t h >7š-l' I iTl f£ i i tplčf iS Si ^ v k
ir-.
ZGODOVINA
v '/
L!
LJUBLJANI. §§><-
h—
Po naročilu deželnega odbora kranjskega
sestavil
P. pl. Radics.
■A- t
fr ''j( '4' j- ■
V LJUBLJANI, 1887.
Založil deželni odbor kranjski. — Tisek J. Blasjiikovih naslednikov.
wv_ ./v. 'V -"v 'v ./v /v- /v^	'v. -/v. /v.	-»v. ^v
v rr i n i t > i ■ 11 j . n u. n n ■ j i < f >. t j i;.. ■ i 11... i u 11111 j t». ^ w: < >. n n t . t m M < n n 11 r rr i n; i i ? 11 i. n n i f; 11 l , T11 n n i l i;
=coor«xioo(xxxxxyxx)ocoo«»oooo<x>oooooc ooooooococooo---------
.............................................t . 7fn i n»11. i H j i u j j i i i f t i i. i n h 111 .Tm u iT.. u iT.. n 17. i. 11 r. t n >. i > 11.. m . n i i. u i Ti, w i. t n n n ■. t u t m t m 1111.11 j t,. 1111»n. n. > ti. t n 11«.. t
:ntxxxreKxyx*occoc*«ooooco«xxxx
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^)§§>f
V* \* vk-V^V« . \f	v^v*?	•	A
| i - ~ * -
' S 4?«ŠK!
;; OOOOOOOOOOOOOOOOOOO 5000C-0000000000000000000000000000000000 :: "
¥ i- ^ ^ ^ * * ¥ # -f * 3/- ¥ * ¥ ¥ ¥ + * ¥ * * ¥ * ¥ * * ¥ * ¥+&
lllllllllll"llllllllllllln[llml"lIIINI"l'lll,"l
fo Najvišjem ukrepu dne 19. junija 1. 178G. posvetil
je cesar Jožef II. nekdanji avguštinski samostan
v Ljubljani bolničinim namenom ter določil, da se iz-
roči usmiljenim bratom. Od tačas se je to poslopje
vpotrebljalo za bolnico in 1. 1861. prevzela je je v oskr-
bovanje svoje dežela. Stoletnica tega zdravstvenega
zavoda se je dne 20. junija 1. 1886. praznovala sloves-
nim načinom. V spomin te slavnosti in ker bode tudi
poznejšemu rodu zanimivo znati, kako se je bolnica
tekom stoletnega obstanka svojega razvijala in vzrasla
do sedanje razširjenosti svoje, naročil je deželni odbor
po predlogu voditeljstva deželskih dobrodelnih zavodov
kranjskemu historiku Petru pl. Radicsu, da preisči
historične date, tičoče se bolnice ljubljanske. Le-ta je
po izvirnih aktih sestavil navzočno „Zgodovino deželne
civilne bolnice v Ljubljani", slavni deželni zbor kranjski
pa je v deveti seji dne 8. januvarija 1. 1887. ukrenil,
da se ta spomenica natisni v slovenskem in nemškem
jezici.
Deželni odbor, zvršuje to nalogo, izroča javnosti
delo, katero utegne vzbujati zanimanje ne samo po do-
movini, temveč tudi po širših krogih, in ki dokaže, kako
je dežela kranjska od dobe prevzetja teg-a bolniškega
zavoda v deželno upravo milosrčno skrbela za potrebne
zboljšave, nove naprave in razširjave, da kolikor moči
zadoščuje sanitarnim in humanitarnim zahtevam.
V Ljubljani, dne 10. majnika 1. 1887.
Od deželnega odbora kranjskega.
Uvod:
Kako je bilo s bolnicami po Kranjskem, predno
se je ustanovila civilna bolnica ljubljanska.
Rcoooooccx)ccoccoooocoocoo coo ccc ccc oooooccoc ccccoo 1151
******* *•** * **** ju
sj?iiiiiii?iliiiS» jI
-------• . -...................
PfiJLgJlO^Qj?iLQ CflJ? Q-fi_P&JLOjlfl£-g 00POJL&.P 0 S-flJLflJ?&JŽJL0J?&
1,-3 ipjioriJCin-itnnJtnr^Ji^ir^PinjpjrOtnoJLn^CTr' Pu^Cjn irmifnp-LnpJCnn tnNinr I7T jf3
********•******.*§
, JtliMPSi t,
'':***** •:• -:• • -i- * *** -t-«1
CI n^^ogjccobooboocootcecooccococjccc--------------I, ________________________________w ™ ,
. [^'[^TDj^H] ^Zn^IZrfrST^^i^^njljj^llE7?^^^^	^j^n^jrnf^j r0 -J^, ^Lg [1rj L.-] IJJ CHr^r^ol^nft]
SJtfTlTS 6 S"(f5	C 3	BTSTTSO 0 i 5 V STF&TTO STT&t) OJTTiTCaSJ
poročilo govori, da nam je iskati najstarejše humanitarne
ustanovitve domovinske v XI. veku. L. 1041. je namreč
nekov bogat meščan in trgovec ljubljanski, imenovan
Peter Berlach— svojskih imen ne izpreminjamo— kateri, po
kronike besedah „ni imel svojega zaroda, ustanovil Ljubljani siro-
tišče, ostavivši v to svrho vse imetje svoje. Takove sirote so v
tej hiši vzgajali dobremu in kadar so nekoliko odrasle, dajali so
jih učit se rokodelstvu, do katerega je imela katera veselje." ')
Ne stoprav 1. 1237., kakor se je mislilo doslej, temveč že
deset let prej (1228. I.) '2) dokaže se iz listin lehko ustanovitev
hiše nemških redovnikov, in nemškim vitezom-redovnikom
na Kranjskem je bilo najprej izročeno oskrbovanje bolnikov.
Zabeleženo je, da so nemški redovniki 1. 1280. zamenjali neko-
liko posestev z ljubljanskim meščanom Nikolajem Porgerjem
ter zgradili v Ljubljani;)) bolnico za gobovce („Lep rosen-
S pital"), in ta ustanovitev je bila kakor po drugod tudi tukaj
posledica križarskih vojska.
Ob veliki cesti Alp sta bila h os piči j za potnike v
Šp italiči v kamniškem okraji „Bocksruck" (Novi Dol, okraj
Kamnik) 1228.1.4) in bolnica v Kamniku mestu samem 1. 1232.
tam, „kjer je pri cerkvi svete Bogorodfce stala bolnica že prej." 5)
Kar se dostaje zdravstvenega razmerja, hvaliti nam je res
srednji vek, kadar so povsodi napravi j ali kopališča, in
takisto je tudi stolno mesto dežele kranjske že okoli 1. 1250.
'J Valvasor, Elire des Merzogtluuns Kraiu XI. str. 709.
2)	Urkunden imd Regesteiibuek des Herz. Kraiu von Fr. Solnimi II.
1. str. 38. štev. 51.
3)	Mittheil. d. liist. Ver. f. Kraiu 1860 str. 97.
4)	Sehurni, 1. c.
5)	Seluiini, 1. e. II. 1. 59.
9
imelo kopališče svoje po vzgledu drugih mest, kajti tega leta
je vojvoda Ureh koroški podaril benediktinskemu samostanu v
Gorenjem Gradu na Štajerskem sedaj dotacijski graščini
škoiijstva ljubljanskega — neko hišo v Ljubljani s kopališčem
vred. ')
V XIV. veku je videlo stolno mesto Kranjske, kako je
vzrasel dobrodelen zavod, katerega sad se uživa še denašnji
dan, in to je meščanska bolnica.
Ta ustanova je delo Elizabete, kraljice ogrske,
hčere poljskega kralja Vladislava I. in zvršila se je 1. 1345.
Elizabeti, soprogi Karla Roberta, kralja ogrskega, sina Karla
Martela, umrl je 1. 1342. soprog in po smrti njegovi je poto-
vala v Neapolj skozi Ljubljano; tačas je tudi položila osnovni
kamen omenjeni pobožni ustanovi, ki je tekom časa vzrasla do
sedanjega meščansko-bolniškega zaklada. Prvotna ustanova kra-
ljice Elizabete pa je bil oni del sedaj tako prostrane in meščan-
ska bolnica nazivane zgradbe, kjer je stala tekar pred nekaterimi
desetletji opuščena in v trgovske prostore prezidana cerkev sv.
Elizabete.2)
Turki, kateri so v XVI. veku češče in češče prihajali
»strašilno vasovat" na Kranjsko, pustili so tukaj krvave „spo-
mine" že nekolikokrat početkom XV. veka, tako 1. 1408., 1410.
in 1431., kadar so prihrumeli v Rudolfovo (Novo Mesto) in
od koder jih je mogla zapoditi v beg samo vojska iz Ljubljane
na pomoč odposlana.:|)
Posledica pričetih turških bojev so bile kužne bolezni, raz-
plojene po deželi, zato se je 1. 1453. postavila v okolici ljub-
ljanski bolnica za okužence; ta bolnica je stala v obližji
denašnjega Rožnika in imenovali so jo ljudje bolnico „za
posebne betežnike" („Sundersieche.") 4) Zavod za jed-
nake namene je stal šel. 1499. pri Kamniku na cesti onikraj
Nevelj, takisto tudi imenovan „das sunder Siechenhausel." 5)
Prav tako so turški pohodi bili vzrok, da se je zgradila
bolnica v Metliki, katero je I. 1493. zelo povzdignil in ji
dohodke pomnožil gosp. Andrej Ho h en w ar t, (bivši „ stotnik
v Metliki.") e)
') .,Das Benedikt,inerstift Oberburg von I. Orožen" str. 40.
s) Joh. Steska : „Die Burgerspitalstiftung in Laibaeh." Mittli. d. hlfit.
Ver. f. Krain 1854 str. 25. in dalje.
3) Gledi muj spis : „l)ie Einfalle der Osuianen in Steiernmrk, Kiirnthen
und Krain im XV. und XVIS Jahrliimdert." Oest. milit. Zeitšchriit 1864 str. 34,
*) Musealkeft 1866 (Lucsger Lelienbneli).
5) Listina zgodovinskega društva kranjskega.
«) Valvasor, XI. str. 385. in dalje.
10
Kopališča so se tačas po deželi množila, kajti poleg
kopeli („Nider Padstuben") v Ljubljani pri samostanu pod
s v. N i kola j em (zatorej blizu denašnjega gimnazijskega poslopja)
je bila 1. 1466. še druga kopalnica „in dem VVerd zwischen
dem VVasser;" ') v Kamniku 1. 1478. cesar Friderik III. po-
darja mestu v last kopel „am Gries", ") ki je stala nasproti
sedanjih toplic gospodov Praschnikerja in Keclja na kraji denaš-
njega mestnega lesnega skladišča; v Loki so okoli 1. 1431.
imeli v zakupu meščanje kopališče od lastnikov graščinskih,
freisinških škofov.:l)
Y plačilo svojih trudov pri osvobajanji krščanskih sužnikov
iz turškega ujetništva je dobil židovski ranocelnik Mihael
od cesarja Friderika lil. milostno pravico, da je opravljal posel
svoj po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
Vendar skoraj so stanovi kranjski obrnili pozornost
svojo na zdravstveno razmerje dežele naše, kajti že 1. 1516. na-
hajamo deželnega medika drja. Jakopa pl Folt.erja,4) in neko-
liko let pozneje, 1. 1530. uredila je dežela sanitarne stvari tako,
da je vzela v službo na troške svoje dva doktorja ter vsakemu
določila po 100 cekinov letne plače; prevzela je tudi nadzorstvo
o lekarnah.5)
A sredi XVI. veka je cesar Ferdinand 1. v Ljubljani
u s t a n o v i 1 c e s a r s k o dvor n o b 61 n i c o, ki se je vzdržavala
dvesto let, vendar se ji je v tem odločil namestu prvotnega drug
prostor.
S cesarskim ukazom na Dunaji dne 29. oktobra 1. 1555.
povedal je Ferdinand kralj rimski, ogrski, češki itd., da ga
je volja „ ljudstvu sploh na prid in užitek kakor po mnogih
drugih krajih, takisto tudi v našem ljubljanskem
mestu na Kranjskem postaviti novo bolnico", in
svetovalci njegovi so mu priporočali, „da tukaj v Ljubljani za
to ni boljše prilike nego samostan avgusti nskega redu pri
sv. Jak op u, (kjer stoji sedaj rediit), kateri dan na dan pro-
pada in se zakopava v dolgove, zaradi česar bodemo omenjani
samostan z vsemi dohodki prevzeli v svoje roke in samostanske
ljudi' odškodovali po drugi poti." Tako se je tudi zgodilo in
šentjakopski ljubljanski avguštini so prišli k sv. Jakopu „am
•) Arehiv ftir Kiinde ost. Geseh.-Quellen herausg. v. d. kais. Akad, d.
Wiss. in Wien X. 1. str. 435.
?) Diuiitz, Gešch. Krains 1. str. 307.
3)	Dr. R. v. Zahn, Mittli. d. liist Ver. f. Krain 1859. (Privilegieubuch
der Stadt Laibaoli).
4)	Dež. arhiv v Ljubljani
5)	Landtagsprot. 1. v dež. arhivu la 1. 1530.
11
Stekchen nachst St. Veit am Pflaumb",') t. j. v de-
našnje cvetoče toplice opatijske pri Reki. Koncem XVI. veka,
kadar so prišli v Ljubljano, morala se jim je cesarska dvorna
bolnica umekniti iz avguštinskega samostana na šentjakopskem
trgu in odkazalo se ji je poslopje sedanjega c. k. okrajnega
gla varstva Ij ubij anskega na sedanjem Valvasorjevem trgu; 1. 1774.
je dvorna bolnica prestala, kajti tega leta je omenjeno zgradbo
kupila administracija tobačnega davčnega urada.
Dokler je stala, vsprejemala je cesarska dvorna bolnica
sosebno onemogle idrijske rudokope, (zaradi česar so jo imeno-
vali tudi idrijsko bolnico), in bolne vojake.'-')
Toda vrnimo se v XVI. vek!
Tačas so kranjski stanovi v veliki stiski, katera je
zadela Kranjsko po kugi in posledicah lakote, obračali vso
pozornost svojo kar se tiče zdravstvenega razmerja na bolnice
po deželi. Vidimo, da so bolnice v Kamniku, Kranj i,
Krškem, Metliki in Rudolfovem nadzirali deželni sta-
novi, da so po pravilih samoupravnega oskrbništva, kar se do-
staje uredbe in vodstva, bile pod strogim nadzorstvom te kor-
poracije in poleg druzega nahajamo n. pr. za 1. 1571. dne 15.
februvarija ukrep odborov z dostavkom. „da je bolničinim oskrb-
nikom iz liudolfovega, Kamnika in Kranja v imeni deželnega
glavarja priti k prvemu dvornemu zborovanju v Ljubljano ter
prinesti s seboj pregledno sestavljene izpiske iz bolnicinih računov.'')
A tudi zasebnikom je bil na skrbi prospeh bolnic, kajti
1. 1547. je podaril gosp. Miklavž Skofitsch hišo v Loki,
da se tam ustanovi bolnica.4)
Zaradi neke „ razsajajoče kuge", (ne garij, temveč sitilitične
bolezni),r>) napravili so deželni stanovi v sporazumljenji z mestno
občino med šentpetersko cerkvijo in med Ljubljanico I a z a r e t e)
tamkaj, kjer v naših dneh stoji šentpeterska kosama.
Že je bilo takrat tudi na Kranjsko zasitilo blagonosno de-
lovanje pobožne družbe u s m i 1 j e n i h bratov, katero je 1. 1540.
v Granadi ustanovil Janez od Boga in 1. 1572. papež potrdil,
in 1. 1591. se je takisto na Kranjskem izprožila
misel, da bi se ta družba uvela pri nas; obravnave in dopi-
savanja o dotični stvari so imeli do 1. 1643.7), ali družba sama
Dež. arhiv v Ljubljani.
•') Dimitz, Geseli. Krains Ii. str. 300.. III. str. 457., IV. str. 178.
Mitth. d. list. Ver. f. Krain 1865 str. 31.
4) Listina (prepis) stolnega kapiteljskega arhiva v Ljubljani.
s) Dr. Lippitseh, Topographie von Laibaeh str. 266.
«) Valvasor, XI. str. 696.
7) Stolni kapiteljski arhiv v Ljubljani.
12
se vendar še ni ustanovila, temveč čakati ji je bilo vlade cesarja
Jožefa II., kakor se pokaže na drugem mestu!
Dežela, ki je omenjeno misel izprožila in pospeševala
nakano, da se uvedo na Kranjskem usmiljeni bratje, obračala je
zaradi vedno bolj rastočega zla v sanitarnem oziru največjo po-
zornost svojo na zdravstveno razmerje. Tako je sestavila — poleg
tega, da je vzboljšala plačo deželnim zdravnikom — 1. 1611.
zaradi tačas šireče se driske med otroki poseben (prvi) zdrav-
stven svet, da ukrene, kako bi bilo ustaviti moč tej in drugim
„med ljudstvom razsajajočim hitrim in nevarnim boleznim." ')
Vendar kolikor tudi so se trudili stanovi z vso pazljivostjo
svojo, da zaprečijo razširjanje prijemajočih se boleznij, ker je
bilo ljudstvo sploh in stanovnfštvo mestno posebej vnemarno,
napredovale so bolj in bolj in večkrat je morala cesarska vlada
naporom dežele pomagati z ostrimi „ ukazi" svojimi. „Dasi je o
tem mnogokrat proglašala potrebne stroge naredbe in ukaze,
kako ravnati o dobi strašne kuge", vendar se je uvidelo potrebno
notranje-avstrijski vladi v Gradci 1. 1625. izdati za Štajersko,
Koroško in Kranjsko poseben obsežen „red, kako delati z oku-
ženci", kateri se je še 1. 1691. v Ljubljani ponatisnil, -) ker ga
je bilo tudi takrat prizvati v spomin. Ta „red" je razven druzega
veleval, da je oskrbnikom bolnic —torej v ljubljanski ce-
sarski dvorni bolnici in v meščanski bolnici — 3) „ paziti
zlasti na zamiranje in ako se okuži ta ali ona oseba (v b 61 ai c a h),
ločiti jo je nemudno od drugih ter poslati v laz are t." 4)
Znamo, da se je početkom XVIII. veka ustanovila v Lju-
bljani po vzgledu italijanskih „akademij" družba učenjakov z
znamenjem bučele in imenujoč se „Academia operosorum." Med
sedemindvajsete mi družabniki je imela ta uče-
njaška družba štiri medicinske doktorje in § IX. 1.
