napredek v turističnih storitvah ter spodbujajo bolj trajnosten, odporen in vključujoč turistični ekosistem [7]. 2.1 pobuda T urizem 4.0 in izkoriščanje moči lokalnih podatkov Ena od uspešnih pobud, ki si prizadeva graditi opisa- ni ekosistem, je pobuda Turizem 4.0. Koncept izhaja iz sodobne industrijske paradigme, znane kot Indu- strija 4.0, s ciljem povečanja vrednosti ponudbe tu- rizma preko inovacij, znanja, tehnologije in ustvarjal- nosti. Turizem 4.0 si prizadeva spodbuditi model so- delovanja, ki blaži negativne vplive turizma in hkrati izboljšuje celotno izkušnjo obiskovalcev. Doseganje tega cilja vključuje izkoriščanje smernic in orodij, ki jih ponuja Pametni turizem, pojav, za katerega je zna- čilna integracija informacijske in komunikacijske teh- nologije (IKT) v izkušnjo turizma [4]. Ta integracija se uresničuje preko platforme, ki vključuje vse deležni- ke, aktivne v turističnem sektorju, vključujoč lokalno skupnost, vladne organe, ponudnike turističnih stori- tev in same turiste, kot je prikazano v grafiki 1. Pobudo Turizem 4.0 je inciralo podjetje Arctur, slo - vensko visoko tehnološko podjetje, potem ko je prepo - znalo pomanjkljivost pripravljenosti malih in srednjih podjetij v turističnem sektorju za sprejemanje ključnih omogočitvenih tehnologij. Posledično je bilo vzposta- vljeno partnerstvo Turizem 4.0, ki spodbuja sodelovanje vseh deležnikov pri raziskavah in razvoju v turističnem sektorju po celotnem svetu. Partnerstvo sestavljajo raz- lični deležniki turističnega ekosistema, ki bi radi digita - lizacijo izkoristili v svoj prid. Do danes se je partnerstvu pridružilo že več kot 230 članov iz celega sveta. Pomena lokalnih podatkov pri upravljanju turiz- ma ni mogoče prezreti, zlasti ker lokalni podatki po- nujajo bolj poglobljeno razumevanje vedenja in prefe- renc obiskovalcev, ter omogočajo prilagojen vpogled v posamezno destinacijo. Za razliko od zanašanja zgolj na podatke velikih platform, ki lahko ponudijo splo- šne vpoglede, lokalni podatki zagotavljajo podroben pregled turističnih tokov, vzorcev potrošnje in inte- rakcij znotraj skupnosti. Z izkoriščanjem takšnih in- formacij lahko zainteresirani deležniki oblikujejo bolj ciljno usmerjene strategije za izboljšanje izkušnje obi- skovalcev, hkrati pa ublažijo negativne vplive turizma na lokalno okolje in kulturo. Upoštevanje lokalnih podatkov zagotavlja, da odločitve temeljijo na edin- stvenih značilnostih in potrebah vsake destinacije, kar spodbuja bolj trajnostno in pristno turistično izkušnjo. Poleg tega zmanjševanje odvisnosti od podatkov ve- likih platform omogoča lokalnim skupnostim, da pre- Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva Grafika 1: Turizem 4.0 ekosistem (arhiv arctur) UPORABNA INFORMATIKA 73 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII vzamejo nadzor nad svojimi strategijami za upravljanje s turizmom. Z zbiranjem in analizo lastnih podatkov destinacije lahko presežejo omejitve zunanjih platform, in prilagodijo svoje pobude zadovoljevanju interesa tako obiskovalcev kot svojih prebivalcev. Ta lokalni pri - stop poleg spodbujanja močnejšega vključevanja lokal- nih skupnosti omogoča tudi hitrejši in bolj agilen odziv na spreminjajočo se dinamiko turizma. Nazadnje, daja- nje prednosti uporabi lokalnih podatkov destinacijam omogoča, da bolj avtentično oblikujejo svoje turistične pripovedi ter spodbujajo trajnostni razvoj in odpornost v luči razvijajočih se trendov v industriji. 