493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Prof. dr. France Martin Dolinar – {estdesetletnik
V predzadnjem mesecu leta 2001 je krepkeje stopil v
drugo polovico svojega ‘ivljenja teolog, zgodovinar in arhi-
vist prof. dr. France Martin Dolinar, redni profesor Filozo-
fske fakultete Univerze v Ljubljani in svetovalec vlade Re-
publike Slovenije.
Rodil se je v izseljeni dru‘ini v Su{inah pri Djurdjeno-
vcu na Hrva{kem 11. 11. 1941, sicer pa je doma iz zasa-
vskega Zagorja. Tu je obiskoval osnovno {olo, klasi~no gi-
mnazijo v Pazinu, teologijo je {tudiral v Ljubljani, kjer je
diplomiral in magistriral. [tudije je nadaljeval v Rimu, kjer
je kot gojenec Germanicuma na Gregoriani {tudiral cerkve-
no zgodovino. [tudije je po ponovnem magisteriju kon~al
1976 z doktoratom Das Jesuitenkolleg in Laibach und die
Residenz Pleterje. V letih 1975-77 je obiskoval in kon~al
tudi vatikanski {oli Scuola di archivistica in Scuola di pa-
leografia e diplomatica. 1977. leta je postal vodja
nad{kofijskega arhiva v Ljubljani, ki ga je vodil do 1987.,
ko se je laiziral in pre{el v sedanji Arhiv Republike Slove-
nije, kjer je bil sprva svetovalec direktorja, sedaj pa je ‘e
vrsto let svetovalec vlade. Kot izjemnega in {iroko razgledanega strokovnjaka so ga honorarno pritegni-
li tudi v {tudijske procese na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot docent (1984), izredni profesor (1994)
in redni profesor (2000) predava bibliotekarjem in do 2001 tudi zgodovinarjem.
Dr. France Martin Dolinar se je aktivno vklju~il v na{e strokovno delo in ‘ivljenje takoj po povratku
v Ljubljano, kjer je s svojim izjemnim znanjem in nenasilno naravo pritegnil veliko pozornost. Po letu
1977 si je skoraj te‘ko predstavljati resnej{o strokovno arhivsko ali zgodovinarsko sre~anje, kjer ga ne
bi pritegnili kot referenta ali kako druga~e. Sodeloval in vodil je {tevilne doma~e in mednarodne zgodo-
vinsko-arhivske projekte.
Na arhivskem podro~ju moramo posebno poudariti njegove zasluge pri prilagoditvi ljubljanskega
nad{kofijskega arhiva sodobnim strokovnim potrebam arhivske stroke in zgodovinopisja. V veliki meri
je prav njegova zasluga, da je danes ta institucija, ki jo honorarno za~asno spet strokovno vodi, kadro-
vsko toliko urejena in strokovno toliko okrepljena, da je kos izjemnemu zanimanju doma~e in medna-
rodne lai~ne kot tudi strokovne javnosti. V Arhivu Republike Slovenije vodi evidentiranje za Slovence
pomembnega gradiva v tujih arhivih, skrbi za starej{e arhivsko gradivo in ureja revijo Viri, katere pravi
pomen bo pokazala {ele prihodnost. Kljub temu, da je specialist za starej{a zgodovinska obdobja, je
serija odprta tudi najsodobnej{im problemom. Posebno velja poudariti tudi vrsto vrhunskih arhivskih
razstav, zlasti ono o redovni{tvu na Slovenskem in nedavno ob desetletnici slovenske dr‘avnosti. Njegove
arhivske razstave nimajo zgolj strokovne vrednosti, ampak tudi bogato sporo~ilnost. Kot mentor je v
osrednjem dr‘avnem arhivu vzgojil tudi vrsto mlaj{ih sodelavcev, ki nam dajejo garancijo za nadaljnji
razvoj arhivske slu‘be na Slovenskem.
Izjemno razvejano je tudi njegovo delo na podro~ju zgodovinopisja. [e v prvem slu‘benem ob-
dobju je bistveno pripomogel k nastanku In{tituta za zgodovino cerkve na Slovenskem, ki deluje v
okviru Teolo{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ta izdaja tudi izjemno revijo Acta Ecclesiatica Sloveni-
ae, ki je namenjena objavam najpomembnej{ih virov za zgodovino Cerkve na Slovenskem kot tudi
nekaterim specifi~nim strokovnim vpra{anjem.
Osebno se je posebno anga‘iral pri raziskovanju protireformacije na Slovenskem, ki prav po njego-
494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
vi zaslugi vse bolj dobiva oznako ~as katoli{ke obnove. Podrobneje je raziskal tako imenovana jo‘efe-
nizem in janzenizem. Po njegovem prepri~anju in tudi stvarnih dokazih je ta terminologija neustrezna.