17 0 1. objavljenih pravil določuje tudi sestavljanje in
objavljanje medicinskih del.5)
Član „operosov" s priimkom „Intentus" je bil dr. Marx
Gerbetz (por. v Zatičini 24. dne okt. I. 1658.); bil je tudi
ud cesarski Leopoldinski akademiji „Naturae curiosorum" in Sy-
denliam ga jo toli čislal, da je jemal spise njegove v dela svoja.
Gerbetzovo največje delo je „Annus I IV chronologiae medicae,
') Dež. arhiv v Ljubljani.
«) Bei Josepii Thaddiius Mayer oiuer loblicheh Landsohaft in Crain
Buehdruekern (v o. k. lioejski knjižnici ljubljanski.)
3)	Valvasor, XI. str. 693.
4)	Valvasor, XI. str. 696.
5)	Apes aCaDeMICae operosorum Labaeensium .... Labaci 1701, 4°
(v e. k. lioejski knjižnici ljubljanski.)
13
continens exactam anni 1G97 (98,99, 1700) temporum aurae et
luimanorum corporum Labacensium alterationem cum suis hi-
storiis, causis et medicinis."
Razven tega je spisal tudi knjigo „Verthadigung der Lay-
bacherischen Lufft", katera je pod tem naslovom izšla že tudi
prej v latinskem jezici. ')
V tistih dneh je bil v Ljubljani tudi kolegij publicum za
anatomijo v kterem je poučeval magister in profesor kirurgije
Fil. Jak. Brezi, in sicer v posebni sobi c. k. dvorne
bolnice. A nemidejano mu zapre administrator duhovnik Žiga
Reich prostor in tako je Brezi bil prisiljen začasno ustaviti
omenjena predavanja svoja. Dne 25. januvarija 1. 1759. obrnil
se je (lo cesarice Marije Terezije in v dotični prošnji pravi :
„takoj bi bil z i ni mi to var iši dr užn o pričel Collegia
anatomica, da mi ni za anatomijo prej odkazanega prostora v
tukajšnji c. k. ljubljanski dvorni bolnici zabranil nje admini-
strator duhovnik Žiga Reich sedaj za jednak namen, kajti
ljudstvu so taka Collegia Puhlica le zabava, ali v
svoji hiši mu ni moči predavati tega predmeta, ako
neče, da pobegnejo vsi s t a n o v n i k i in bode hiša njegova
prazna .... Veličanstvo Vaše gotovo ne zahteva, naj bi kdo, ki
obrača trud svoj občinstvu v prid, zaradi tega uničil samega
sebe officium enim suum Nemini debet esse damnosum."
Brezi prosi cesarice, naj mu v dvorni bolnici ali sicer
po magistratu odredi potreben primeren prostor. Potem je krajni
urad dobil ukaz, naj poskrbi Brezlu za tako sobo. -)
Po nepozabljive cesarice Marije Terezije vspodbudi in
„najmilostivejšem ukazu" vzdignilo seje na korist deželi v stolnem
mestu zopet sir o t išče, ker je bilo ono v 11. veku ustanov-
ljeno tekom viharnih časov že davno propalo.
Okrožnica iz Ljubljane dne 13. februvarija 1. 1758.:
„Kratko naznanilo, kako napraviti sirotišče v Lju-
bljani v vojvodini Kranjski" razglaša poziv, naj se po-
more zvršiti dobro delo in riše s kratkimi potezami bodočega
zavoda osnovni črtež, ki je res vse pohvale vreden zaradi po-
sebne primernosti svoje.;))
A na zelo trdnih nogah kar se dostaje humanitarnih
na p r a v je stolno mesto naše stalo 1. 17 G 7., kajti
Ljubljana je imela tedaj vsega vkupe osem zavodov za
oskrbovanje ubožcev, med temi tri bolnice.
') T. Mareus Poclilin. bibliotheca Carnioliae str. 21.
2) L. St. A.
8) Arhiv dež. muzeja „RudoIfLuum."
14
V deželno-zgodovinskem ožini bogati arhiv Raven-
skega gradu vsegdar eminentno patrijotičnih grofov II o h e li-
var t o v hrani o tej stvari naslednji sestav:
Hiše-za ubožce v Ljubljani 1. 1767.
1.	Cesarska bolnica ima novo poslopje ter je pripravljena
za trideset oseb, za dvaindvajset moških in osem ženskih ubožcev.
V	obligacijah ima 17.560 gld. in poleg tega dobiva še vsako
leto po 1.000 gld. miloščine.
2.	Meščanska bolnica ima slabo poslopje, oskrbuje štiri
moške in dvanajst ženskih oseb, dalje štiriindvajset najdencev.
V	obligacijah ima 17.747 gld. 37 kr. in posestva ji ncso
2.233 gld. 36 kr.
3.	Sirot išče, brez svojega poslopja, oskrbuje šest dečkov
in štiri dekletca. V obligacijah ima 10.490 gld. 26 kr. in od
posestev in miloščine dobiva po 1.564 gld. 52 kr.
4.	Ubožnica je v slabem poslopji in oskrbuje petin-
dvajset ženskih oseb.
5.	Kaznilnica in prisilna delavnica ima slabo
poslopje in vsako leto po 409 gld. 21 kr. miloščine.
6.	Nemška redovna bolnica ima zaklada 2.000 gld.
7.	Grofa Lamberga zavod pri stolni cerkvi ima
glavnice 20.000 gld.
8.	Manjše ustanove za podporo ubožcem vsota 7.500 gld. ')
Zaradi zgoraj omenjenega slabega stanja je bilo treba
meščansko bolnico postrojiti in za 1. 1773. nahajamo be-
ležko, da je za popravo dala cesarica Marija Terezija
2.000 gld. iz zasebne svoje blagajnice. ")
Po tej veliki cesarici in kraljici v dežel našo uvedena družba
za povzdigo poljedelstva in koristnih znanostij (sedanja c. k.
kmetijska družba) pozvala je na dan mnoge strokovne šole in
je sploh zelo povzdignila dušno življenje v dežele naše stolnem
mestu.
Belzacar Hacquet, prirodoslovec in etnograf, jeden naj-
trudoljubivejših udov kmetijske družbe, kateri je iz znanostnih
namenov tudi vsestranski prepotoval deželo našo, ustanovil je v
Ljubljani stolico za ran o cel s t v o in porod n i č ar s t v o ter
odprl anatomiško gledališče (okoli 1. 1774.) in precej
velik prirodpznansk muzej prijateljem te znanosti na po-
rabo. Cesar Jožef II., kateremu se ima zahvaljevati deželna
') Miscellanea 'zv. XII.
2J Blatter aus Kram 1862, str. 36.
15
civilna bolnica naša na ustanovitvi svoji, ogledal je te učene
zbirke prof. Hacqueta za bivanja svojega v Ljub-
ljani 1784. I. ')
Koncem XVIII. veka, prav v tistih dneh, ko se je ustno
novila ljubljanska civilna bolnica, bilo je na Kranjskem jak-
živahno literarno gibanje na medicinskem polji, kajti na njem
ni delalo ni več nI menj nego trinajst zdravniških pisateljev,
med katerimi nam je imenovati zlasti tri posebno imenitne,
drja. Janeza Krst. Sag a rja, kateremu je Marija Terezija po-
delila plemstvo in čegaver delo „Systema morborum symptoma-
ticum" 1. 1771.in 1776. so imenovali najboljši nosološki
poskus 18. veka,drja. Makov ca, ki je izdal knjigo o
babištvo, ■'') in drja. K as tel ca, kateri je širšim krogom obznanil
gorko vodo v Toplicah na Dolenjskem.4)
L. 1786. ukazal je cesar Jožef II. ustanoviti ljub-
ljansko civilno bolnico in temu posledica je bila izpre-
memba mesčanske bolnice ter da je prestala cesarska dvorna
bolnica, o čemer izpregovorimo obširneje na drugem mestu.
') Mittli. d. hist. Ver. f. Krain. 1860. str. 68. in dalje — Dirait/. Geseli.
Krains, IV. str. 186. ter 206.
«) Wm-7,liacli, l.iogr. Lexs XXVIII. str. 69.
3)	L. 1782. po 1788. nemški in slovenski C. k. licejska knjižnica v
Ljubljani.
4)	L. 1777. pri Kurzboeku na Dunaji.
I.
Zgodovina hiše, dokler se ni izpremenila v
civilno bolnico, od 1. 1654. do 1786.
a Ajdovščini v p redmes tj i" ') se je imenoval še
koncem minulega veka kraj ob obeh straneh Dunajske ce-
sarske ceste med denašnjimi Dolgimi in Poljskimi
ulicami po jedili strani in po drugi ob Marije Terezije cesti
v podolžni črti od znamenja sv. Trojice pred civilno bolnico do
uhoda na pokopališče pri sv. Krištofu.
To ime „na Ajdovščini" izvira od pokopališč, katera je
imela tukaj za Rimljanov na mestu sedanje Ljubljane stoječa
rimska naselbina in kjer so se, kakor znano, večkrat že pri sv.
Krištofu, potem ko so zidali „Hotel Europo" in v vrti civilne
bolnice same nahajali grobni kameni, grobne svetilke, igle,
novci itd. 2)
V tem kraji „na Ajdovščini", in sicer prav tam, kjer danes
stoji lepa zgradba civilne bolnice, stala je — seveda od ceste
nazaj pomaknena — sredi XVII. veka velika pristava.
L. 1642. so prišli s cesarskim pismom dunajskega dvora do
Wolfganga Engelberta Auersperga v Ljubljano prvi patri bosonozega
avguštinskega redu ali diskalcejatov namenjeni, da postavijo sa-
mostan. Kupili so zatorej iz tega namena hišo in vrt pred
1)	Aiistria Sam voa P. Marjan, III. 5. str. 168.
2)	Alfons Milil ner, Emona str. 300. ter 301. in podoba II., kakor tudi
ustno poročilo gosp. Ant. Grajca.
17
Nemškimi vrati od plemenitega gospoda Tauffererja za 1.000
cesarskih tolarjev in po »izročitvi kraja" med cerkveno sloves-
nostjo in streljanjem topov na Gradu se je v navzočnosti vsega
plemstva postavilo križevo in samostansko znamenje.
„A drugačen prizor" — takisto poroča diskalcejatska kro-
nika ljubljanska — ') „se je vršil zatem v noči prejšnjega dne, ko
so postavili in blagoslovili križ, kajti posekali so ga nasprotniki
in vrgli kar tja na ulice, kjer so ga drugi dan na velik strah
svoj našle ležečega mnoge pobožne duše."
Ta udarec po diskalcejatih je bil le začetek mnogobrojnih
zaprek, ki so se stavile pobožnim očetom, želečim, da bi si tukaj
v Ljubljani zgradili svoj samostan, čakati jim je bilo deset let,
prodno so mogli uresničeno videti nakano svojo.
Ko so bili 1. 1G49. za 3.000 gld. in 100 cekinov ,in specie'
kupili graščino „Jamensko" v Šiški in jo prestrojili v samostan,
obrnili so 1. 1650. pozornost svojo zopet na mesto, kjer jim je
bil po všeči nekov prostor pri šentpeterski cerkvi, ali temu se
je protivil magistrat, boje se, da utegnejo seči kmalu tudi po
lazaretu in bi jim ga moral prepustiti; „tudi bi lehko" —
tako pravi dotični ugovor — „z duhovskim svitom od sv. Ni-
kolaja in od drugih cerkva, katere imajo dobre duhovnike, od-
vračali ljudi' ter jih vabili k sebi." Totem so kupili 1. 1652.
»pristavo in njivo nasproti meščansko-bolničini pristavi" od gosp.
deželnega knjigovoda Boštijana Walterja za 450 gld. Vendar
predno so začeli zidati, zvedel je njih glava pater Arzenij po
drji. Andreji Competerji o tej stvari in „da je tam blizu
sv. Krištofa ugodnejša in boljša prilika, kateri lastnik je pre-
žlahtni gosp. Adam "Weiss z gospo materjo svojo, Sofijo Weis-
sovo" — pristava z vrti in njivami, združena zemljišča, kjer
so pozneje res dvignili samostan svoj „na najboljšem in najugod-
nejšem prostoru", „na Ajdovščini v (šentpeterškem) predmestji",
denašnjo deželno civilno bolnico.
Dne 15. majnika 1. 1653. sklenila se je na Jami z gosp.
Adamom Weissom, prodajalcem, po jedni, in z diskalcejati, kupci,
po drugi strani kupna pogodba. Kot svedoki so podpisali kupno
pismo že omenjeni dr. Competer in Gašpar Kraschna za proda-
jalca, in za kupce Janez Krst. Ahazhizh.
Kupno pismo slove poleg druzega: „Alss nemblichen ver-
kauft gedachter Hr. Weiss vnd vbergibt eigenthumlich seinen
in der Vorstadt und gegen St. Christoph liegenden ihme erblich
angefallenen WeissischenMayerhof, Schupfen,zweien
') Met) akti civilne bolnice najdena po gosp. Urbasu in sedaj hranjena
v arhivu deželnega odbora kranjskega.
2
18
Harpfen, alten und neuen Garten s a m t einem atl-
rainenden Acker mit allen Iieeht und Gerechtigkeiten ge-
dachten Herrn Patribus per ein Summa G-elds, namlichen 550 fl.
Landswahrung und zwolf Ducaten in Gold und zwar dergestalt,
dass sie Herrn Patres iiber solchem Kaufschilling noch ihrn
Herrn Weiss bei der Lobl. Landschaft in Crain auf sein Leben-
Iang die Zapfenmass oder Tazbefreiung Jarlich pro
50 Samb weissen walschen Weines ziMvegen zu bringen
und zu procuriren wie nicht weniger auch alle Monath ein Mess
zu verstehen nach vollendter Auferbauung des Gotshaus und
alao ewig fiir ihn Herrn Weiss, seine Eltern und sein ganzes
Gesehlecht zu verrieliten verpfiichtet sein sollen." ')
Takoj bodočega 1. 1654. pričelo se je zidanje av gu Štin-
skega samostana, denašnje civilne bolnice naše,
ko je cesar Ferdinand 111. na prošnjo patrov naročil tedanjemu
deželnemu vicedomu (cesarskemu namestniku) na Kranjskem,
Frideriku grofu A11 e m s u , naj jim da „ i z v i c e d o m s k i h
gozdov 2 6 0 majhnih in velikih debel."
Najprej so začeli zidati od malega refektorija do
vrta proti sv. Krištofu, zatorej mali in veliki refektorij z uhodno
dvorano po dolžini in širini, a na višek do oken v celah nad
omenjenima refektorijema. T r o š k o v je bilo p r v o let o 1.119 gld.
n. v.,4) drugo (1. 1655.) so znašali 1.516 gld. n. v.'') L. 1656.
zidali so tudi in dovršilo se je nadstropje proti sv. Petru nad
kuhinjo in pekarno, bilo je zatorej popolnoma dozidano takozvano
„staro poslopje." Troškov so imeli to leto 1.050 gld. n. v.4)
Ker je bilo sedaj samostansko poslopje toli dodelano, da
so imeli patri za porabo „refektorija, kuhinjo, shrambo za živilo,
dormitorije ali sobe za stanovanja", pričeli so zidati cerkev
na čast sv. Jožefu, za katero se je slovesno položil osnovni
kamen dne 22. majnika 1. 1657. in pri kateri svečanosti je ce-
sarja Ferdinanda III. namesto v al deželni glavar Wolf
Engelbert grof Auevsperg. Še 1. 1657. bilo je do cela zgotov-
ljeno Najsvetejše in nzazidalo se je 2,663 gid. n. v.;" •"■) drugo
leto potem (1. 1658.) zgrajena je bila že prejšnje leto pričeta
kapela za mrtvece, (denašnje civilne bolnice cerkev), ki je stala
1.190 gld. n. v., in teh troškov so plačali kranjski stanovi
500 gld.'1)
*)	Diskalcejatska kronika str. 68.
3)	lbid. str. 75.
»)	lbid. str. 77.
■■)	lbid. str. 78.
s)	lbid. str. 82.
"J	lbid. str. 83.
19
Ko je dve leti potem cesar Leopold I. prišel v Ljub-
ljano (1. 1660.) na dedno poklonstvo in je razven nekolikih
dnij (od 7. dne septembra do 8. dne oktobra) bival tukaj, imela
sta novi samostan avguštinov in njih „sicer ne še dozidana
cerkev" redko lepo svečanost. Dne 5. oktobra namreč so se
prenesli v slovesni procesiji »ostanki trupla sv. Peregrine, dev. in
muč." iz stolne v samostansko cerkev in poleg papeževega nuncija,
španjskega in benečanskega poslanca je bil peš n a v z o č e n
cesar Leopold 1. sam kakor tudi nadvojvoda Leopold Viljem,
skrivni svetovalci, vsi dvorniki, vse plemstvo kranjsko in vsa
duhovščina mesta ljubljanskega.
„Po dovršenem cerkvenem opravilu" — piše tu večkrat
navajana diskalcejatska kronika — „bi!o je že tudi za Njega
cesarsko Veličanstvo pripravljeno kosilo v refektoriji našem, toda
ker so nekoliko ur prej došle novice, da je padel Veliki Varadin
v turške roke, opustilo se je to gostovanje". ')
Nadvojvoda Leopold Viljem je podaril za dozidanje mrt-
vaške kapele, za jeden stransk oltar in za zidanje kapelice na
čast sv. Peregrini 1.200 gld. n. v.,'2) a cesar sam za mrtvaško
kapelo 500 gld. V letih 1659., 1660. in 1661. pozidalo se je
1.604 gld., 2.000 gld. in 1.200 gld. Že si je bil samostan ,.zaradi
zidanja" nakopal 3.323 gld. dolga in rokodelci ter drugi delavci
so ga „zelo naganjali za plačilo," zato je cesar Leopold
1. 1662. prejšnjemu darilu „primeknll" še 500 gld. '1) Zdaj so
začeli patri misliti, da bi prodali graščino na Jami, kajti nje
vzdržavanje jim je napravljalo preveč troškov. Za zidanje cerkve
so porabili to leto zopet vsoto 1.200 gld.
Pozidala se je torej v prvih osmih letih (od 1. 1654.
do 1662.) za samostan, cerkev in mrtvaško kapelo vsota
1 3.5 42 gld. n. v. Vendar v letih 1663. do 1674. zidanje ni
posebno napredovalo, ker porabilo se je vseh dolgih jednajst let
za ta namen vsega vkupe samo 1.694 gld. in nekatero leto niso
troški znašali ni 100 gld., kakor n. pr. 1. 1671., ko se je izdalo
celo samo 32 gld. L. 1670. prodal je samostan graščino Ja-
mensko za 2.000 gld. gosp. Jan. Krst. Benagliju z Rožnika in Bele
Peči in 1. 1672. podarili so stanovi kranjski diskalcejatom štiri
vinograde v Vipavi, ki so jih ti, preoddaljene za obdelovanje,
kmalu zopet prodali. Te dve prodaji in še drugi pritoki so po-
mogli, da je 1. 1675. bila cerkev pokrita; to leto se je zatorej
znova obrnila na zidanje znatna vsota 2.229 gld. V letih 1676.
in 1677. izdalo se je skupno le 948 gld., a zato 1. 1678. in
') L. c. str. 92.