2.2 planinstvo 4.0 in in analiza turističnih tokov na mikro lokacijah Projekt Planinstvo 4.0 predstavlja enega od pionir- skih podvigov v uvajanju digitalizacije v turističnem sektorju. Vključeni deležniki, Planinska zveza Slove- nije, CIPRA Slovenija in Planinsko društvo Tržič, so se skupaj s tehnološkim partnerjem lotili te inova- tivne pobude v alpskem okolju kot odziv na velik porast pohodnikov v času pandemije Covida-19. V središču projekta Planinstvo 4.0 je bila integracija pametnih senzorjev za pohodnike, nameščenih na petih priljubljenih pohodniških destinacijah v Slo- veniji. Podatki iz teh senzorjev, združeni s številni- mi drugimi viri podatkov, kot so mobilni podatki, prometne informacije, vremenske razmere in nesre- če v gorah, so bili povezani v aplikaciji FLOWS, ki jo je razvilo podjetje Arctur. Ta celovita integracija je omogočala spremljanje in napovedovanje vzorcev obiskovalcev v realnem času na vsaki lokaciji, kar je prispevalo k bolj informiranim odločitvam in trajno- stnemu upravljanju. Med pandemijo Covida-19 je narasla priljublje- nost pohodništva. Želja po svežem zraku in neome- jenem gibanju je v naravo v hribe pripeljala številne obiskovalce. Če je morda nosilnost urbanih središč lahko bolj raztegjiva, se povečan obisk v manjših de- stinacijah zelo hitro prevesi v negativno izkušnjo za vse, obiskovalce in lokalno skupnost. V naslednjih grafikah so predstavljeni primeri analize, ki je konzorciju projekta omogočala vpogled v realne podatke. Grafika 2 prikazuje obisk v avgustu 2023 na vseh lokacijah (Kum, Lovrenška jezera, Osp, Stožič, Tri- glavski narodni park in Vršič), kjer so bili šteti obi- skovalci. Odstopanja med vsemi prihodi in odhodi Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva Grafika 2: Obisk v avgustu 2023 na vseh lokacijah (arhiv arctur) UPORABNA INFORMATIKA 74 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII nastajajo, ker gredo pohodniki po različnih poteh, tudi tistih, ki niso opremljene s senzorji. Zelo neti- pično za ta čas je opaziti znatno zmanjšanje obiska na začetku avgusta 2023, ko so bile poplave. Pričako- vano pa izstopata dva vrhunca: 15. avgust in zadnji počitniški vikend v avgustu. Vsaka izredna situacija je priložnost za učenje. Tako kot je Covid-19 pomagal razumeti, kaj pomeni, ko je turizem in gibanje ljudi popolnoma ustavljeno, se lahko iz podatkov med in po poplavah naučimo tudi, kako kratek je čas, ko so se kljub izrednim razmeram takrat v državi obisko- valci spet pričeli gibati. Realni podatki, ki lahko po- magajo pripraviti odlične načrte upravljanja turistič- nih destinacij v kriznih situacijah. Nedavno so take načrte v okviru projekta Evropske komisije pripra- vljale tudi 3 slovenske destinacije [2]. Grafika 3 prikazuje obisk v avgustu 2023 na Vršiču, ki je tudi daleč najbolj obiskana lokacija od vseh lo- kacij, kjer so se izvajale meritve. Na zemljevidu so prikazane planinske poti, ki jih upravlja PZS [8] in lokacije posameznega števca. Za primerjavo grafik 3 in 4 vidimo vzorec, in sicer najvišji obisk okoli 15. avgusta 2023 (prazniki, po- daljšan vikend). Zanimivo je, da je skupen obisk v mesecu avgustu v obeh letih skoraj enak:  2023: iz 18840 / proti 17332  2022: iz 18851 / proti 17245. Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva Grafika 3: Obisk na v ršiču v avgustu 2023 (arhiv arctur) UPORABNA INFORMATIKA 75 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII Grafika 5 prikazuje povezave med številom obi- skovalcev planinskih poti in številom vozil, ki so peljale mimo državnih števcev prometa pri Bovcu in Kranjski gori v avgustu 2023. Podobne povezave lah- ko ugotovimo tudi s primerjanjem vremena (visok odstotek vlage pomeni slabo vreme). Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva Grafika 4: Obisk na v ršiču v avgustu 2022 (arhiv arctur) Grafika 5: Združevanje različnih virov podatkov (arhiv arctur) UPORABNA INFORMATIKA 76 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII Zanimiv je tudi podatek za oktober 2022 v grafiki 6, ko je bilo 16. 