Pravilneje je govoriti o dr‘avnem cerkvenstvu in moralnem rigorizmu. Posebno odmevne so tudi njego-
ve razprave o razvoju cerkvene upravne ureditve od najstarej{ih ~asov do danes. Pri tem {e dodatno
poudarja pomen nekaterih najvidnej{ih osebnosti. @e nekaj ~asa pripravlja knjigo o ljubljanskih {kofih.
V tem pogledu velja poudariti njegov izjemni dele‘ pri v Sloveniji premalo upo{tevanih Rimskih sim-
pozijih ter pri mednarodni raziskavi in obse‘nih monografijah o nad{kofu Attemsu. Pri tovrstnih {tu-
dijah se ne izogiba tudi tako ko~ljivih vpra{anj, kot je {kof Ro‘man, o katerem sta s kolegico Tamaro
Griesser Pe~ar izdala posebno monografijo (1996). Zanimajo ga tudi nekatere pomembne cerkvene
institucije na Slovenskem. Objavil je monumentalno monografijo o novome{kih pro{tih (1993), ‘e
nekaj let pa ga »mu~i« tudi gornjegrajski benedektinski samostan.
France Martin Dolinar je kot zgodovinar poskrbel tudi za prevode in priredbe nekaterih temeljnih
del iz mednarodne cerkvene zgodovine. Kot pobudnika, urednika in soavtorja ga velja omeniti tudi v
zvezi z monografijami o zgodovini Cerkve na Slovenskem.
Jubilant je aktiven tudi v na{em dru{tvenem strokovnem ‘ivljenju. Vrsto let je bil odbornik lju-
bljanskega zgodovinskega dru{tva, ga tudi vodil, vedno pa je bil pripravljen sodelovati tudi pri ostalih
strokovnih dru{tvenih prireditvah. V tem pogledu naj poudarimo, da je pri tem nesebi~no pomagal tudi
s svojimi osebnimi mednarodnimi znanstvi in ugledom.
Omenimo naj tudi njegovo najbolj nehvale‘no funkcijo, to je strokovno zastopanje na{e vede pri
organih ministrstva za znanost. Vsem ne more ustre~i, nikoli pa ni spregledal temeljnih potreb stroke.
France Martin Dolinar je ~lovek, ki zna pritegniti ljudi k sodelovanju. Veliki uspehi, ki jih je dose-
gel, so gotovo mnogokrat rezultat kolektivnega dela. Nobena skrivnost ni, da mu jih nekateri zavidajo
in bi radi njegove zasluge zmanj{ali. Nikoli jih ni izpostavljal ali poudarjal, vedno izra‘a tudi spo{tovanje
do sodelavcev, ki pa bi vselej morali biti toliko po{teni, da bi, kljub svojemu obse‘nemu dele‘u prizna-
li, da je bila ideja njegova in da brez njegovega sodelovanja in pogosto tudi vodenja, ne bi bilo tak{nih
rezultatov.
Kljub dejstvu, da prihaja na{ slavljenec v leta, ko je {ele pri~akovati nekatere velike sinteti~ne
obra~une, lahko na opravljeno delo gleda z velikim zadovoljstvom. Predvsem je njegova zasluga, da je
cerkvena problematika znova postala sestavni del na{ega zgodovinopisja. Ni se zmanj{ala kriti~nost do
obravnavanih vpra{anj, pa~ pa se opu{~a natolcevanja, ki ga v obdobju po II. svetovni vojni ni manjka-
lo. To seveda tistim, ki so prista{i kulturnobojnega pristopa do preteklosti ni v{e~ in Dolinar zadnja leta
~uti njihovo mo~ in vpliv skoraj na vsakem koraku. O~itno so nekateri pri~akovali od njega druga~en
pristop do preteklosti in do okolja, ki ga je oblikovalo. Zato jim njegovo strokovno delo ne ugaja.
Nenazadnje je Dolinar danes tudi nedvomna avtoriteta v stroki, kar tiste, ki bi radi hitro in brez temelji-
tega dela uspeli, moti. Kljub te‘avam in nerazumevanju, ki ga v zadnjih letih do‘ivlja in, ki ga je
dejansko ve~, kot je normalno, ga ob ‘ivljenjskem jubileju moramo prositi, naj vztraja po za~rtani poti.
Malo je slovenskih arhivistov in zgodovinarjev, ki lahko ob vstopu v tretjo tretjino svojega ‘ivljenja
poka‘ejo tolik{en znanstveni in strokovni opus.
Stane Granda