2) L. o. str. 93.
s) L. e. str. 95.
2*
20
1679. vkupe 2.772 gkl. Sedaj je bil gotov tudi cerkven obok in
„stukodorji" so skoraj popolnoma završili delo svoje
Mojstri pri tem grajenji so bili v omenjenih dobah ume-
teljnika Francesco Rosina in N. Marceli, in kamenarsko delo je
prevzel kamenosek Matija Fototschnikh. Veliki oltar s podobami
in olepšavami je zdelal kipar Ivarol Schell za 100 kron, t. j. za
183 gld. 20 kr. (I. 1662.)
L. 1675. dne 19. marcija je šla s knezoškofom Rabatto
vred iz stolne cerkve k avguštinom slovesna procesija na čast
cerkvenemu patronu sv. Jožefu, pri kateri so nosili kip svet-
nikov in ki so jo spremljali deželni stanovi, knez Eggenberg —
čegaver oče je bil največji dobrotnik prosjaškim redovnikom — ')
grof Kazianer, grof Blaga y, grof T h um, gospodje Saurau,
Jankovič i. m. dr.
Troški za zidanje od 1. 1680. do 1689. s primerno majhno
vsoto 1.946 gld. pričajo, da se je tudi v ti dobi napravilo malo
novega, kajti razven vrtne ograje, novega hleva od kamena in
mnogih poprav ni zabeleženega v kroniki nobenega dela iz do-
tičnih let.
Stoprav 1. 1 69 0. pričenja se zopet živahnejše
i n v e č j e g a se p o p r i j e m a j o č e zidanje denašnje bolnice naše.
„Kar se tiče samostanskega zidanja" — govori
kronika o 1. 1690.u) — „ vzdignil se je letos del ob cesti,
stoječi od vrat počenši do velikih vrat blizu vrta
in se pokril, troškov je bilo nekako 1.200 gld. n. v.; bodoče
leto se je ta del skoraj popolnoma dozidal in je bilo izdanih
777 gld. Prav do dobra završila in znotraj uredila se je zgradba
1. 1692. in je stala 284 gld. Sicer se je še pri cerkvi in samo-
stanu do poslednje dobe zidanja, zatorej od 1. 1690. do 1707.,
ogradil z zidom vrt pri cesti ob stranski poti, postavil se
majhen zvonik nad zakristijo ter se olepšalo s štukaturami cer-
kveno pročelje, in za vse to je naraslo troškov 4.272 gld.
Vsoto 800 gld. pa so obrnili patri v to, da so se i zne-
bili neke zelo neprijetne soseščine.
Te stvari se tičoč beremo v diskalcejatski kroniki na-
slednjo beležko:
„Es ist gleich ausserhalb der Klosterporten all\vo an-
j',etzo die hI. Dreif altigk ei t s - Sau len stehet, ein der
Stadt Laibach zugehoriges Wirthshausel gestanden, in
') Janez Ureli knez Eggenberg je v oporoki svoji volil 8.000 gld. za
ustanovljenje kakega prosjaškega redu v Ljubljani, in. njegov sin Janez Anton
je to vsoto bosonozim avguštinom na prid podvojil. — Marian, Austria Sacra
1. e. str. 166.
-) L. c. str. 159.
21
Avelchem sich allerley liederliches Gesindel aufgehalten, und
\veilen uns das Getiimmel und Geschrei, das iibermassige Fressen
und Saufen auch Tanzen und Springen der liederlichen Burschen
so sich darinnen gemeiniglich versambleten sehr ungelegen war
aucli ofters sovvol bei Tag utid Nacht der geistl. Gesang turbiret
\vorden, so bat sich das Klosterkapitel um diesen Ungelegen-
lieiten abzuhelfen mit Genehmhaltung Patris Provincialis resolvirt,
d i e s e s H ii u s 1 v o n der S t a d t L a i b a c h z u k a u f e n und
vol lig zu rasiren, \vie dann auch der Contrakt gegen I)ar-
legung 800 ti. T. YV. geschlossen \vorden." ')
Nekoliko let pozneje je podaril Herbard grof Auersperg,
deželni maršal na Kranjskem, vsoto 500 gld., da se postavi na
tem mestu znamenje sv. Trojice, katero se je nemudno
zdelalo najprej od lesa (1. 1693.) in potem (1. 1722.) namestilo
s trpežnim znamenjem od kamena, za katero je vdova Marija
K o n stancij a grofica Auersper gova, poroj. grofica
Traut man stor f o v a, žrtvovala 1.000 gld. in 200 mernikov
žita in ki je izklesano od kamenoseka Luke Misli. -)
Povedano je že bilo, da se je poslednja doba zidanja
pričela z 1. 1 708.
„Tudi se je konečno" — dostavlja o tem leti samostanski
kronist — »sezidal poslednji del samostanski proti
vrtu, kjer je velika klet, shramba za živež in velika obednica,
stopnice, (ki so se prenaredile), zgorenje nadstropje z mostovžem
in z vsemi potrebnimi zidovi, kar se je vse pokrilo, tudi so se
do zadnjega napravili oboki v kleti in po stanfcah ali sobah
spodnjega nadstropja." T roški za zgradbo poslednjega
tega dela so znašali 1708. 1. 1.360 gld. — katerim so po-
mogli deželni stanovi kranjski s 150 gld. — 1. 1709.
jih je bilo 550 gld., 1. 1710. le 324 gld. in zadnje 1. 1712, so
narasli na 443 gld., skupno na 2.677 gld.
Pokaže se nam zatorej o skupnih troških v oseminpetdesetih
letih, odkar se je bil položil osnovni kamen in se zacelil po-
slednji del pri samostanu in cerkvi diskalcejatski ali denašnji
civilni bolnici, ta-le red:
I.	1. 1654. do 1662. vsota 13.542 gld.
II.	„ 1663. „ 1689. „ 9.589 „
III.	„ 1690. „ 1707. „ 4.272 „
IV.	„ 1708. „ 1712. „ 2.677 „
30.180 gld.
in 800 gld. za prostor, kjer stoji znamenje sv. Trojice.
») L. o. str. 157.
a) L. e. str. 164. in str. 226.
22
Bilo je se ve še nekoliko let dalje treba delati marsikaj,
tako n. pr. dozidati vrtno ograjo 1. 1714., o katerem leti
—	mimogredoč bodi rečeno — stoji v kroniki pisano, da je še
trajala lakota, ki seje bila pričela na Dolenjskem 1. 1 713. in da so
razsajale osepnice, ostudnice in vročnica. L. 171 G.
napravil se je v samostan vodovod od vodnjaka v vrti do
kuhinje; precej drugo 1. 1717. sezidalo se je, ločeno od samostana
v mer proti sv. Petru in vendar še znotraj samostanskega
ozidja stoječe daljše poslopje za posle, hlev za konje in podstrešje
za vozove, ki je stalo 1.045 gld. ')
Zelo slovesno pa so praznovali diskakejatje 1. 174G. od
1. dne majnika počenši ves teden spomin o svojem dohodu na
Kranjsko pred stoinštirimi leti; obširni popis te slavnosti, kakor
ga je ohranila kronika in katerega imamo tudi natisnenega
(glej: Uvod), ne spada v ta spis. Vendar omenjamo, da je to
leto slavni domači slikar Valentin Mentzinger samostanu
brez vsega plačila naslikal podobo k r i ž a n e g a V z v e-
1 i čar j a za zimski refektorij.
L. 1749. naročili so „tii (v Ljubljani) stanujoči češki
narodnjaki" na čast sv. Janezu Nepomučanu v godu njegovega
dan slovesno veliko sveto mašo „s trombami in kotli"; samostan
je nabral ta dan za svečavo, vosek, olje itd. 17 gld. 24 kr.
Ne izpolnoma dvajset let prej nego se je odpravil samo-
stan, treba je bilo sila popravljati samostansko zidovje in cerkev,
in sicer 1. 17G5. Iz redovne provincijalne blagajnice seje dovolilo
za popravo 1.000 gld. in ljubljanskega mesta magistrat je prepustil
50.000 opek „po tisti ceni kakor meščanom." Zelo slabi mostovži
zgorenjega nadstropja so se morali obočiti z opeko, takisto ku-
hinja, biljardnico pa so prezidali v nočišče s štirimi posteljami,
pomnožila seje znatno knjižnica in napravili so se novi postavci;
sobice proti križnemu vrtiču so se podrle in tako se je odprla
na mostovž svetlobi pot. Kratko povedano: »samostan se je"
—	kakor završuje to poročilo svoje kronika — „popolnoma
prenovil", tako, da samostanski knjižničar pater Marko Pochlin
v izvestji svojem do patra Marijana za njegovo „Austria Sacra"
ne more dosti prehvaliti lepote njegove. „Vendar" — takisto
piše —'') „predno se poslovim od samostana, ozreti se moram še
jedenkrat na preugodno, lepo, prijetno in prav zavidanja vredno
ležo njegovo. Postavljen je na najzdravejši kraj, prav ob veliki
cesti", in na drugem mestu govori: „Naposled mi je tudi še
dostaviti, da zaradi tukajšnjega izvrstnega čistega in svežega
») L. o. str. 221.
2) Austria Sacra 1. e. str. 173.
23
vzdulio semkaj iz mesta ne zahaja sploh zgolj plemstvo se vedrit
nego da tudi mnogokdo nekolikokrat v leti prihaja k vajam za
zbiranje duha."
Dne 12. januvarija 1. 1782. kakor znano je ukazal cesar
Jožef II., naj se odpravi velik broj samostanov, toda med
odločenimi tačas še ni bil diskalcejatski samostan ljubljanski.
Ko se je papež Pij VI. mareija meseca tistega leta med-
potoma na Dunaj peljal skozi Ljubljano, doletela je poslednjega
prijorja ljubljanskih diskalcejatov patra Onufrija, porojenega
Ljubljančana, sreča, „mimopeljoči se Prevzvišenosti Njegovi zunaj
samostana s konventom svojim v vrstah spodobno pokloniti in
ji izkazati poslednjo čast." ')
Dne 14. aprila 1. 1784. odpravil se je ljubljanski samostan
bosonozih avguštinov (diskalcejatov) in dve leti potem so dobili
v bolnico izpremenjeni diskalcejatski samostan pod vodstvo usmi-
ljeni bratje iz Trsta!
') Austria Sacra 1. c. str. 174.
II.
Cesar Jožef II. ustanovi civilno bolnico
dne 19. junija 1. 1786.
InflrMfs VtrIVsque seXVs
IosephVi seCVnDVs
Caesar, reX, plVs, aVgVstVs
posVIt
Kronografikon z zlatimi črkami na sivem marmorji nad velikim ullodom v
civilno .bolnico ljubljansko. -
limo 1. 1783. prebil je cesar Jožef II. na Italijanskem,
'dne 15. marcija 1. 1784. pa.se je vrnil v kraljevstvo svoje.
Malo dnij potlej je prišel v Ljubljano, kjer je ostal jeden
ves dan in kakor povsod ogledaval na svoje oči, kako je z jav-
nimi naredbami.
25
„Laibacher Zeitung" 1. 1784.') piše dne 20. marcija:
„Denes popoludne ob 3/4 na jedno imeli smo srečo videti lju-
beznipolnega vladarja svojega v mestu svojem. Njega Veličanstvo
se je ustavilo v gostilni „zum \vilden Manne" -) in po kratki
pomudi peš odšlo ogledovat v spremstvu gosp. Frana grofa Fin-
skega, generala pl. Wenkheima in gosp. barona Taufrerja,
okrajnega glavarja, meščansko bolnico, vojaško bolnico,
uršulinski samostan in vojaško sirotišče." Po obedu v omenjani
gostilni, kjer je vladar, prišedši od ogledavanja svojega vsprejel
mnogo prošenj, bila je zvečer ob 6. uri avdijenca za vsakoga,
in ob 8. uri zvečer se je udeležil cesar soireje pri Alojziji
grofu A u e r s p e r g u."
„Dan potem, v nedeljo 21. marcija je šel vladar po končani
pontifikalni peti maši knezoškofa grofa Herbersteina po-
gledat „cerkev frančiškanov, (kjer stoji denašnji dan gimnazij),
od tam cerkev sv. Jakopa, potlej zidani most (čez takozvani
Grubrov vodotoč), in naposled k profesorju Hacquetu, pri ka-
terem je Njega Veličanstvo izvolilo ogledati prirodoslovni njegov
kabinet in anatomiško njegovo zbirko. Zatem sta prišla na vrsto
kaznilnica in vojaška kosama."
„Njega Veličanstvo" — slove dalje poročilo o Najvišji nav-
zočnosti cesarjevi v mestu ljubljanskem — „delilo je dobrote
povsod, kamor je prišlo, ubožnice so dobile bogate darf in
da ne govorimo o drugem, pustilo je tudi 100 zlatnikov župnim
siromakom. Popoludne ob 3. uri je Njega Veličanstvo z drugim
spremstvom vred odpotovalo na Dunaj. Slavnega potnika je po-
zdravljalo na tisoče želja za srečo Njegovo."
Za našo hišo, denašnjo civilno bolnico in tačas
še samostan diskalcejatski, bil je pa ta pohod cesarjev v
Ljubljani epohalne pomembe.
Že v Ljubljani je bil cesar Jožef dne 20 marcija 1. 1784.
sestavil cesarskemu namestniku notranje-avstrijskih dežel (šta-
jerske, koroške in kranjske) grofu Khevenhiillerju spomenico ob
opazovanji svojem na poti od Trsta do Ljubljane in iz Nemškega
Gradca mu je poslal 28. dne marcija Najvišje svojeročno pismo,;|)
kjer guvernerju navaja dolgo vrsto „ opominov o nekaterih mate-
rijalnih in lokalnih stvareh," ki jih je videl na „potovanji", in
mu veleva „njih zvršitev."
') Štev. XIII.
'a) Na Velikem trgu poleg mestne svetovalnice, sedaj lastina gospe
Gregoritseheve.
3J „Ein Handbillet Kaiser Josef II." von Adam Wolf, Beitrage zur
Kunde steierm. Gesehichtsquellen XII. str. 143. in dalje.
26
V	tem spomina vrednem svojeročnem pismu cesarja Jo-
žefa II. nahajamo prvi sled ob ustanovitvi civilne bolnice
ljubljanske.
Tu čitamo namreč pod napovedno besedo »Kranjsko" v
9. odstavku:
„Ivaže se, da med ljubljanskimi tremi samostani ako nista
dva je vsaj jeden njih nepotreben, osobito, ker sem bivšo jezu-
vitsko cerkev (šentjakopsko) odločil v župno cerkev. Frančiškane
bi zatorej bilo prestaviti v samostan obutih avguštinov (Mariji-
nega oznanjenja — kjer so frančiškani še dandanes) in te od-
praviti, tako izprazneni frančiškanski samostan (de-
našnje gimnazijsko poslopje) izpremeni se v bolnico in iz-
roči ali posebni ceneni administraciji, ali usmiljenim bratom,
katere bi, v sporazumljenji z guvernerjem v Trstu, ki mu ob
jednem pišem in kjer jih brez teže pogreši mesto, naj-
lože prestavili v Ljubljano, toda morala bi se urediti
najprej primerna in prostorna soba za bolnike,
in ta bodi takisto dovolj visoka".1)
Frančiškani pa naj bi se preselili v samostan od-
pravljenih bosonogih avguštinov (denašnjo civilno bolnico).
Tu je bilo po odpravi diskalcejatov prirejeno skladišče za
blago, katero se prenesi v nekdanji »Zatiški dvor" (denašnje
deželno sodišče.) -)
Dne 20. junija 1. 1785. došel je patru gvardijanu franči-
škanskemu od okrajnega urada ljubljanskega ukaz, da bodi vsak
hip pripravljen vsprejeti usmiljene brate, ki imajo priti iz Trsta,
a prav tisti dan je prejel ukaz od notranje-avstrijskega gubernija
v Gradci tudi prijor tržaški, naj s preseljenjem družbe svoje
počaka še mesec dnij. a)
Nekoliko dnij potem (dne 3. avgusta) naznanja baš tisti
centralni urad v Ljubljano, da v Gradec ni še dospel Najvišji
odlok, ali se oddaj vodstvo nove namerjane bolnice
v Ljubljani usmiljenim bratom, ali kakem zasebniku.
Vendar koncem avgusta meseca že je bil gotov dotični Najvišji
ukrep in sicer na korist usmiljenih bratov tržaških,
katerim se je (dne 25. avgusta) poslal ukaz, naj pridejo v Ljub-
ljano tekom osmih dnij.
V	tem, kakor bi sodil človek, anonimno pisano
prejme graški gubernij, kar se tiče doslej izbranega prostora
za bodočo bolnico, odločilno naznanilo, o čemer pozneje.
') L. o. str. 145.
,J) Ljubljanski mestni arhiv. (Za ta često se ponavljajoči eitat stoje dalje
črke L. m. a.
s) L. m. a.
27
Poročilo se je namreč centralnemu uradu v Nemški Gradec,
češ, do f'r a n č i š k a n s k e g a s a m o s t a n a in apotečnega akvarija
(tolmuna za pijavke?) širi se ob nalivih p o vodenj tako,
da je bilo za rešitev višje stoječih stvarij cesto že potrebovati plave."
Gubernij je ukazal takoj okrajnemu uradu ljubljan-
skemu, da izjavi o tem mnenje svoje, in ta je nemudno izpolnil
ukaz, rekoč, da je omenjan emu naznanilu ob o p as n osti
vodni podstava sama hudobnost ali nevednost in je dokazal,
da ni resnično. ')
Potem je 7. dne septembra došel cesarskega namestništva
odlok, oprt na dovolilo cesarjevo, da, ako frančiškanski samostan
v Ljubljani ni izpostavljen povodnji, kar mora vendar biti
obče znano, izprazniti ga je usmiljenim bratom.
Nakazalo se je tudi, kako prestrojiti cerkev in samostan v
bolničine namene. Sobe je napraviti v zgorenjem nadstropji,
vzvišati jih je 14—15' in na primernem kraji v njih narediti
ventilatorje.
Oktobra meseca so bili usmiljeni bratje že
umeščeni po nekaterih sobah samostanskih in na Najvišjem
mestu se je kar najodločneje zahtevalo, da se hitro
ustanovi bolnica.