10. preštetih več kot 1500 obiskoval- cev, ki so se odpravili na Slemenovo špico v času ru- menih macesnov. 2.3 Pomembnost dostopnosti podatkov Predstavljeni primeri nam nazorno kažejo, kako nam kombiniranje različnih podatkov pomaga pri razu- mevanju celotne slike stanja. Zato je dostopnost po- datkov, predvsem tistih, ki zelo pomagajo izboljšati kakovost slike stanja, poglavitnega pomena. Že vrsto let inciatorji Partnerstva za Turizem 4.0 opozarjajo na pomembnost dostopnosti neagregiranih vendar ano- nimiziranih podatkov o turističnih nočitvah v Slove- niji. Žal je tukaj zakonodaja velikokrat v napoto. V Sloveniji morajo vsi ponudniki turističnih nastanitev v roku 12 ur prijaviti gosta v spletno aplikacijo eTu- rist, ki jo je za namen vodenja evidence gostov, za namen obračuna in plačila turistične takse ter za sta- tistične namene vzpostavila Agencija Republike Slo- venije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ažurni in neagregirani podatki o turističnih nočitvah torej obstajajo, žal pa razen za Statistični urad in po- licijo niso dostopni. Občine sicer tudi lahko dobijo Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva Grafika 6: Obisk ob posebnih dogodkih (arhiv arctur) UPORABNA INFORMATIKA 77 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII anonimizirane podatke, vendar z mesečno zamudo, pogosto samo agregirane. Na evropski ravni nastajajo t.i. skupni Evropski podatkovni prostori, ki bodo pripomogli k spro- stitvi ogromnega potenciala inovacij, ki temeljijo na uporabi podatkov. Omogočili bodo dostopnost in izmenjavo podatkov iz cele evropske unije (EU) na zanesljiv in varen način. Podjetja, javne upra- ve in posamezniki iz EU bodo imeli nadzor nad podatki, ki jih ustvarijo. Ob tem je zelo pomemb- no širiti zavedanje in razumevanje vloge odprtih podatkov, ki so javne evidence ali informatizirane zbirke podatkov, ki jih na podlagi izvajanja jav- nih nalog, zbirajo zavezanci za dostop in ponov- no uporabo (podatkov) v javnem sektorju. Zbirke podatkov se spletno objavijo v obliki elektronskih datotečnih formatov, v skladu z odprtimi standardi ter jih s tem dajo na voljo za kakršnokoli ponovno uporabo brez tehničnih ali licenčnih omejitev [6]. Grafika 7 v štirih delih prikazuje najprej tipe podat- kov z razliko med zasebnimi oz. zaprtimi in odprti- mi podatki. Prvi v lasti večinoma večjih korporacij, ki so zaprti v privatnih bazah in samo proti plačilu pridejo v obtok v obdelani obliki. Varovani in nedo- segljivi za večino deležnikov so kot nekakšne zlate palice. Medtem, ko so odprti podatki pravo naspro- tje. Različni, redko urejeni, marsikje še ujeti v stroj- no neberljive oblike, čeprav bi po zakonu morali biti dostopni. Podatkovni viri so različni deležniki, ki jih producirajo eni več – velike korporacije in dr- žavne inštitucije, drugi manj – mala podjetja in ne- vladnje organizacije. Akademski svet je pomemben opazovalec, ki ima večinoma dostop do neplačljivih virov. Pomembno je, da ustvarimo pravno urejena mesta in standarde - podatkovne prostore - kjer se lahko vsi srečajo in nastajajo rešitve, ki nam poma- gajo sprejemati prave odločitve in izboljšujejo kvali- teto našega življenja. Ministrstvo za digitalno preobrazbo sledi temu razvoju in je sklicalo srečanje različnih deležnikov kot prvi korak v Sloveniji do vzpostavitve podatkov- nih prostorov in izmenjave podatkov na zaupanja vreden način [10]. V sklopu te inciative je podjetje Arctur, kot edini predstavnik Slovenije v evropskih projektih, ki postavljajo pravila za podatkovne pro- store v turizmu, kulturni dediščini in na področju Grafika 7: Pomembnost odprtih podatkov ob nastajanju podatkovnih prostorov (arhiv arctur) Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva UPORABNA INFORMATIKA 78 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII medijev, ter projekta D3HUB, ki postavlja evropski podatkovi kompetenčni center za turistične destina- cije 1 za primer smiselne nadgradnje projekta Planin- stvo 4.0 pripravil popis virov, ki so že uporabljeni:  Števci obiska na planinskih poteh (5 lokacij): – Senzorji (IoT), v realnem času – TNP: uvoz iz Excela, na zahtevo – Odprti podatki, dostopni preko OPSI API-ja  Promet: – Lokacije števcev, podatki o prometu – NAP Portal, v realnem času, API  Vreme: – Lokacije merilnih postaj (opazovalne, samodejne) – Podatki o vremenu, v skoraj realnem času (na uro) – ARSO API  Gorske nesreče: – Lokacija, čas nesreče – Uvoz podatkov iz Excela, na zahtevo, možno tudi preko RSS (pomanjkljivi podatki). – URSZ, SPIN3.sos112  Planinske poti – API PZS: – Planinske poti Ter želenih virov, ki bi pomagali skristalizirati realno sliko:  Podatki o nočitvah v planinskih kočah – AJPES – obstajajo, so strukturirani, opremljeni z metapodatki, vendar niso dostopni (zakonska podlaga), – Planinske koče in drugi nastanitveni objekti na lokaciji  Podatki o turističnem obisku – SURS – Obstajajo, vendar so premalo natančni, agregi- rani, so dostopni z zamikom.  Podatki o obisku vrhov – vpisne knjige – Niso v digitalni obliki  Podatki o uporabnikih mobilnih naprav – A1/Invenium – Dragi, obdelani (v njihovem dashboardu)  Podatki o obisku turističnih znamenitosti – Niso dostopni, ročni vnosi/uvozi, lastniški po- datki  Podatki o obisku TIC – Niso dostopni, ročni vnosi/uvozi, lastniški po- datki V marcu 2024 je Statistični urad RS (SURS) zagnal novo interaktivno orodje Dnevni turistični utrip Slo- venije. V interaktivnem prikazu so s tridnevnim za- mikom na voljo dnevno osveženi podatki o prihodih in prenočitvah turistov v Sloveniji. Prikazani so po nekaterih občinah, statističnih regijah, nastanitvenih obratih in državi prebivališča turista [9]. Vsekakor so to koraki na poti odpiranja pomembne- ga vira, vendar agregirani podatki na ravni statistič- ne regije posamezni destinaciji, ki je samo del dolo- čene regije ne morejo pomagati prikazati jasne slike za svoje potrebe. Zakaj taka potreba po podatkih v realnem času ali s čim krajšim zamikom? Menimo, da bi vsem nam moralo biti v interesu, da se potrebno modificira za- konodaja, da bodo v primeru naslednje izredne situ- acije turistične destinacije in reševalci v realnem času vedeli, koliko prebivalcev in turistov je potrebno evakuirati. Ta podatek v Sloveniji trenutno za tako potrebo ni na voljo kljub temu, da obstaja. 3 ZaKLjUčeK Članek poudarja pomembnost uporabe lokalnih po- datkov za učinkovitejše spremljanje turističnih tokov, kar prispeva k bolj trajnostnemu in odpornejšemu razvoju turizma. Projekt Planinstvo 4.0 in pobuda Turizem 4.0 ponujata praktične primere, kako lahko lokalni podatki omogočajo podrobnejše razumeva- nje vedenja obiskovalcev in izboljšajo upravljanje de- stinacij, zlasti v času izrednih situacij. Vendar pa ob- stoječe pravne omejitve in pomanjkanje dostopa do specifičnih podatkovnih virov ovirajo polni potenci- al teh pristopov. Članek zato poziva k zakonodajnim reformam, ki bi olajšale dostop do ključnih podatkov ter spodbudile širše deljenje podatkov med vsemi deležniki, s čimer bi se okrepila pripravljenost in odzivnost turističnih destinacij. S tem bi prispevali k bolj trajnostnemu, prilagodljivemu in vključujočemu turističnemu ekosistemu, ki bi bolje služil interesom lokalnih skupnosti in obiskovalcev. vIRI IN lITeRa TURa [1] Blejci nezadovoljni s turizmom: onesnaževanje in višanje stro- škov življenja (2024, May 15). 