Kako važna je bila civilna bolnica za mesto in za deželo
vidi se iz tega, da so se kmalu po prihodu usmiljenih bratov
v Ljubljano oglašali ljudje, naj jih vsprejmo vanjo, '2) da, želelo
se je tedaj že celo tudi, naj bi jemala bolnica v oskrbovanje
blaznike. Tako se je obrnila soproga blaznega gostilničarja Va-
lentina Persitscha iz Postojine do graškega gubernija, naj bi vzeli
moža njenega v skrb tukajšnji usmiljeni bratje, ali ti so ji
dne 5. januvarija 1. 1786. morali naznaniti, da ga zaradi še ne-
postrojenih prostorov precej nikakor ne mogo vsprejeti, vendar
store to v bodoče, kadar bode vse gotovo, za 2 00 gld. letne
plače. ')
Tudi že decembra meseca 1. 1785. vložil je Jožef Dembscher
v Trstu prošnjo pri usmiljenih bratih, naj sme svojo tam usta-
novljeno posteljo za bolnike prestaviti v Ljubljano, in ljubljanski
okrajni urad je priporočal to prošnjo guberniju graškemu, „kajti
jasno je, da bi usmiljeni bratje, katerim je sedaj še
možno vzdržavati samo je d no posteljo, bili sicer
tukaj brez koristi, toda tako se sčasoma položi osnovni
kamen bolnici." 4)
') L.	m.	a.
2)	L.	m.	a.
3)	L. in.	a.
4)	L. m.	a.
r
28
Ljubljanski okrajni urad je poslal v Nemški Gradec in na
Dunaj črteže in proračune, kako prirediti frančiškanski samostan
za bolnico (dne 13. decembra 1. 1785.), in na Najvišjem mestu,
kakor tudi pri graškem guberniji se je pridno delalo na to, do-
ločili so prenaredbe črtežev in obravnavali vprašanje, iz katerega
zaklada se plati zidanje.
Zdajci, ko se je vse predložilo, kar je bilo treba zve-
deti zaradi zidanja, prišel je z Najvišjega mesta odlok,
kateri je stvar popolnoma drugače zasuku il in
ukazal, da se je usmiljenim bratom z namerjano bolnico svojo
preseliti v odpravljeni samostan bosonozih avguštinov na Dunajski
cesti,') in tako je bila izrečena ustanovitev denašnje civilne
bolnice ljubljanske na sedanjem kraji.
Cesar je bil v Nemškem Gradci in je tamkaj ukrenil, da
se popusti misel o zidanji bolnice v frančiškanskem samostanu
(v šolskem poslopji), in morebiti ga je do tega vendar le pri-
pravilo naznanilo zaradi opasnosti vodne pri tej prav ob reki
stoječi zgradbi.
Odlok cesarja Jožefa II., v katerem odkazuje avgu-
štinski samostan prirediti za bolnico, bil je nasledek prošnje
usmiljenih bratov, ki so jo vložili posebno zanj,
in razglasilo gaje Najvišje svoj eročno pismo dne
19. junija 1. 1 78 6.-) ter dotično naznanilo notranje-avstrijskemu
guberniju v Nemškem Gradci na dvorne pisarne dekretu
dne 10. julija 1. 1786. štev. 1269. podpisal je grof Kollovvrat. •')
Ljubljanski okrajni urad pa je že dne 30. junija iz Nem-
škega Gradca „ex commissione aulica v duhovenskih stvareh" prejel
povelje, „da se ima po Najvišjem ukazu usmiljenim bratom pre-
pustiti in izprazniti samostan odpravljenih bosonozih avguštinov."4)
Ob jednem se je naročilo kameralni blagajnici v Ljubljani, da
usmiljenim bi-atom proti pobotnici za blaznega brata Hilarija,
bosonozega avguština od dne 29. majnika dalje plačuj vsako-
letno penzijo 150 gld.
Dne 17. julija naznanja okrajni urad ljubljanski v i kar i ju
usmiljenih bratov, da se jim je odločil diskalcejatski sa-
mostan, za kateri so prosili, in da je dosedanji administrator
njegov gosp. Nikolaj Rosmann od oblastva svojega t. j. od ka-
meralnih posestev administracije dobil nalog, prepustiti jim ome-
njeni samostan z vsem orodjem, katero bi jim utegnilo rabiti.s)
«) L. m.	a.
2)	L. m.	a.
3)	L. m. a.
4)	L m.	a.
5)	L. m.	a.
29
Mesec dnij pozneje (dne 4. avgusta) prosi vikarij brat
Anastazij F r a n g o i s okrajni urad, naj odloči gotov dan, kdaj
prevzeti poslopje in najpotrebnejše orodje, zlasti cerkev in kuhinjo,
kajti osnažili in priredili bi se prostori „najlože v sedanji letni
dobi."
Drugi dan potlej naznanja okrajni urad graškemu guber-
niju, „da se vidi vikariju potreben skoraj ves inventar v odprav-
ljenih diskalcejatov samostan, akoravno so med njim nekatere
stvari, katerih pravo za pravo ni zmatrati potrebnimi, vendar
pa rabnimi, kakor n. pr. kotli, pontifikalne in levitske palice od
damasta, podobe, vsa zaloga vina in sodov, dalje vse perilo,
majolike in cinasta kuhinjska posoda. Ker usmiljeni bratje
največ takih stvarij že imajo, torej se jim kakor n. pr. kuhinjsko
posodje v tem samostanu prepusti le tedaj, ako ostane franči-
škanskemu samostanu posoda, katero so prevzeli tamkaj." ')
Dne 7. septembra 1. 1 786. bili so usmiljeni
bratje že v di ska 1 c e j atske m z Najvišjim ukrepom
dne 19. junija 1. 1 786. njim odločenem samostanu,
kateri jim je po gubernijalnem ukazu izročil dotedanji admini-
strator njegov gosp. Rosmann brez navzočnosti okrajnega urada.
') L. m. a.
fiHEiiBHimiiinffiEiiBiisaiB^
A AAlftAifVVhAAlVh (VMiflftflOM'! tfVftftAeMVbAtrMMMVbftAtAAir* OL&
III.
Usmiljeni bratje od 1. 1786. do 1811.
-•OSGC----
w
JM notifikacijo, da je prevzel red njegov samostan kakor tudi
nekatero cerkveno in kuhinjsko orodje diskalcejatov, prosi
objednem vikanj Anastazij F ran 50 i s dne 7. septembra
1. 1786. okrajni urad, naj inženirja Schemerla črtež o prena-
redbi priporočuje odpošlje guberniju, in takisto so potrebne po-
prave že sedaj, katerih pa ne vzmore samostanska družba, ki je
imela z dvakratnim preseljevanjem svojim dvojne troške; nič
menj nujne niso uredbe na velikem vrti, da se mu ne zmanjša
koristnost njegova.
Na konci vloge svoje apostrofuje vikarij okrajni urad,
„ kateri zmatra po svojem postopanji jedi no zaslombo in
drugim vrelcem, iz katerega priteče blaginja betežniku, da ji
ne odreci tešilnega glasu, temveč priporoči že leto in dan meni
nič tebi nič skoraj brez pravega namena svojega živočo samo-
stansko družbo, naj bode vsaj vedela kako in kaj ter imela
veselo upanje, izkazati se kar najprej koristno
usmiljenemu vladarju in državi sami s tem, da streže
bolnikom." ')
Na vlogo okrajnega urada, ki jo je zaradi zahtevanega
inventarja v nekdanjem samostanu diskalcejatskem 5. dne avgusta
1. 1786. poslal guberniju graškemu, odločila je notranje-avstrijska
») L. m. a.
31
centralna vlada dne 9. septembra, da se usmiljenim bratom
izroči orodje, cenjeno 413 gld. 3 kr., izvzemši cerkvene paramente,
vredne 43 gld. 11 kr., in vino, katerega je bilo še vrednega
294 gld. 52 kr. Zlasti poslednji točki je želel vikarij drugačne
rešitve, kajti češ, onih 147 veder ležečega vina bi služilo za
porabo v apoteki, kateri je potreba cvetov in destilovanih
vod, da bi delali iz njega kisavec za kuhinjo in v bolniške sobe
za o k I a d k e ranjencem, v krepilo okre vancem in zdravim
strežnikom.') Stoprav Najvišji ukrep dne 11. aprila 1. 1787.
določil je, da se usmiljenim bratom prepusti vsa vinska
zaloga po dražbe ni ceni za 294 gld. 52 kr.
Apostrofovanje vikarijevo je imelo pri okrajnem uradu
ljubljanskem vspeh. Ker so se bili namreč tudi po poslednjem
cesarskem ukrepu dne 19. junija zmudili zopet štirje meseci
z obravnavami o črtežih, proračunih itd., poslal je omenjeni
urad dne 16. oktobra 1. 1786. graškemu guberniju prošnjo, v
kateri poudarja nujno potrebo, da se kar najhitreje
moči ukreni, iz katerega zaklada se poplatijo troški
za po str o j zgradbe in se mislijo postelje, „kajti
brez tega" — tako slove dostavek — »bile bi čisto nepotrebne
vse priprave in proračuni." Tudi se določi, po katerem
črteži je napraviti bolniške sobe, ker po naznanilu
v i ka r j e v e m se d a n j a s a m o s t a n s k a s t a, nov a n j a niso
popolnoma pripravna. To vse so stvari, katerih nima v
oblasti okrajni urad, „in vendar brez njih ni moči osnovati po
Njega Veličanstvu tako odločno priporočanega zavoda," Začasno
se nakaži vsaj za n a j n uj n ej š e p op r a v e pot r e b n i znesek,
da se v tem, dokler ne bode popolnoma zdelano vse, „vsprejmo
nekateri bolniki, kajti sicer bi usmiljeni bratje, kakor že
skoraj tri leta (sic!) brez oskrbovanja bolnikov bivajo tu, baš
takisto pravilu svojemu protivno oprezovali tukaj." 2)
Dasi je bilo na p o str b j v nekdanjem samostanskem po-
slopji čakati še nekoliko časa, vendar se je še tekom
oktobra poskrbelo toliko, da je bilo moči vsprejemati posamične
betežnike, tako je n. pr. krčmarica Ana Marija Detela zadaj za
avguštini (frančiškani) s posredovanjem okrajnega urada dne 8.
novembra nekega mladega človeka, ki je že „tri dni v največji
siroščini ležal pod njeno streho", mogla dati prenesti k usmi-
ljenim bratom, in dne 29. novembra se je po višjem ukazu
izročil usmiljenim bratom blazni frančiškanski menih Rok
') L. m. a.
a) L. m. a.
32
Wissiak iz Pazna, za katerega je graški gubernij nakazal letne
oskrbnine 150 gld. ')
Posledica onim guberniju, v Nemškem Gradci odločno izre-
čenim pomislekom okrajnega urada ljubljanskega je bila, da se
je naposled primerno naglo rešilo jedno najvažnejših vprašanj,
odkod namreč vzeti denar za bolniški zavod, ki ga
je napraviti.
Po prepisanih stopnjah so došli „pomisleki" pred prestol
vladarjev in takoj dne 13. januvarija 1. 1787. ukrenil je cesar
Jožef II. takisto:
„Usmiljenim bratom se za najpotrebnejše priprave daj
onih tisoč goldinarjev') iz bratovščin s k eg a za-
klada kranjskega, dalje 0 72 gld. iz bol nič i nega za-
klad a proti temu, da precej v j e d n o ali v več sob d i-
skalcej atskega samostana, kamor so se preselili, posta-
vijo dvanajst postelj in vzemo v oskrbovanje tudi toliko
bolnikov."
„Ta Najvišji ukaz" — nadaljuje gubernij — „zvršiti se
ima v prid ubogim bolnikom nemudno, in kadar se dejanski
p r i č n č oskrbovanje betežnikov, pošlji se o tem na-
znanilo."
S tisočakom iz bratovščinskega zaklada, katerega izplati
po ukazu kameralna blagajnica in ki se da vikariju na zveste
roko, oskrbi le-ta dvanajst postelj z vsemi potrebščinami vred,
onih 672 gld. pa, katere ima nakazati okrajni urad pri bolničini
blagajnici in do katerih pripomozi po razmerji dohodnine svoje
bolničini h zakladov (ljubljanskih) vsaki, (meščanska
bolnica, ubožnica itd.), porabiti je v zmislu Najvišje volje
takisto, da se potem, ko bode urejeno potrebno pohištvo — na-
mestu zaves napraviti je zaslon i la — mogo vs preje-
mati kar najbrže bolniki.
Dalje izroči vikarij predlog, koli izmed teh dva-
najstih postelj za „bolničine betežnike" (obolele
ubožce meščanske bolnice), „toda ne za hiralce, temveč za
osebe z oz d ravnimi boleznimi" bode pripravljenih v toli,
da, ako zboli ubožec meščanski in je katera postelja prazna,
najprej deno njega vanjo in se miloščina njegova ustavi tako
dolgo, dokler ne okreva, „kajti onih dovoljenih 672 gld." —
pravi motivacija — „kakor se kaže ni odločenih za drug namen,
ker je za vseletne potrebščine, namreč za petnajst postelj,
') L m. a.
2) Da je te novec prejel, potrja okrajnemu uradu vikarij brat Anastazij
Fran90is na pobotnici dne 13. marcija 1. 1787. — L. m. a.
vsaka po 80 gld. postavljenih 1.200 gld., in če se tem
prišteje še predlagana mesečna plača dvema strežni-
cama pri ženskih, vsaki po 6 gld., t. j. 144 gld., znaša
polovica te skupne vsote 1.344 gld. baš 672 gld., s katerimi je
moči napraviti dovoljenih dvanajst postelj, devet za
moške in tri za ženske osebe, ki jim zadoščuje
jedna strežnica." ')
Inženirju Schemerlu, kateri je bil črteže le „idealiter"
narisal, ker zaradi njih ni dobil nikakih določenih propisov,
kadar so se na višjem mesti natančno pregledali „narisi" njegovi,
poslal se je dne 10. februvarija 1. 1787. gubernijalni ukaz, naj
nemudno predloži mero visočine in preseka cer-
kvenega pri nekdanjem diskalcejatskem samostanu.
Ko so p regledavali črteže na višjem mesti, ukrenilo
se je namreč — od strani dvornega stavbinskega voditeljstva —
da se prestroji v bolnico poleg samostana tudi
cerkev in še dandanes spoznavamo na impozantni strani ob
desni roki pri velikih vratih poslednje vidne ostanke bivše velike
hiše božje diskalcejatov!
Vikariju pa so se pokazali črteži in naznanil se mu je
namen dvornega stavbinskega voditeljstva in ta je takoj pred-
lagal, naj se cerkev ne prezidava, kajti sobe „v tem tako
dobljenem prostoru bile bi prevelike in previsoke in njih
kurjava po zimi predraga."
Iz vikarijeve izjave, noseče na čelu ta predlog in katero
je po višjem ukazu dne 27. marcija 1. 1787. poslal okrajnemu
uradu, posnemljemo dalje: da on ne odobrava namerjanega
začasnega oskrbovanja bolnikov, kajti bolnikom bi pri
podiranji in zidanji provzročal mnogo težav vapneni prah in nemir
delavcev, toda kadar bode vse gotovo, ustreže stari želji in takoj
vsprejme bolnike; vikarij je proti temu, da se prenaredi bi-
ljardnica v kuhinjo, ker imajo že sedaj lepo kuhinjo z vsemi
potrebščinami, s shrambo za jedi, s kletjo in kuhinjskim prostorom.
A nasprotno predlaga, da se biljardnica prestroji
„v kopalnico, potrebno blaznikom in bolnikom, in da se
vanjo postavi peč", kajti v črteži se ni mislilo na kopalnico.
Dalje prosi, naj se pri zidanji sob za blaznike
milostivo gleda na to, da se napravita dva razdelka, za mirne
in za besneče blaznike, katere treba vsekako ločevati druge od
drugih. Za blaznike prve vrste se nahajajo sicer p r i-
tlične obokane sobe, v katerih bi jih utegnilo imeti prostor
do osem, ako se napravijo stanice vsakemu posebej,
') L. m. a.
84
in to bi se storilo z malimi troški, vendar druga vrsta, ki
ji je zaradi miru in varnosti treba biti nekoliko oddaljeni,
zanjo ne ve ugodnejšega prostora nego v n e k o I i k o o d d a-
ljenejšem gospodarskem poslopji, kjer se dado pri-
rediti tri ali štiri sobe za neznatne novce.
Lekarni, katere uredba stane že nad 1.000 gld. — kar je
moči dokazati vsak hip — odločilo naj bi se tistih pet sob pri
velikih vratih, (kjer je sedaj nameščen oskrbniški urad.) Tudi
prosi pustiti srednja dva zvonova.
„Ako se nasveti njegovi zavržejo" — tako sklepa vikarij
— „in bi prej ali pozneje vladar sam ali kakšen višji
na vod grajal ta (namerjani) način zidanja, potem prosi,
naj se on ne z m a t r a s o k r i v i m." ')
Toda v tem, ko je vikarij sestavljal „predloge" svoje,
ukrenil je bil že gubernij, da „se cerkev ne pusti", da so
popolnoma primerne sobe za začasno oskrbovanje bolnikov po
načrtu Schemerlovem v refektoriji in v biljardnici, kajti oba ta
prostora sta najoddaljenejša od kraja, kjer se najbolj zida, torej
bi bolniki ne bili nikakor nadlegovani. Takisto se je proglasila
lekarna usmiljenih bratov tistega dne 7. marcija 1. 1787.
javno lekarno.
Da je okrajni urad, kakor smo že omenjali, izplačal usmi-
ljenim bratom 1.000 gld., pregrešil se je v toli, ker jih je na-
kazal za posteljske potrebščine, d asi so bili odločeni za zidanje,
toda vikarij je bil že večinoma raztočil vsoto, zatorej prosi okrajni
urad pri gubernij i dne 2!). marcija, da se mu nakaži 1.000 gld.
iz bratovščinskega zaklada za zidanje, „saj bode to tako le osmi
del potrebščin, kajti da se izkupi kaj prida za opravo, ni dosti
upati." Na to prošnjo je gubernij zahteval dne 3. aprila nemud-
nega pojasnenja: „ali je po danem ukazu združena blagajnica
že izplačala 1.000 gld. za poslopje in 1.000 gld. za napravo po-
trebnih bolniških postelj in orodja." ")
Razven izročenega mu črteža o preseku in vi so čin i cerk-
veni zahteva gubernij takisto jednakega črteža, kar se tiče s v e-
tišča, katero se ima tudi porabiti za bolniške sobe — dne
11. aprila 1. 1787. — »dalje niso zaznamenovana okna na sedanjem
svojem mestu, niti se ni poslal presek strani poleg stoječega sa-
mostanskega poslopja, da bi se moglo posneti, na kakšen
način bi kazalo najumestneje omisliti sapne vlake
(ventilacijo.)" To vse, kakor tudi črteže „o prostorih, ka-
mor bi usmiljeni bratje devali blazne duhovnike,
M L. lil. a.
2) L m. a.
35
naglo predloži inženir, „da se po Najvišjem ukazu bol-
nica v Ljubljani kar najhitreje moči popolnoma
ustanovi." ')
Dne 3. majnika naznanja okrajni urad graškemu guber-
niju, da je inženir predložil zahtevani profil cerkve in svetišča,
da se pa n i k d o n e d o t a k n e c e r k v e in zakristije, dokler
ne bode odloka. Kar se tiče ukaza, naj se v s prej m 6
vsaj nekateri bolniki, potrja se, daje prostora v samo-
stanu prav malo, da bi zidanje bolnikom bilo zelo nadležno, da
je zatorej moči vsprejemati samo po nekoliko betežnikov in sicer
takih, katerih bolezni so hitro minljive mrzlice. Vendar bi dvema
ali trem bolnikom bilo treba postrezati ravno takisto kakor pet-
najstim do dvajsetim in za to bi ne zadoščevalo ni prej dolo-
čenih 13 kr. na dan, ni sedaj določenih 10 ki'., s katerimi bi
se tudi prav siromaški izhajalo, da je polnih vseh dvajset
postelj. 2)
Iz tega vidimo, kako se je prvotna namera ob usta-
novitvi dvanajstih postelj v tem in zatorej še predno
se je splošno odprla bolnica, izpremenila v 161 i,
da so povzdignili število na dvajset postelj, kajti
po pravici je bilo misliti, dvanajst postelj bi ne bilo zadosti.
To vzvišanje števila je napotilo vikarija, da je po okrajnem
uradu predložil guberniju naslednjo prošnjo:
1)	da se določi za vsako posteljo namesto 60 gld. po
80 gld. na leto (kakor je bilo določeno že prej), kajti bolnice,
ki se tekar dobro začenja, nikakor ni smeti primerjati drugim
bolnicam, stoječim že v vsi popolnosti svoji;
2)	za petnajst postelj določenim 1.000 gld. dodaj se še
333 gld. 20 kr. (Okrajni urad predlaga celo 300 do 400 gld. iz
bratovščinskega zaklada);
3)	pusti se onih 144 gld. za strežnice bolnikov, torej vseh
1.344 gld. na leto, da se pomnoži število osobja v postrežbo
moških in samostanskili duhovnikov samo za dvajset bolnikov.
(Okrajni urad priporoča posebno to točko — kakor sploh vso
prošnjo — da bi usmiljenim bratom lajšali delo in nočno ču-
vanje privzeli pomagači. :i)
Da bi ustregel guberniju, pripravljen je tudi vikarij osno-
vati začasno bolnico, toda gubernij, poučen o nakani, od-
govarja, naj tega ne stori z velikimi troški, niti ne v kraji
»škodljivo vlažnem" (dne 30. majnika 1. 1787.),4) in takisto je
') L. m. a.
2) L. m. a.
s) L m. a.
*) L. m. a.
2*
3 (i
tačas' opomnil okrajnemu uradu v bodoče ravnilo, da je usmi-
ljenim bratom namesto odkazanih dvajset bolniških postelj, oskr-
bovati le vedno po dvajset siromakov in da se „z ozirom na
bolne ubožce, odštevši jim svoje miloščine po 2 kr. na dan,
ostala dnevna poreija priračuna na dobro občemu ustanovnemu
zakladu." ')
Ali predno je bilo pričeto zidanje bolnice, zasukala
se je nenadejano stvar drugače. Ukaz višjega mesta, da se
počakaj z vsemi erarnimi poslopji, ustavil je tudi
predelavanje pri diskalcejatskem samostanu v Ljubljani.
A navzlic temu so usmiljeni bratje izpolnili željo vladar-
jevo, da se odpre čim najbrž m6či gojišče ljubljanskim ubogim
betežnikom, in tako se pokaže nam že dne 17. julija 1787. 1.
pri usmiljenih bratih oskrbovanih osem bolnikov ter da je bilo
vse prirejeno, vsprejeti še štiri betežnike. Prosil je vikarij samo,
da se dovoli njemu in ljudem njegovim v živilo bolje urediti
lekarno in od ulične strani' napraviti vanjo vrata. Dne 2 3. av-
gusta I. 1787. zatrja okrajni urad guberniju, da usmiljeni
bratje resnično oskrbujejo dvanajst ubogih bolnikov
brez plačila, in potem je odločil gubernij, da, ako se ne
branijo vsprejeti nikakega potrebnega bolnika, kadar je katera
postelj prazna, izplačuj se jim od roka do roka popolnoma za
dvanajst postelj odmerjena vsota poluletnih 360 gld., naj po teh
dvanajstih posteljah leže bolniki brez prestanka ali ne. 2)
Vendar, prej omenjena prepoved kar se tiče postrojevanja
zgradeb, katere se bile last zakladu za mile ustanove in ver-
skemu zakladu, ustavila se je skoraj — z dvornim ukazom dne
22. avgusta 1. 1787. — in ž njo tudi prepoved o popravljanji
diskalcejatskega samostana v Ljubljani.
Z ukazom 30. dne avgusta naroča graški gubernij okraj-
nemu uradu ljubljanskemu, „naj po črtežih, popravljenih od
dvornega stavbinskega voditeljstva in po nakazili o njih, n e
ozirajoč se na bolniške sobe, kjer stoje postelje
sedaj, nemudno pričnč zidati usmiljenih bratov
bolnico in kar najhitreje se da pošlje proračune o troških ter
ob jednem naznani, bode li mogoče začasno izhajati s prostorom
za blaznike v črteži zaznamenovanem." •')
Videli smo sicer že prej, da se je usmiljenih bratov
lekarna proglasila javno lekarno, sedaj se nam prikaže
dne 12. decembra 1. 1787. novo oblastveno privolilo za
•)' 1. m. si.
2) I,, m. a.
s) L. m. a..
37
javno prodajo zdravil iz te lekarne, ') kateri je proto-
medik dr. Jožef Anton Hajmon (rojenja Postojinčaji) pisal izpri-
čevalo, da je sedaj popolnoma urejena "inkakor je videl na svoje
oči, po propisili uravnana.*) Okrajni urad je dotično prošnjo
usmiljenih bratov v Nemškem Gradci priporočal, poudarjajoč so-
sebno znanostno izobraženost in uvidnost, s katero je bil na-
darjen vikarij brat Anastazij F ranijo i s.
Brat AMs tazi j F r a n <; o i s, kateri si je o preseljevanji
usmiljenih bratov iz Trsta v Ljubljano in v dobi dotedanjega
njih tukajšnjega bivanja s posebno skrbljivostjo na korist samo-
stanske družbe svoje in takisto s požrtvovalno delavnostjo svojo
ob ustanovitvi bolnice pridobil največje zasluge, izvolil se je
jednoglasno prijorjem dne 28. decembra 1. 1787. ')
Tega prijorja je poppludne 3. rnarcija 1788. 1. doletela ve-
lika sreča, da je bolnico, po čiteŽih na Najvišjem mesti potrjenih
tako lepo rastočo v vseli prostorih svojih mogel pokazati vzvi-
šenemu ustanovitelju cesarju Jožefu II. Vladar se je namreč
imenovanega popoludne ob dveh pripeljal v Ljubljano, stopil
pri bolnici iz voza in jo prav natančno pregledal z naj-
višjim svojim zanimanjem za humanitarne naprave.4)
Grajenje, potrebno spoznano, da se prenaredi
samostan v bolnico cerkev in zakristija izpremenita v
bolniške sobe in se sezidajo prostori za blaznlke — bilo je pa
popolnoma končano stoprav 1 7 89. 1., to posnemljemo
iz okrajnouradnega odloka na prošnjo Viktorina Ankermiillerja,
ki je v letih, ko se je zidalo, po zimi nadziral gradivo in ka-
teri je samo ob zidanji dobival po 1 gld. na dan, ali za nadzo-
rovanje svoje po zimi nič, zaradi česar po završenem zidanji
1. 1790. prosi remuneracije.r')
A kadar je bilo poslopje čisto dozidano, tačas ni več bil
prijor brat Sebastijan Prancois, temveč že dne 2. februv-arija
1789. 1. jednoglasno izvoljeni pater Pacifik Lieb.
Tega 1789. 1. prišel je v Ljubljano deček Matevž G ra-
di sche g, .kmeta sin iz vasi Gameljni pri Savi (blizu Ljubljane),
učit se k nekemu mojstru pozamentirju. Ko je ta deček mimo
bolnice usmiljenih bratov potoval v mesto, najbrž ni mislil, da
bode tu po (lončenem izbranem rokodelstvu kdaj načeloval samo-
stanski družbi samouk zdravnik in prijor. Jako zanimivo je
') lijy.gla.silo se je po novinah in /, bobnom. I j. ni. a.
'J) L. m. a
3) L. m. a
-1) ..Laibaelier Ztg." 1. 1788.
5) L. ni. a.
38
življenje Matevža Gradisehega, ali kakor se je nazival potem s sa-
mostanskim imenom, prijorja F a ust a.
L. 1790. stala je bolnica usmiljenih bratov dobro
urejena in dodelana in dne 30. avgusta jo je prišla pogledat
gospa nadvojvodinja Elizabeta iz Inomosta. ')
Ko je 1. 1791. na višjem mestu izprožena bila misel, naj
se pripravljajo bratje lajiki iz drugih samostanov (prosjaških
redov) za postrežbo v bolnicah, odgovorili so usmiljeni bratje
ljubljanski, da imajo po redu svojega pravilih dovolj strežnikov. -)
L. 1791. ležal je tudi pozamentirski učenec Matevž G ra-
di s che g pri usmiljenih bratih b o 1 a n; tačas je spoznal do dobra
hišni red in še v poznejši dobi se je rad spominjal prvih tii
prejetih vtiskov o delovanji tega redu.
Ako je bila doslej bolnica ljubljanska usmiljenih bratov za-
vezana vsprejemati jedino bolnike iz Ljubljane (s Kranjskega),
odredila je okrožnica deželnega glavarstva, katero je podpisal
Jurij Jakob grof Hohenvvarth (namestnik deželnemu glavarju),
naj dela, „ker družbe usmiljenih bratov po Ogrskem in Hrvaškem
podložnike nemško-dednih držav brez razločka vsprejemljejo v
oskrbovanje, takisto tudi ta onim vspored." Ob jednem, kakor
je bilo dovoljeno družbi ljubljanski brati mile darove po Ogr-
skem in Hrvaškem za bolnico svojo, dovolilo se je tudi onim po-
birati milodare po deželi naši.3)
Usmiljenih bratov delokrog v civilni bolnici ljubljanski se
je širil od leta do leta, polnili so se prostori bolj in bolj. Po
koliko je bilo kdaj v nji bolnikov, o tem sicer nimamo natanč-
nega naznanila, vendar pa iz sanitetnega poročila zdrav-
stvenega magistrata ljubljanskega Jožefa Melzerjii, objavlje-
nega v »Laibacher Zeitung" 1. 1799. o minulem 1. 1798.,
kjer se naštevajo mrtveci bolnice usmiljenih bratov, lehko ne-
koliko sklepamo o broji bolnikov.
To sanitetno poročilo — najbrž jedno najstarejših
mesta našega — slove od besede do besede tako-le:
„1798 starben in Laibach mit Ausnahme des Garni-
sonsspitals mannlichen Geschlechtes 26G, \veiblichen 258. Summe
524 Personen. Davon im allgemeinen Krankenhause der
barmherzigen Eriider 21 Manner und 22 Weiber. Summe 43.
Im Siechenhause 3, im Arbeitshause 3, im Gebiir- und Findel-
hause 3. Ueberhaupt starben an Entziindungskrankheiten 12,
Schlagiiuss 18, an allgemeiner und ortlicher Wassersucht 33, an
!) .,Laibaoher Ztg." 1. 1790.
3) L. m. a.
3) Tiskano. — L. m. a.
39
Abzehrung 71, an innerliehem und ausserlichen Brand 53, an
Fraisen, Skrotl und Ausschlagskrankheiten grosstentheils Kinder
131, Schleim-, Gall- und Nervenfieber 25, Dissenterie und
Diarrhoe 9, Lungensucht 42, in Asmaten 14, an Entkraftung
aus Alter 14, nothgetauft wurden Kinder 4, fruhzeitig geboren
12, todtgeboren 14, an naturlichen Blattern starben 24, unter
C1 von Hrn. Dr. und Prof. Chir. Vincenz Kern im verUossenen
Jahre hier geimpften Personen starb keine." ') L. 179 9. umrlo
je med 4 96 osebami (skupno število mrtvecev v Ljubljani)
v javni bolnici usmiljenih bratov 49 oseb, in sicer
29 moškega in 20 ženskega spola,'!) v navedenem
skupnem števili 496 mrtvecev tega leta pa tudi ni vštevana gar-
nizijska bolnica, niti ne tukaj umrši vojni jetniki.
Sedaj so bila namreč napočila trde preskušnje leta za
kranjsko deželo našo s prvim dohodom Francozov (1. 1797.), za
katerim so se prikazali skoraj na novo (1. 1805.) in ki se je
tretjič kakor znano izpremenil v večletno okupacijo Kranjske po
Francozih (od 1. 1809. do 1814.)
Že takoj prva vojna leta je zelo čutila bolnica usmi-
ljenih bratov, kajti morala je vsprejemati bolne vojake, in
to ji ni bila majhna kvara.
Na prošnjo usmiljenih bratov beremo v odloku okrajnega
urada dne 13. marcija 1. 1802., da provincijalno stavbinsko vo-
diteljstvo popravi v bolnici usmiljenih bratov kvaro za vojne
dobe provzročeno po vojakih tam nastanovljenih. ')
Blagonosno delovanje usmiljenih bratov po
bolnici svoji v Ljubljani si je pridobilo najsijajnejše
priznanje magistrata stolnega mesta, ko so ukrepali, da se znižaj
mestni vinski dac usmiljenim bratom. Dotično prošnjo usmiljenih
bratov je priporočal magistrat izrecno poudarjajoč, „ d a ta
družba trpečemu človeštvu res posebno koristi",4)
in da precej vina použijo bolniki sami (1. 1805. dne 15. febru-
varija.)
In veljava ter priljubljenost redu kakor tudi po njem oskr-
bovane bolnice v Ljubljani — denašnje civilne bolnice naše —
rasli sta v stanovnfštvu mesta našega od leta do leta.
Dne 6. oktobra 1. 1806. vrnil se je nekdanji pozamentir,
podprijor usmiljenim bratom in medicinec v domovino svojo na
., Utibaelier 7,%g 1. 1799. štev. 2. (v c k. lieejski knjižnici ljub-
ljanski.)
*) „Laibaeher Ztg." 1 1800. štev. 7 (ravno tamkaj.)
3) L. m. a.
-1) L. m. a.
40
na Kranjsko in je stopil zopet v hišo, katera se mu je že za
mladih dnij tako srčno prikupila, ki ga je izpodbola hrepeneti
po vzvišenejšem smotru življenja in kjer je bil kakor pozvan
plodovito delati dokaj let.
Gradiseheg, stopivši 1. 1797. v samostansko družbo usmi-
ljenih bratov, pokazal se je lajik sosebno goreč in neobično
vstrajen pri beri milih darov, toda poleg tega je že vedno
obračal vso pozornost svojo takisto na ozdravljanje bolnikov in
na (se ve najprej le privatno) proučevanje bogoslovja. L. 1803.
ostavil je bil domovino, potoval precej v Valtice (na Moravsko),
potem na Dunaj, kjer je že proučeval anatomijo in se tudi ex
professo poprijel bogoslovja. Dne 13. aprila 1805. napravil je
poslednji izpit iz bogoslovskih predmetov, in sicer prav dobro.
Sedaj ga pošljo predstojniki njegovi 1. 1S05. v Zlato Prago, da
se na tamošnji visoki šoli uči medieinstvu, toda niso ga vsprejeli
rednega slušatelja medicinstva, nego le izvanredni slušatelj ali
„tujec" — kakor pravi sam — mogel je biti navzočen pri pre-
davanjih. To ga zelo potare, vendar ljubezen do bližnjega ojači
ga zopet in, sam ubožec, pomaga ubožcem z zdravniškim svojim
svetom.
Zdajci nanagloma stopi Gradiseheg v veselejšo, v najvese-
lejšo dobo življenja svojega.
Jeden zdravnikov bolnice v Zlati Pragi ostavi tisto leto
mesto in. Gradiseheg pride na stopinjo njegovo.
Nastala draginja in lakota polni bolnico z betežniki, kateri
pomirajo za legarjem. Cesar sam pohodi Zlato Prago in se uveri
v bolnici, kako požrtvovalno deluje Gradiseheg.
Nesrečna bitka pri Ulmu dne 19. septembra 1. 1805. po-
množi delo v bolnici praški, toda navzlic silnim opravkom pohaja
Gradiseheg dalje predavanja na vseučilišči. Bitka pri Slavkovu
pošlje nove trume betežnikov v bolnico praško in vsem vzbuja
največje zaupanje naš Faust. Vsi generali mu pišo pohvalne liste
in dne 2. marcija 1. 180G. prejme oskrbništvo bolničino posebno
cesarsko zahvalno pismo.
To leto najvišje česti tudi za Fausta Gradischega bilo mu
je takisto leto najvišjega veselja, kajti dne 30. junija 1. 1806.
prebije stroge rigoroze na visoki šoli praški in si pridobi pravico
do doktorstva. Dne 18. septembra prejme od predstojnikov svojih
dovolilo, da sme podprijor iti v Ljubljano. Brat in medicinec
Faust ima sedaj jednointrideset let.
Dne 21. septembra I. 1806. streže poslednjič „levit", na
dan provincijalovega godu, pri svojcih v Zlati Pragi, in dan
potem odide proti Ljubljani.
41
V poštnem vozi ozdravi nekega za vratinko hudo zbolelega
kondukterja in dve ženski. ')
Dne 6. oktobra — kakor smo že omenili — došel je srečno
v Ljubljano. -)
Kadar je bil prišel brat Faust v bolnico ljubljansko, za-
čenja se ji nova doba znamenitega razvoja, katera vendar, žal,
ni trajala dolgo, kajti prihrumel je bojni vihar na novo in kakor
je bila posledica njemu okupacija dežele same, takisto je tudi
razdružil usmiljene brate z bolnico svojo.