24ur.com. https://www.24ur. com/novice/slovenija/blejci-nezadovoljni-s-turizmom.html [2] Crisis Management and Governance in Tourism (2024, May 5). Making EU tourism resilient. https://eismea.ec.europa.eu/ crisis-management-and-governance-tourism_en Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva UPORABNA INFORMATIKA 79 2024 - πtevilka 2 - letnik XXXII Urška Starc,Peceny, Tomi Ilijaš: Uporaba lokalnih podatkov za boljše spremljanje turističnih tokov: kritična perspektiva  Dr. Urška Starc Peceny je strokovnjakinja za inovacije na področju poslovnega komuniciranja in novih tehnologij. Izobrazbo je pridobila v Sloveniji, Italiji in A vstriji, kjer je leta 2001 je doktorirala na Univerzi v Salzburgu z disertacijo z naslovom »Netlife«, ki je utirala pot raziskovanju sodeloval - nih modelov z uporabo umetne inteligence. Ima več kot dvajset let mednarodnih podjetniških izkušenj s področja digitalnih inovacij, novih medijev in poslovnega komuniciranja. Kot vodja inovacij v podjetju Arctur vodi oddelek T urizem 4.0, namen katerega je preoblikovati današnjo turistično industrijo in so-ustvarjati nove storitve in izdelke za nenehno izboljševanje naše skupne prihodnosti. Ponosna je, da je del več strateških projektov , ki soustvarjajo evropski razvoj, vključno s podatkovnimi prostori za turizem, kulturno dediščino in medije. Zelo je navdušena nad digitalnim inovi - ranjem dediščine. Je docentka in gostujoča predavateljica za področje pametnih tehnologij na mednarodnih konferencah in univerzah. Nenehno v gibanju, živi med Slovenijo in A vstrijo, kjer je tudi vodja NASA Space Apps Challenge.  Tomi Ilijaš je ustanovitelj in direktor podjetja Arctur in je diplomiral Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Gospod Ilijaš je podjetnik, ki se osredotoča na visokotehnološke inovacije in sodeluje pri številnih raziskovalnih projektih doma in v tujini. Uvajal je napredne poslovne modele in prebijal led pri uvajanju superračunalništva in umetne inteligence v mala in srednja podjetja širom Evrope. Bil je član IAC (Innovation Advisory Council) evropskega programa PRACE in predstavnik Slovenije v EURO HPC Research and Innovation Advisory Group (RIAG) in V zadnjem času se osredotoča na prenos ključnih tehnologij Industrije 4.0 na druga področja, predvsem v zdravstvo in turizem. [3] D3HUB Competence Centre (2024, May 15). https://www. d3hub-competencecentre.eu/ [4] Gretzel, U., Sigala, M., Xiang, Z., & Koo, C. (2015). Smart to- urism: Foundations and developments. Electronic Markets, 25(3), 179–188. https://doi.org/10.1007/s12525-015-0196-8 [5] Juvan, E., & Dolnicar, S. (2016). Measuring environmentally sustainable tourist behaviour. Annals of Tourism Research, 59, 30-44. https://doi.org/10.1016/j.annals.2016.03.006 [6] Kaj so odprti podatki? (2024, May 5) OPSI. https://podatki. gov.si/posredovanje-podatkov/kaj-so-odprti-podatki [7] Kirsanova, E., Mokhirev, A., Sokolov, A., Suvorova, E., & Zikirova, S. (2021). Platform Cooperativism—A New Mo- del in the Knowledge Economy (pp. 141–147). https://doi. org/10.1007/978-3-030-57831-2_15 [8] maPZS (2024, May 5). https://mapzs.pzs.si/home/trails [9] Novo interaktivno orodje Dnevni turistični utrip Slovenije (2024, May 19). https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sre- disce/sporocila-za-javnost/27353-novo-interaktivno-orodje- -dnevni-turisticni-utrip-slovenije [10] Prvi korak do vzpostavitve podatkovnih prostorov in izmenja- ve podatkov na zaupanja vreden način (2024, May 2). https:// www.gov.si/novice/2024-01-18-prvi-korak-do-vzpostavitve- -podatkovnih-prostorov-in-izmenjave-podatkov-na-zaupa- nja-vreden-nacin/ [11] Thousands protest in Spain's Canary Islands over mass to- urism (2024, May 5). Euronews with EBU. https://www.euro- news.com/2024/04/21/thousands-protest-in-spains-canary- -islands-over-mass-tourism [12] Zakon o prijavi prebivališča (2024, May 2). Pravno-infor- ma cijski sistem Republike Slovenije. https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO6046