Novo leto 180 7. privedlo je bolnici — hvala
bodi navzočnemu in že na daleč in na široko s loveč emu
zdravniku F a u s t u G r a d i s c h e g u -— veliko m noži e o
domačih in zunanj ih boln ikov, da jih zdra vi. Dne 5.
aprila je prišel v Ljubljano provincijal in sedaj so storili Fausta
prvim v hiši, imenovali so ga pri j o r j e m dne 7. aprila 1. 1807. ')
Faustova pleča nosijo sedaj težo vseh hišnih opravil, pisati
mu je in skrbeti za vse.
Prostore v bolnici potrebam služeče prireja ter popravlja in
sploh se vedno trudi vzboljšavati kjer je moči in kar se da.4)
Pred komisijo, katera je prišla na ogled, da se osnuje
klinika, pokažeta se vse cesti vredna on in gosp. Rogel in že
25. junija 1. 1808. napočil je samostanu častni in veselja polni
dan, ko se je odprla v Ljubljani klin i ška šola. Že drugi
dan potlej prejme klinika Fausta našega najvišjo
pohvalo vladarjevo; potrdil se je s tem tudi daljnega
razvitka njenega načrt in Faust se je nemudno poprijel, da pri-
redi »oddelek za bolnike posebne vrste." °)
Početkoin 1. 180!). zboli drugi ordinarij bolničini, dr. Bernik,
in Faust, kateri je bil že zelo bolehen zaradi mnozega
truda, opravljati je moral sedaj prav sam tudi zdravniška
posla v bolnici.
Trudu in vsem opravkom se je pridružila o prihodu sov-
ražnika Francoza v dežel še skrb, kako ohraniti red in bolnico.
V noči dne 22. do 23. majnika 1. 1809. podal se je Grad ljub-
ljanski in Francozje so bili gospodarji mestu. Dnevi, ki so na-
stopili sedaj, napol n ovali so bolnico usmiljenih
bratov s francoskimi vojaki,6) katere so betežne in
ranjene prinašali vanjo od vseh stranij, in to je trajalo več me-
') „Slovenec" štev. (52 —65.
a) »Slovenec" štev. 65.
3) „ Slovenec" štev. 65.
*) »Slovenec" štev. 65.
5) »Slovenec" štev. 65.
«) »Slovenec" štev. 66.
42
secev. Dne 1. avgusta pošlje okrajni urad magistratu ukaz, naj
„naborni okraj jutri zjutraj ob 8. uri pošlje dvajset žensk z
metlami in s kebli, da ocedijo bolničino poslopje." J)
A jedva je bilo to delo storjeno, brž so bile zopet takisto po-
stelje zaležene. Dne 4. avgusta obrača se namreč bo ln i čine ga
oskrbništva pristav Seitz do okrajnega urada s prošnjo,
naj mu preskrbi sto ljudij, da se na novo uredi usmi-
ljenih bratov bolnica in ob jed nem francoska
vojaška bolnica, da se osnažijo sobe (najbrž pobejoli),
postavijo postelje, ker že sedaj leže bolni vojaki brez postelj
po nji krog i. t. d. Francoski gospod bolničini voditelj je ukazal,
da morajo biti „do 6. ure jutri zjutraj" vse poprave dovršene!
Poleg civilnih bolnikov so morali zatorej usmiljeni bratje
sedaj zopet vsprejemati francoske vojake, toda odkar so do šli
Franco zje v Ljubi j a no, izplačevali se j imniso dalj e
novci, katere so do tačas dobivali iz javnih blagajnic.
Zato se je obrnil prijor Faust dne 13. avgusta 1. 1809. s fran-
coski pisano vlogo do generala grofa Baraguey d' Hilliers, po-
veljnika provincijam Kranjski, Koroški, Trstu in Reki, in v
prošnji svoji poudarja, da je po cesarji Jožefu ustanovljena bol-
nica ljubljanska jedini bolniški zavod v deželi, kamor se brez-
plačno jernljo ubogi betežniki ter blazniki obojega spola brez
ozira na vero ali stan, in v kateri je bilo za te vojske vspre-
jetih toliko bolnih in ranjenih francoskih vojakov. Ubogi samo-
stan se je bil obrnil do vlade prose, da se mu nakaži zastala
dohodnina treh mesecev, t. j. 1.032 gld., toda vlada je prošnjo
odbila in opomnila bratom, naj potrpe. In ker ta hip tudi
ni moči pobirati milih darov, op le njena je bolnica
vseh pomoč ko v, prisiljena bode torej zapreti vrata bolnikom
siromakom, katerih broj pa se ravno zaradi hudih časov množi,
da, poslati domov celo tiste bolnike, ki jih ima sedaj pod streho.
Vsi ti ubožci so potem gotovo izgubljeni, ako tukaj v bolnici ne
najdejo več svojega zavetja. Konečno ponavlja prijor iskreno
svojo prošnjo, da bi se mu nakazal dohodnine zaostanek. -)
Tudi ta prošnja je bila brezvspešna in potem izroči prijor
Faust po dobljenem privoljenji predstojnikov svojih (z Dunaja
dne 10. marcija 1. 1810.) na svoje in bratov svojih ime fran-
coski vladi v Iliriji odpoved o samostanu ljubljan-
skem, ■') dasl je še malo prej (dne 20. oktobra 1. i 809., ko
») L. 111. 3.
a) Mittli. H. hist. Ver. t'. Krain 1863 str. 19.
3) „ Slovenec" štev. 66.
43
so slovesno oznanjali mirov god) svečano blagoslovil novi re-
fektorij. ')
To je pomagalo.
Glavna in te n dan ca je sestavila takoj komisijo, da se
ohrani samostan usmiljenih bratov, in tudi inten-
d a n t sam je nakazal F a u s t u našemu 11 o v č n o pomoč,
da vzdržuje bolnico še dalje.")
Vendar je okrajni urad gorenjski dne 15. februvarija 1. 1811.
ukazal okraju magistrata ljubljanskega, fužinski gosposki, komendi
ljubljanski in ižanski, naj po gosposki in duhovščini sploh raz-
glasi, da zavod za potrebne bolnike ni odpravljen, ali da je
zlasti na prid domačim bolnikom v bodoče treba
strože paziti, kdo se vsprejmi v bolnico, kajti doslej
se je če sto g reševalo v tem in takisto se je kakor znano
opešani zaklad rabil protipravilno. Dalje mora tisti, kdor hoče,
da ga vsprejmo v bolnico ljubljansko, dobiti privoljenje okrajne
intendanee, in to se mu da, ako prinese izpričevalo občinskega
svojega oblastva, ki naznanja, kje je porojen ali kje biva, ali
da se je v Iliriji udomačil, kakor tudi, da so občina, ali bolnik,
ali prijatelji njegovi brez vsega imetja, in to izpričevalo
mora, kar se tiče bolezni, podpisati tudi protomedik dr. Jeuniker.
One sosede ali prijatelje, kateri bi se navzlic temu „ nesramno
in človeško čustvo svoje ponižujoč" drznili odkladati dotične
bolnike tukajšnji bolnici ter jih prepuščati usodi, treba ostro
kaznovati. ')
A malo dnij prej (dne 4. februvarija 1. 1811.) prejel pa
je Faust ukaz francoskega vojnega oskrbmštva: da ne v spre-
jemi j i v bolnico nobenega bolnika, kajti v nji se bodo
nabirali novinci za francosko vojsko.4)
Vendar navzlic temu je še dne 2G. marcija 1. 1811. tajnik
intendanture general Parie za oclsočnosti intendantove naznanil
županu ljubljanskemu, da je določil generalni intendant, naj
mestna bla gaj niča izplača Faustu Gradischegu
vsoto 500 frankov iz petih doklad in iz centimov za bolnice
odločenih. „To začasno plačilo" — tako čitamo od besede do be-
sede — „kat er o so usmiljeni brat j e po š t en o z asi už il i
pri vladi s svojo gorečnostjo in človekoljubivostjo
v zvrSevanji svetega svojega poziva, bode jim le
pripomoč, da platijo dolžnih 600 frankov; vlada jim skoraj tudi
pošlje nakaz na novce, ki jih je dolžna za poslednji četrtletni
') lbid.
2) lbid.
s) L. m. a.
4) „Slovenec" štev. 66.
44
rok 1. 1810. Upam"— tako slove pismu konec — „da kar najprej
moči izplatite onih 500 frankov prijorju na pobotnico njegovo." ')
Ali s temi 500 franki in za bodoče obetanimi 600 franki
ni nikakor mogla vzdržavati in oskrbovati družba usmiljenih
bratov, že tako zadolžena, bolnice ljubljanske.
Dne 12. oktobra 1. 1811. ostavili so prvi trije usmiljeni
bratje samostan ljubljanski ter so potovali v stolnico avstrijan-
skega vladarja, na Dunaj. Prijor F a ust pa je ostal v Ljubljani,
da je še dalje zastopal redu svojega interese.
Dne 15. oktobra 1. 1811. prevzelo je francosko vojno oskrb-
nfštvo poslopje denašnje civilne bolnice in Faust je izročil no-
vemu oskrbniku Pollacku inventar samostana in bolnice. On sam
je našel zatočišče v hiši bogate obitelji ljubljanske Kastagna,
kje se mu je izvrstno posrečilo ozdraviti nekoliko bolnikov, in
sedaj je bil po zasebni praksi nevaren tekmec zdravniškim tova-
rišem svojim daleč okoli!
Malo prej, predno se je odpravila usmiljenih bratov bolnica,
umrla je bila v nji neka vstekla deklina in generalni ko-
misar policijski Toussaint je ukazal, da se precej sežgi postelja,
na kateri je deklina ležala, kakor tudi reči, katere so rabile
tej deklini, kar se je res nemudno zgodilo na velikem vrti v
navzočnosti bolničinega prefekta Fausta, drja. Werniga (Bernika),
Valentina Reschiga, Martina Hergulza in domačih ljudij.")
Predno sta se odpravila samostan in bolnica, bila je že
precej časa zaprta lekarna, kajti še za bivanja usmiljenih
bratov —■ dne 30. avgusta 1. 1811. — došel je mairiji (župan-
stvu) ukaz intendance, „da, ker je v Ljubljani potreba zdravil
velika, župan odpečati lekarno usmiljenih bratov in med i ka-
ni e n t i naj se brezplačno dele na listke, katere piši pro-
tomedik in potrjaj župan." 3)
(Začetkom bodočega leta so prejeli štirje lekarnarji ljubljan-
ski VVagner, Wondraschek, vdova Raabova in Jožef Mayer dovolilo,
da zato, ker oskrbujejo vse dobrodelne zavode z medikamenti
popuščajoč jim po 30°/0, smejo na svoje troške in proti temu,
da ga svoj čas zopet zazidajo, v javni bolnici prebiti
okno za splošen prihod v lekarno. l)
Ko sta se izročila usmiljenih bratov samostan in bolnica
vojnemu oskrbništvu francoskemu dne 15. oktobra 1. 1811., do-
bila je voditeljstvo bolničino pod oblast nalašč za to sestavljena
komisija, kateri načelnik je bil ljubljanskega občinskega oskrb-
ništva prvosednik maire baron GodeIIi, prišla je zatorej bol-
nica posredno takoj v mestno oskrbništvo.
') L. m. a. ") L. m. a. ») L. m. a. 5) L. m. a.
IV.
Bolnico ima v oskrbi mestna občina ljubljanska
od L 1812. do 1849.
--—
ter bipno ni bilo na razpolaganje nikakeršnih družili po-
močkov za vzdržavanje civilne bolnice, ukazala je vlada
francoska, da ima služiti v to po nekaj imetje usmiljenih
bratov, a 20.437 frankov ali 10.223 gld. 41 kr. dodajaj vsako
leto mestna občina ljubljanska iz dohodkov svojih. ')
Zadolžila se je bolnica od 1. 1809. do 1. 1812. vsoto
32.575 gld. 72 kr., troškov za bivše vojaške bolnice v zavodu
usmiljenih bratov se je bilo 1. 1810. nabralo 2.519 gld. 55 kr.
in 1811. 1. so narasli troški na G.980 gld. 80 kr. Trgovci
1 j u b 1 j a n s k i so omislili posteljnih potrebščin 1. 1810. za 394 gld.
34kr.ini. 1811. za 560 gld. 49 kr. Plače bolničinim uradnikom
so zaznamenovane 1. 1810. z 902 gld. 54 kr., 1. 1811. s 564 gld.
10 kr., in 1. 1812. z 987 gld. 59 kr.")
Bolnici voditelj je bil po odhodu usmiljenih bratov
protomedik dr. Jeuniker, kateri je za to opravilo dobival vsako
leto po 1.500 frankov.
Prvosedništvo bolničine komisije — v kateri je bil tudi dr.
Jeuniker — izročeno je bilo, kakor smo že omenili, mairu
baronu Codelliju. Iz nekega pisma drja. Jeunikerja, o katerem
obširneje izpregovorimo .pozneje, moči je posnemati, da gre pred
») L. m. a.
2) L. m. a.
46.
vsemi drugimi zlasti baronu Codelliju in Jeunikerju zasluga na
daljnem obstanku bolničinem po odhodu usmiljenih bratov.
Mesto ljubljansko, upravno oblastvo bolničiflo, prejelo je
20. dne februvarija 1. 1812. po intendanci „Instruction sur les
II6pitaux, Ilopices et autres etablissements de Bienfaisance" po
zakonu „16 Vendemiaire Jar 5" in „16 Messidor Jar 7." ')
Ako je bil generalni guverner francoski, maršal Marmont,
vojvoda dubrovniški napravil že 1. 1810. v Ljubljani srednjo
šolo (ecole centrale), na kateri se je poleg kirurgije predavala
tudi medicina, ukazala je francoska vlada sedaj, ko je bila
postavljena bolnica na trdne noge, da se napravi klinična
šola, ki je bila prestala po Faustovem odhodu. Prostor zanjo
se je dne 2. marcija 1. 1812. odločil v velikem refektoriji in
velika shramba za jedi poleg njega.«) Voditelj ji je bil dr. in
prof. Melzer, kateri se je zaradi priredbe prostora hudo razprl
z bolničinim oskrbnikom Fr. Ks. Pollackom, da je ta razpor
moralo pomiriti mesto s pismenim ukazom, katerega je poslalo
Pol I a ck n.:|)
L. 1812. pokazale so se nujne potrebe popravil, o čemer
je nakazanih v mestnem proračunu 1.000 frankov, in 1. 1813.
nakazuje intendant z Gorenjskega mairu v Ljubljani, naj prošnji
bolničine administracije ustrezajoč izplati na račun bolničini ko-
misiji lansko leto dovoljenih 2.15!) frankov, zaostalih že od
1. 1811.")
Jedva je bilo prišlo oskrbništvo bolničino sedaj nekoliko
v tek, kar se uvidi potrebno bo ln i čin emu voditelju dr ju.
Jeunikerju, da se odpove svoji službi. Res je ostal ta namen
le namen, vendar dopisovanje o tej stvari med njim in mairom ni-
kakor ni bilo takšno, da bi pospešuje vplivalo na bolnico samo.
Umestno se nam zdi, da tii po vsi svoji vsebini objavimo
ta dva dopisa, katera, kakor sta karakteristična za oba pisalca,
takisto tudi zanimivo osvetljujeta dobo in njeno razmerje.
Bolničini voditelj dr. J eun i k e r piše 1. dne oktobra meseca
1. 1813. tako-le: r')
„Herr Mar! Hocli- und VVolilgeborner Freyherr!
Ungeaehtet meiner moglichsten Aastrengnngen fiir das arztliehe \Vohl
der Gemeinde der Stadt> Laibaoh in vorigen und jetzigen Zeiten selieine icli
') L. m. a. — Navajano tudi v „Arrete de S. E. Le Gouvemeiir Ge-
neral des Provinces Illyrieniies du 5 mara 1812, pris par la proposition de
Mr. le Baron de 1' Empire Colfinlial comissaire general de Justiee en lll.yrie."
Tiskano in zelo redko. (Svojina g. dež. tajnika Josipa Pfeiferja.)
») L. m. a.
') L. m. a.
4) L. m. a.
•5J i. m. a.
47
das \Vohhvollen dor meisten Mnnicipalrathe njeht zu besitzen. Von jeder
Sitaung derselben mušs ich d on enipiindlielien Vonvurf horen, dass ion mit
den zwar n i e h t von d i osen- gr os s 111 ii t h i ge n Herren. sondern
von dor Regierung b es t i m m t,e n 1.500 F rani;en verselnv.endc-
riseli ii b-e rž ah 11 werde. Erlanben- sio. daher, dass ieh in Zukmift mit
dieser Last der Gemeinde nieht jveiters znr Last fallen diirlte. Ieh resig-
nire die Kt.elle des C i v i 1 s p i t al d i re e t o rs und Arztes nieht weil ieh
miisste, nieht we.il ieh die Ahmassmigeri und neidiselien Einverstandnisse
einiger aus ihrer Mitte fiirehte, aneli nieht aus Besorgniss, als ob ieh von
einer andern Regierung nieht gleielien Bntgelt lioffen diirfte. sondern ieh
resigiiire, weil" diese iHunei vviederholten selinmtzigen Vonviirfe jener Indi-
vicliien selbst. und mejner umviirdig sindund niieli aufs eiupfiiidliehste kninken.
Sie miigen in der Meinung verharren. die glauben mit einem PfanneBflieker
11111 ein gcringeves Geld das namliche auszuriehten.. Die mir von der
R e g i c r u n g a. n v e r t. r a u t o S t e 1 l e des I n t e n d a. n z a r z t e s v o n K' r n, i n
berechtigt nije.li, dass ieh die Kinsieht in alles Spitalsfaeh arztlicher Seits
bis zur Griindung der Regierung mir vorbehalte. Alle Armen der Stadt
Laibach spllen und werden Zeugen Seiii, dass ieh diese lumpielite llesol-
dung nieht iinisonst gcnossen, treu, ohrlieh und fleissig sie gepflegt, folglieh
jene" tlieuer verdient babe, sie vielleielit durelis Militiirspital noeh tlieuerer
zali len kiinnte. Mein einziger Trost bleibt,, dass Kranke, Arme und \Vaisen
m ieh, den Baron Codelli und den je.tzigen Armenratli segnen miisseii. dass
wir dies Institut gegriindet, liabeu. wenn es aneli dnreh Zutliun selbsteigener
Biirger wieder versetnvinden iniisste. •— Sehreiten Sie, Herr Mar! mit den
Munieipalrii.tl)en far \V»hl eines andern uiiverziiglieli es ist^hnehin kein
Z\veifel, dass Sie einen um geringes Geld tinden koiincn.
Ieh verharre mit niogli&hster Verehrung Ilirer Person
Wohlgeborner Freyherr
geliorsanier Diener
Dr. Anton •fiiHfUrr,
Intendanzarzt und Prof. der Arzneiluinde."
Na to pošlje še tisti dan maire oficijelno pismo ') pod na-
slovom „ A n Dr. Jeuniker, d i ri gi r e n de n A r z t und
A d m i n i s t r a t i o n s m i t g 1 i e d in dem allgemeinen Spi-
tal der Gemeinde Laibach."
Pismo slove:
. AVelelie im mer die Be\veggriinde zu ihrer Resignatioil von denen
iibernoininenen Pliiehten eines dirigirendoii Arztes und Administratioiis-Mit-
gliedes in dem hiesigen Geuieindespital sein konnen, so muffN ieh erklaren,
dass diese i lire v o reilige R e s i g n a t i o n v o n k einer R e g i e r u n g
bei dem dermaligen Drange der Zei tu m stan de gui a-nf ge-
nom men w e r d e n konne, \veil keine Regierung es billigen wiirde. dass
wer immer zu einer Zeit seineii Posten verlassen konpe, wo viel-
melir die ausserste Anstrengung aller Krafte fur den offent
lielien Dieiist und das allgemoine Wohl gefordert wird. Ieh
ersuehe Sie deinnaeh.») Iliren Dienst in dem Geitieindespital mit allem Rifer
1'ortzusetzon und abzuwarj;en, ob und welelie Veranderung unser Spital dureh
die Zeitumstande zu erfahreu habe.
Ieh verharre mit. aller Aehtung der Maire der Gemeinde Laibach,
' i', m. a.
2) V konceptu stoji: „Sie werden deinnaeh". . . katere besede je zopet
izbrisal sam maire.
48
To pismo mairovo je pridržalo drja. Jeunikerja
na svojem mestu zdravnika voditelja v civilni
bolnici.
Še tistega meseca (oktobra 1. 1813.) prosi on, vse bolnice
(tudi vojaško bolnico) nadzorujoči zdravnik, likvidacijsko komisijo
dati plačila onim zdravnikom, ki pod voditeljstvom njegovim
lečijo razne bolnike. Komisija potem nasvetuje intendanci, naj do-
voli kirurgu primariju na dan po 2 gld. 30 kr., kirurgu
sekundariju po 1 gld. 40 kr., pomočnikom po 50 kr.') Iz
neke vloge bolničinega (oskrbniškega) voditelja gosp. Glo-
botschniga (— prednik njegov na tistem mestu je bil gosp.
Sofner —) dne 29. oktobra 1. 1813. posnemljeno število bol-
ničinega oskrbniškega osobstva in plačo njegovo;
dotična tabela slove:
Ekonom na dan....... 1 gld.
dispenzator ........ 40 kr.
pomočnik njegov......
dva velika strežnika bolnikov
prvi pomočnik v lekarni ... [24 kr.
kuhar.........I
vratar ......... I
mali strežniki bolnikov . . . |
dva zdravniška pomočnika . . I
drugi pomočnik v lekarni . . . [ 15 kr.
mali kuhar .......|
perica obez .......j
Z drvami in s slamo je bolnice zakladal g. Janez Doberlet
iz Trnovega.")
Dne 4. oktobra 1. 1813. se je v Ljubljani v „cerkvi usmi-
ljenih bratov", nekdanji mrtvaški kapeli, (sedanji bolničini
cerkvi), znova praznoval god ljubljenega cesarja
Fronca z veliko sv. mašo in zahvalno pesmijo in avstrijansko
vojaštvo, pešci in konjiki, delalo je zopet parado ter nebrojna
množica ljudstva, cerkev in prostor pred njo polneča, pozdravljala
je z oduševljenimi živel-klici cesarja Fronca. Dne 5. oktobra
se je podala trdnjava ljubljanska in dne 13. oktobra je došel
v Ljubljano fml. baron Lattermann, imenovan po cesarji
Froncu civilnim in vojnim guvernerjem Ilirije. S tem je završila
Avstrija reokupacijo Kranjske.
Pri odhodu Francozov se je odločilo v vojaško bolnico
nastopno lečniško osobstvo: kirurga primarija prof. Anton
') L. m. a.
2) L. m. a.
V
49
Melzer, gosp. Pinter, kirurgi sekundarji gg. Fran
Zollner, Baldauf, Mayerhoffer, Bechhoffer, Weber,
asistenta gg. Germounig in Galle. ')
Koncem decembra 1. 1813. ima zabeleženih vsprejemni
zapisnik civilne bolnice sam tristoindevet oseb in zapisnik
1. 1814. kaže nam do konca julija meseca celo število dvesto-
sedeminpetdesetih bolnikov in ranjencev, kajti sedaj so se v ci-
vilno bolnico zopet jemali tudi vojaki.
L. 1813. bilo je v c i v i 1 n i b 61 n i c i in blaznici dovoljenih
na troške za kruh, vino in močne jedi 6.544 gld., za drva 800 gld.,
za svečavo 310 gld., za zdravila 2.000 gld.; za plače zdrav-
nikom, kirurgom in babicam 2.701 gld. (L. 1813. zahtevalo se
je za ta oddelek 3.200 gld. -)
Ker so od 1. 1811., ko se je bila odpravila družba usmi-
ljenih bratov, z bolnico in z zavodom za blaznike strnili
še porodiln ico, najdenški zavod in jeden del zavoda
za ubožce, določevalo je poslej mesto v proračunu svojem o
bolnici tudi vsote, potrebne za te dobrodelne naprave, in tako
vidimo sedaj v proračunu na 1. 1814. za vse te zavode zaznameno-
vanih skupnih troškov 47.684 gld., kateri se ujemajo z dohodki
47.684 gld.; deficit, katerega utegne biti 6.624 gld., pokrijejo
naj obresti kapitalij, naloženih pri državi. ■')
Januvarija meseca 1. 1814. prikazale so se po nagnetanji
vojaških krdel prijemljoče se bolezni (živčna mrzlica in
ostiidnice) „v Ivrakovem in Trnovem ter pri sv. Jakopu;" inten-
dant za Gorenjsko baron Codelli je poskrbel kar najbolje moči,
da se zastavi bolezni pot in je že kanil napraviti posebne civilne
bolnice za silo.4) Ker se je bolezen širila, nasvetoval je prof.
dr. Melzer, da se sestavi v Ljubljani posebna zdravstvena
komisija/') Februvarija in marcija meseca 1. 1814. ukazal je
gubernij, da b 6 1 n i č i n e potrebščine oskrbuj mestna
občina ljubljanska, (vedno še „mairija" imenovana), in za
dotična izposojila se prosi gubernij.
Tudi po Dolenjskem, kjer so se bili najbolj sprijeli
Avstrijanci in Francozje, gospodarile so hude bolezni, in sedaj
se prikaže zdravmk-pomočni'k, kateri je kar trumo bolnikov
pripeljal v Ljubljano in jih tii nastanovil na Zab-
') L. in. a.
2) L. m. a.
s) L. m. a.
") L. m. a.
6) L. m. a.
2
50
jaku, da bi imeli trajno zdravniško pomoč, naš F a ust
Gradischeg. ')
Odkar se je bila odpravila iz civilne bolnice samostanska
družba njegova, zdravil je on v mestu in po deželi in takisto
si, seveda, ni priboril večje simpatije med zdravniškimi kolegi
svojimi. Res, v životopisu njegovem '-') beremo, da so se sovraž-
niki, pregledavši recepte njegove v lekarni, oglasili pri vladi in
ga tožili. Ali ne le ordinarijat, temveč tudi mnogo mestnih sta-
novnikov se je oglasilo zanj in pustili so ga v bodoče z mirom.
Najhujši protivnik Faustov in prejšnji samostanski družbi njegovi
je bil protomedik dr. J e u n i k e r, kar se nam takoj strastno
pokaže o prerešetavanji vprašanja, bi se li v ljubljansko
civilno bolnico zopet uveli usmiljeni bratje ali ne.3)
To vprašanje se je izprožilo na Dunaj i. Dvorni komisar
in gubernijski svetovalec pl. Justel je zahteval od intendance
za Gorenjsko določnega pojasnila ob odpravi usmiljenih
bratov in kapucinov v Ljubljani za dobe francoske
vlade. Intendant baron Codelli piše potem 16. dne aprila mairu
ljubljanskemu in zahteva od njega v oseminštiridesetih
urah odgovora naslednjim vprašanjem:
a)	Kdaj in zakaj se je ukrenilo odpraviti oba samostana?
b)	Kaj je obsezalo imetje vsakega samostana in katere dohodke
je užival za dobe, ko so ga odpravili, in imovina njegova
(kakeršna si bodi), kam je prišla?
c)	Kaj se je zgodilo posebno s samostanskima cerkvama in z
njijino opravo ?
d)	Ako se utegne pripetiti, da zopet uvedojeden
ali drugi teh kakor potrebna spoznanih za-
vodov, ali bi tu nastale zapreke, in kakšne?
Intendant opozarja maira tudi, da se o tej stvari posvetuj
z bivšim županom Kokailom, z drjem. Je un iker jem i. dr.,
ki vse najbolje poznajo, in od njih zahtevaj dotična poročila.4)
Župan gosp. Jan. R o s m a n n, kateremu je dopis intendance
16. dne aprila, ki bi nanj bil moral odgovoriti tekom osemin-
štiridesetih ur, došel v roke šele 20. dne aprila, pobrinil se je
z ovpraševanjem svojim, ali razven zaznamenovanih gospodov je
povprašal tudi ravno v Ljubljani navzočnega Fausta Gradi-
šč h e g a.
') ..Slovenec1', štev. 67
*) „Slb;Venec", štev. 67.
s) L. m. a.
4) L. m. a.
51
Zelo kratek je takoj drugi dan — 21. dne aprila — po-
slani odgovor nekdanjega župana Kokaila, kateri konstatuje,
da je pri zapiranji samostana po ukazu intendance, (ki je bil
nasledek resignacije) na povelje intendance posredoval magistrat
in sestavil inventar, o katerem zapisnik se je izročil intendanci. ')
Tudi tistega dne — 21. dne aprila —• izročil je Matej F a u s t
Gradiseheg, „bivši prijor in bolničini prefekt razpuščenega
redu usmiljenih bratov", mairu ljubljanskemu odgovore svoje.
Vprašanje a) (kar se tiče odprave).
Odgovor: Red se je odpravil, ko se je ustopila Ilirija
Franciji.
1.	Usmiljenih bratov red je bil ločen od matere svoje v
Lienei (na Tirolskem), in bilo mu ni upati ni podpore, niti
ne redovnih oseb od tamkaj, da, celo udje, ki so že
prisegli v provinci j i nemški, pozvali so se nazaj.
2.	Po novem redu v Iliriji so usehnili vsi dohodki
usmiljenim bratom in bolnici, ker se več niso plačevale obresti
naloženih kapitalij, in tako je bilo samostanu ne-
mogoče, oskrbovati ta dobrodelni zavod še dalje.
3.	Po tedanje vlade ukrepu bi se bil imel uvesti
boljši in mestnim potrebam primernejši bolniški
zavod. Zato se je po slavne provincijalne intendanture ukrepu
15. dne oktobra 1. 1811. pričelo izročevanje bolnice tačasnemu
slavnemu magistratu in se završilo koncem oktobra meseca.
Vprašanje b) (kar se tiče imetja).
L I m e t j e in dohodki v dobi prejšnje avstrijanske vlade
so bili:
a)	ustanova cesarja Jožefa II. iz glavnega ubožnega
zaklada za dvajset moških bolnikov a 100 gld.
letna vsota............ 2.000 gld.
b)	za dvanajst žensk .......... 1.200 „
c)	za strežnice bolnicam ....... . 180 „
d)	solni deputat ex Camerali ....... 50 „
e)	pet ustanovnih bolniških postelj..... 400 „
(v kranjskem javnem zakladu)
f)	svojih kapitalij obresti ........ 731 „
g)	slučajni dobrotni darovi razne vrste, povprek
računjano............. 2.000 „
h)	velik samostansk vrt, za jedno zemljišče posetve
in delež senožeti ob Ljubljanici.
2. Za d6be, kadar se je odpravil samostan, bili so mu
dohodki jedine podpore, katere je vlada francoska sedaj in sedaj
») L. m. a.
2*
52
dajala iz gole milosti po nekem gotovem merilu in proti
računu.
3. Vsa nepremična in premična imovina bolničina in samo-
stanska se je po cenilni vrednosti izročila novi bolničini admi-
nistraciji in po izročilnem zapisniku ima podpisani v svojega
redu in materine provincije imeni do nje pravico.
4) Jedine obligacije samostanskih kapitalij se nahajajo še
v rokah podpisanega prijorja. ')
Vprašanje c) (kaj se je zgodilo s cerkvijo.)
Samostanska cerkvica je posvečena sedaj kakor prej
službi božji v bolnici in soseščini Dunajske ceste.
Vprašanje d) (da bi se zopet uvel red usmi-
ljenih bratov.)
Ker so sedaj združene vse naprave: bolnica, hiralnica,
najdenški zavod in blaznica, to uprav je največja težava, ki
brani, da se zopet uvedo usmiljeni bratje v bolnico ljubljansko.
Vidi se, dosluženi prijor je popolnoma spoznal, da je
združitev zavodov, katera se je zvršila potem, ko je sa-
mostanska družba njegova ostavila samostan in bolnico, vzrasla
do nezmagljive zapreke, ovirajoče novo vsprejetje svojcev njegovih.
Ta združitev je bila delo drja. Jeunikerja, in mož, tudi
sedaj še merodajen, ne bil bi je popustil, kar je čisto jasno iz
odgovora njegovega, kateri pride takoj na vrsto.
Dr. Jeuniker, prov. protomedik, izroči 23. dne aprila
svoj prectjj obširni odgovor mairu ljubljanskemu.
Najprej ob vprašanji a), tičočem se odprave bolnice,
očita usmiljenim bratom, da se ta razpustitev „ni zvršila na
najplemenitnejši način", da so vsi udje samostanske družbe do
prijorja in nekega duhovnika, p. Amosa, na nagi o m a v jedni
noči p e b e g n i 1 i, -) dalje poudarja zlasti veliko zaslugo svojo,
da je po odpravi (15. dne oktobra 1. 181 l.s) do 1. dne novem-
bra „iz samih tal vzrasla" združena bolnica, takisto naglaša, da so
se s to združeno bolnico spojila tudi interesi medicinskega in
kirurškega pouka po kliniki,4) in ko naposled ob vprašanjih
b) in c) ne pojasni ničesa bistveno novega, spušča se ob vpra-
šanji d) zaradi novega uvedenja usmiljenih bratov
v dolgo in široko besedovanje.
') Faust je 20. dne oktobra i. 1809.. samostanske in v Trstu naložene
kapitalije potegnil nase v Ljubljano, kajti tudi Trst je bil prišel Francozom
v roke. — ,,Slovenec", štev. 66.
2) Pisavo Jeunikerjevo smo že prej spoznali iz lista mairu poslanega.
a) „Slovenee", stev. 66.
4) Kakor smo videli, napravila se je bila klinika že za
usmiljenih bratov 1. 1808.
53
O tej stvari govori prav sam tako-le:
„1. Ist ein Barmherzigen-Spital mir eine halbe Anstalt
und selbst als Krankenversorgungsanstalt betrachtet kein Ganzes,
nur etwas Mangelhaftes, Nothdiirftiges, weil die Barmherzigen
niciit alle Kranken, sondern nur diejenigen, vvelche sie \vollen,
aufnehmen, weil sie das andere Geschlecht, beson-
ders in gewissen Krankheiten, i h r e r Ordensregel
wegen nicht aufnehmen konnen und nicht sollen, \veil
sie k eine Irrenden gratis aufnehmen und endlieh, weil
sie der Civiloberaufsicht zu wenig untenvorfen sein wol!en ; bildet
ein Barmherzigen-Convent einen Status im Staate und die eigene
bessere Existenz ist sein erster Zweck, die Besorgung der Kranken
nur Nebenzweck. Ohne Jemanden nahe treten zu wollen sieht
man taglich, wie alle Orden von ihrer ersten und ursprtinglichen
Tendenz, Niitzlichkeit und Strenge abgewichen seien. Ich glaube
nicht nothig zu haben mich hieriiber ins Detail einzulassen.
Die Erfahrung gibt Belege genug.
2. Da ein Barmherzigen - Convent den Bediirfnissen einer
Stadt nicht ganz, sondern nur so kiimmerlich entspricht, so ist
es einer vereinigten Civilanstalt weit nachzusetzen,
die allen milden Zwecken des Staates entspricht und unter den
Augen aller obrigkeitlichen Behorden gefiihrt wird.
Die Schwierigkeiten, die sich der Wiedereinfiihrung
der Barmherzigen darbieten, sind:
1.	Ilaben die Barmherzigen seit ihrer Entweichung, die sie
mit dem Patriotismi (sic!) zura Haus Oesterreich beschonigen
wollen und seit man etwas besseres kennt (in Versehung eines
Spitals namlich) bei dem meisten Theil des Stadtvolkes ihre
Achtung und Liebe verloren;
2.	sind die Interessen ihrer Fonde nicht flitssig und wenn
selbe auch tliissig waren, so sind sie bei der noch hinzugekom-
menen Verminderung der Interessen auf 2 '/8 Francs 3 Cent. zur
Erhaltung eines Spitals und des Convents nicht hinreichend;
3.	haben die Barmherzigen bei diesen Zeiten und bei der
gegenvvartigen Armuth der Bauern wenig Hoffnung auf eine aus-
giebige Collectur;
4.	sollten die Interessen der aerarial- und domestical-Obli-
gationen des Hauptarmenfondes wieder fliissig werden, so kann
man aus diesen die beste Civilanstalt vereinigt mit allen Wohl-
thatigkeitsinstituten unterhalten und man kann dann die Barm-
herzigen leicht und vollstandig entbehren;
5.	durch die Wiedereinfiihrung der Barmherzigen wiirde
der praktische Unterricht wieder verloren gehen, weil sie gegen
54
diesen in ihrem Spitale bestandig und beharrlich fast durch drei
Jahre protestirt hatten und er auch nie zu Stande gekommen ist;
6. wiirde es wahrhaftig zu bedauern sein, wenn man ein
mit so vieler Ordnung und Gemeinniitzigkeit errichtetes Ganze
mit einer einseitigen halb und schlecht entsprechenden Einrich-
tung vertauschen wollte. Es ist doch dem Menschen so natiirlich,
wenn er etwas will, das Bessere zu wollen."
Konečno dr. jeuniker pozivlje maira, naj te opomnje nje-
gove porabi na prid trpečemu človeštvu, on je vsak hip pri-
pravljen, da dokaže sleharne istinitost.')
Dne 16. avgusta 1. 1814. nahajamo v nekem aktu okraj-
nega urada ljubljanskega beležko,'-) da je nekoliko 1 j u b-
ljanskih meščanov pri generalnem guberniji vlo-
žilo prošnjo, naj Ljubljana zopet dobi red usmi-
ljenih bratov, ali prošnje same ni nikjer.
Toda tenor te prošnje se spozna iz poročila okrajno-
uradnega 6. dne decembra 1. 1814., poslanega guberniju ob
vprašanji zaradi novega uvedenja.
Okrajni urad pravi, da prošnja meščanov ljubljanskih go-
vori sosebno o dobrih uslugah, katerih si je baje nabral v zdrav-
niški meri bivši prijor Faust Gradiseheg med stanovništvom
ljubljanskim, zlasti med ubožnejšim delom njegovim, o drugih,
vsega priporočila vrednih svojstvih tega moža in o glasi, raz-
širjenem zaradi pobega njegovega (na ukaz višjega oblastva?),
sploh o stvareh, katere niso prišle na uho okrajnemu uradu, ki
se pa vendar naravnost ne tičo glavne stvari. Naposled iz-
javlja ljubljanskih meščanov pismo, „da obča oskrbo val-
nica, v Ljubljani ustanovljena pod imenom civilne
bolnice, ne ustreza želji, daje zaradi tega, ker mora
vsakdo, ki hoče biti vspi'ejet vanjo, plačevati, si-
romaku ta zavod zaprt, dalje, da nadzorstvenega in
zdravniškega osobstva ni niti zadosti, niti ne vedno
na pomoč pripravljenega, konečno, da od najetih rok
ni smeti pričakovati takšne gorečnosti in takšnega so-
čutja, kakeršno so pač sicer sposobni gojiti zlasti ljudje,
ki so se svojevoljno z obljubo zavezali v dobrodelno
svrho, o kateri je govorjenje.
V zavračanji teh toček po okrajnem uradu se kaže odsvit
popisovanja protomedika dr. Jeunikerja, samo s tem razločkom,
da se v okrajno-uradnem poročilu izreka želja, kako je potrebno
v Ljubljani ustanoviti razven hiralnice, porodilnice in najdenškega
') L. m. a.
a) L. m. a.
55
zavoda posebne bolnice za moške in ženske, potem
oskrbo v al niče za blaznike in neozdravljive bol-
nike ali za takšne, katere je ločevati od drugih
bolnikov, kako bi bilo koristno, da se glavni zavodi, namreč
porodilnica, najdenški, bolniški in zavod za blaznike priredijo
v obče, vso provincijo obsezajoče naprave, toda
najbolj želeti in najpotrebnejše bi bilo „iz jasnih
sanitetnih ozirov" — kakor se natančno piše — da bi se zdru-
žilo vse, kar se more imenovati bolnica, v jednem ločenem, od
mesta oddaljenem prostoru; vendar, dokler se ne vresničijo te
želje, držati se je sedanje naprave ter ni misliti, da se usta-
nove novi zavodi.
Prav na konci razprave svoje odgovarja okrajni urad: „da
je sicer svetovati, naj se v svoj čas zopet napravi
samostan (usmiljenih bratov), ali sedaj to ne kaže,
vendar ga ni z ma trat i popolnoma odpravljenim
in nikakor ne odtegniti mu imetja njegovega,
to je nedoločno in za zmerom odrediti ga drugim svrham,
temveč ta čas, dokler se utegne zopet uvesti, v p o-
trebljaj se na podporo sedanjim ubožnim oskrbo-
va ln icam, ki imajo že tako dolge." ')
Vprašanje o novem uvedenji se je obravnavalo še 1. 1815.
Dne 27. februvarija I. 1815. pošilja namreč Faust Gra-
di s e g (kakor se je tu podpisal), „na novo izvoljeni prijor",
okrajnemu uradu pet pol obsezajočo prošnjo, da se zopet
v bolnico uvedi red njegov.
O tej prošnji, katera nam tudi retrospektivno kaže zanimive
podrobnosti o delovanji za dobe usmiljenih bratov v bolnici
ljubljanski, izpregovoriti moramo pobliže, dasi nam za to odločeni
prostor dovoljuje besedo sam6 kar se dostaje najvažnejših stvarij.
V § 2. izvajanj svojih govori prijor Faust: „Za samostan
in bolnico se je potrebovalo vsako leto 7.270 gld. a) Po sedanjem
ljudskem števili in kar se tiče potreb mestnih in po kmetih
zadoščevalo bi moškemu spolu dvajset bolniških po-
stelj, za s 1 e h a r n e g a bolnika zdravila, hrana, pijača,
posteljne potrebščine, kurjava i. dr. potrebe vsak dan 18 kr.,
na 1. 108 gld., skupaj 2.160 gld. b) Kakor je pokazala večletna
izkušnja, tudi ženskemu spolu ni treba več kakor dvajset
postelj, torej takisto 2.160 gld. c) Osobstvo: Jeden višji,
voditelj, vsako leto 300 gld., mašnik, dušni oskrbnik, 200 gld.,
dva ranoeelnika, vsak 200 gld., skupaj 400 gld., dva lekarja,
vsak 200 gld., skupaj 400 gld., ekonom 200 gld., bolničini fizik
2) L. m. a.
56
200 gld., poslov deset vsak 90 gld., na leto, skupaj 900 gld.,
grobokop 50 gld., za vzdrževanje poslopij 300 gld., skupaj:
7.270 gld.
Ta potrebna vsota se je poslednje dve leti vlade avstrijske,
predno je prišla Kranjska v oblast Francoski, poravnavala
tako-le: (Sedaj se navajajo že omenjeni dohodki samostana usmi-
ljenih bratov in bolnice, kakor nova doslej ne še imenovana
točka pri dohodkih pa se pokaže lekarna, katere javna
prodaja zasebnikom je prinašala vsako leto okoli
1.500 gld.) „Da se pokrijejo vsi troški, treba je vsote 8.101 gld."
Potem Faust Gradischeg (ne strinjajoč se z izjavami pro-
tomedikovimi) poudarja v prošnji svoji, daje sleharna po-
trebna in pomoči iščoča oseba katerega koli
naroda ali vere, sposobna vsprejeta biti v njih bolnice,
„celo takšne bolezni" — tako slove daljni popravek izjav
protomedikovih — „k i so j edino le posledica razuzda-
nega življenja, v prvem slučaji ne ovirajo vsprejetja
ali če se ponavljajo na jedni in isti osebi, stavijo se pri
vsprejemanji zapreke samo iz tega razloga, da se s pod-
piranjem te pregrehe ne speši človeštvu beda, vendar še v
takovem slučaji se betežnik ne prepušča sam usodi
svoji.
Vsprejema se brezplačno."
Naposled prosi prijor, da, ako se zavod ne ustanovi, raz-
loči se že vendar imetje in zvrši likvidacija nje-
gova. ')
Usmiljenih bratov red in bolnica se nista ustanovila in
vprašanje ob imetji je rešil Najvišji odlok dne 12. januvarija
1. 1819. tako, da vso čiharno imovino odpravljenega sa-
mostana usmiljenih bratov v Ljubljani dobodi tamošnja bolnica.
Faust Gradischeg je ostal v domovini svoji na Kranjskem,
zdraveč — seveda, hudo so ga prijemali — in iskan od daleč in
od blizu, naj bi pomagal; me d d ve s to in d vaj se timi bolniki,
katerih seje bila prijela kolera in katere je lečil on
pozneje, umrlo jih je samo pet. L. 1824. dosegel je po
pritožbi svoji, poslani na Dunaj, da so ga upokojili, in potlej se
je naselil v Šmartinu pod Šmarijino Goro, kjer so se v „Faustu-
lanumu" njegovem vedno nagnetali pomoči željni ljudje. Umrl
je 1. 1837. v 61. letu dobe svoje in ljudstvo v obče je zelo ža-
lovalo za njim.<2)
Popisuje dogodke posegli smo nekoliko predaleč, vrnimo
se zatorej v 1. 1814.
') L. m. a.
2) „Slovenec", štev. 80.
57
Posled reokupacije Kranjske po Avstrijcih je pro-
glasil za nje reorganizacijo odposlani dvorni ko-
misar grof Saurau (dne 29. junija 1. 1814.), da se vsota
26.437 frankov ali 10.223 gld. 41 kr., katero je dosedaj mesto
ljubljansko plačevalo civilni bolnici, v bodoče ne izplačuj več
iz mestne blagajnice ljubljanske in da se godi to le še dotlej,
dokler ne bode moči v soglasje spraviti troškov z dohodki,
pozneje pa in kar najprej ustaviti je poljubno plačevanje mestne
blagajnice ljubljanske, katere ni smeti siliti k nobenemu druzemu
plačevanju razven k plačilu vsakdanjega zneska za tiste osebe,
ki jih bode v bolnico pošiljala mestna srenja ljubljanska. ')
Drugo leto potem se je naročilo magistratu, naj priredi v
bolnici dvorane za medicinsko-kirurška predavanja, preskrbi
sobo za sekcije in anatomiško-patološki kabinet.-)
Vsprejemanje nosečih žensk v porodilnico se je
(1. 1816.) začasno uredilo tako, „da, ako je želela katera biti
vsprejeta brezplačno, morala se je izkazati le z izpričilom župa-
novim o vrednosti svoji." :l)
Dne 20. majnika 1. 1816. doletela je bolnico ljubljansko
velika sreča, da je vse nje prostore ogledal preljubljeni deželni
vladar cesar Fronc 1.4)
Z Najvišjim ukrepom dne 20. oktobra 1. 1818. proglasile
so se bolnice avstrijanskega cesarstva krajnimi zavodi,
pri katerih je poravnavati primanjkljeje iz lokalnih virov, ') in
poleg tega se je ukazalo, da se imajo za osebe s kmetov ali iz
drugih provincij lokalnim bolnicam popolnoma vračati vsi troški.(i)
Kolikor je potrebo vala ci-vil n a bolnica platn a,
posodja od kositarja in cina, steklenine, brizgelj
(štiri komade, vsak po 6 gld.), oskrbel je sedaj dražbenim potem
okrajni urad.')
Dne 15. avgusta 1. 1820. ogledal je nepozabljivi, mestu
ljubljanskemu vedno najmilostiveje, udani oče Njega Veličanstva
premilostivega našega cesarja in vladarja bivša c. in k. visokost
presvetli gosp. nadvojvoda Franc Kari civilno bolnico
ljubljansko in takisto je Njega prevzvišenost najnatančneje
pregledala črteže ob usuševanji barja ter napravljene vodotoče.8)
') L. m. a.
3) L. m. a.
3) L. m. a.
„Laibaeher Ztg."
5)	L. m. a.
6)	L. m. a.
') L. in. a.
8) „Laibaclier Ztg."
58
To leto se je že tudi ukrenilo, naj bi se civilna bol-
nica razširila in ad hoc sestavljena komisija je določila, da
mesto za zidanje in za notranjo opravo pripomozi z vsoto
18.165 gld., ') takisto poišči mesto po naznanilu c. k. vodi-
teljstva civilne bolnice (pri okrajnem uradu) hiralcem
dotlej bivajoči m v civilni bolnici, primeren prostor v meščanski
bolnici.
Znani »ljubljanski kongres" 1. 1821. privel je ljub-
ljenega cesarja Fronca zopet v mesto ljubljansko, kjer je
bival sedaj Najvišji deželni vladar od 6. dne januvarija do 21.
dne majnika meseca. Dne 10. majnika popoludne je ogledal
vladar, imejoč početkom tukajšnjega bivanja svojega dokaj posla
z državnimi stvarmi in z vsprejemanjem najvišje gospode, cesarja
ruskega, kralja neapoljskega, vojvode modenskega, tudi civilno
bolnico in je milostivo pregledal črteže o razširjenji njenem. ')
Že dne 25. julija 1. 1821. potrdili so se na Najvišjem
mestu ti črteži in predlogi in takoj se je pričela zidati
b 1 a z n i c a. 3)
Bolničini voditelj to leto se nam imenuje dr. P o b e r.
Blaznica se je zidala od 1821. do 182 7. 1.
Ker je bila marci j a meseca 182 6. 1. blaznica že v
toli pozidana in je bilo lehko misliti, da se do pomladi 1. 1827.
odpre, sestavil je okrajni urad precej sedaj proračun za raz-
širjenje civilne bolnice v ožjem zmislu.
Ta proračun kaže skupno vsoto 32.6 01 g 1 d. 51 :,/4 kr.,
ki je razdeljena tako-le:
1.	Za popravo, razširjenje in prenaredbo
hiralnice............ 1.024 gld. 26'/2 „
2.	Za prenaredbo in razširjenje poro-
dilnice ............ 1.856 „ 26'/4 „
3.	Za primerno postrojenje bolnice,
ž njo združenih stanovanj in drugih po-
trebščin ............ 15.056 „ 10'/4 „
4.	Za postrojenje medicinsko-kirurške
klinike in ž njo združenih delov . . . 9.068 „ 04 „
5.	Za popravo posebnih zgradeb: za
mrtvačnico in sobo za sekcije, sobo za obleko
in kaj en je, za sekcijsko kuhinjo in sobo
za preparate.......... 4.680 „ 22:,/4 „
6.	Za suhoto zgradbe potrebni žlebovi 699 „ 50 „
7.	Za popravo razpadenega vodnjaka 216 „ 32 „
») L m. a.
2)	L. in. a,
3)	L. m. a.
59
Te troške 32.601 gld. 51:i/4 kr. bi imeli prevzeti:
ad 1. Ustanova meščanske bolnice, ad 2 porodilničini za-
klad, ad 3. bolnica, kakor lokalni zavod, ad 4. studijski zaklad,
ad 5. zaklad blazničin, porodilničin in bolničin, ad 6. bolničin
zaklad, ad 7. oni trije zavodje, kakor ad 5. *)
Vendar so se prav zaradi stavbinskih pomočkov plele
obravnave do 1. 1829., ko je dne 8. julija oblastvo privolilo,
da se zvrše stavbe potrebne v razširjenje.
Zidanje se je sicer pričelo 1. 1829., toda vleklo se je sila
na dolgo, kajti vedno so se kazale zapreke, zlasti pa ni imela
dovolj novčne pomoči mestna blagajnica.
Tako vidimo 1. 1830. porodilnico pr izid a no v toliko
da stoje glavni zidovi, toda vezanje notranjih sten se
je kar nagloma ustavilo in bilo se je (junija meseca) 1. 1831.
bati, da se na polu dozidana stavba sesede. Magistrat, tožeč
okrajnemu uradu, da po odpravi mestne mitnice nima novcev,
opominja cesarsko oblastvo na dolgo in široko zaradi ustavljenega
grajenja. Tudi s stanovi so tekle dolgotrajne razprave o ležečem
stavbinskem lesi. Naposled 1. 1834. javlja okrajni urad magi-
stratu, da mora biti stavba do pomladi 1. 183 5. do-
vršena.'2)
V tem je tudi (1. 1830.) Najvišje dvorno mesto vprašanje,
tičoče se lastine civilne bolnice, rešilo takisto, da,
ker mesto ljubljansko ni dokazalo pravice svoje
do poslopja civilne bolnice, zmatrati se ima
zgradba lasti no bolničino, in po ukrepu Njega Veličanstva
dne 12. januvarija 1. 1819. („da se vsa čiharna imovina usmi-
ljenih bratov pripiši bolnici") pripisati jo je imetju bivšega sa-
mostana in ž njim združenih dober.;l)
Dne 17. marcija I. 1832. določil je gubernij pristojbino
za oskrbovanje v bolnici in porodilnici, in sicer za
I. razred po 1 gld. — kr. na dan,
U- I) )! 1) 40 „ „ „
HI- !> J, ' !> 30 B 11 1)
IV. „ brezplačno.
Dne 1. novembra 1. 1834. naložilo se je mestnemu
magistratu, da je za svoje po bolnicah oskrbovane uboge
bolnike plačeval pristojbino III. razreda po 30 kr. na dan za štiri-
najst dnij naprej.
') L. m. a.
2)	L. in. a.
3)	L. in. a.
60
Ta čas je obsezal »skupni pojem zavodov, zdru-
ženih pod imenom civilne bolnice",') nastopne zavode:
A)	Državne zavode: 1. blaznico, 2. porodilnico,
3. najdenški zavod, 4. kliniko.
B)	Lokalne zavode: 5. bolnico, 6. ustanovo ubož-
ničino.
C)	Privatne zavode: 7. ustanovo grofa Lamberga,
8. ustanovo dvorne bolnice, 9. ustanovo meščanske
bolnice.
Voditeljstvo je bilo (I. 1834.) v rokah okrajnega gla-
varja, kateri je poleg druzega nadziral tudi ponočno strežbo
betežnikov. a) Osobstvo za oskrbovanje je bilo: oskrbnik, kon-
trolor, pisar, neplačan kancelijsk praktikant in veliki sirotinski
oče za tržaške in ljubljanske najdence.
Toda takoj drugo leto (1835.) vidimo namesto okraj-
nega urada prevzeti voditeljstvo pod imenom civilne
bolnice združenih dobrodelnih zavodov za to odbrano
posebno gubernijalno komisijo, v kateri so bili pro-
tomedik Schneditz, knjigo vodni računski svetovalec
Schivitz, c. svetovalec in župan Hradetzky in gubernijalni
koncipist Sami t z. Predsednik tej komisiji je bil dvorni sveto-
valec grof W e 1 s p e r g. 3)
Posebno gorečim, delavnim in umnim družabnikom te ko-
misije se je izkazoval župan Hradetzky, kateri je, kakor pri
vseh drugih opravilih svojih, takisto tudi v to komisijo voljen
najobširnejšim načinom opravičeval zaupanje, stavljeno vanj. ')
O »lokalnih zavodih" oddane obširne opomnje in izjave njegove
kažo ravno tako najnatančnejšo zvedenost kar se tiče razmerja,
kakor ob jednem mirni in praktični značaj še dandanes v naj-
lepšem spominu živočega poštenjaka.5) On sam ad personam se
je na izdatno korist civilni bolnici potrudil in z lekarnami
ljubljanskimi sklenil pogodbo, s katero so se zavezali po-
puščati po 36 °/0 pri medikamentih, v tem ko se je po brez-
vspešnih dražbah prej dobivalo samo po 26 "/o-
Omenjana gubernijalna komisija je uredila sedaj tudi
pogoje, pod katerimi se imajo poslej v s prejema ti bolniki
') Dr. Lippitseh: Topographie der Landeshauptstadt Laibaeb, in Bezug
auf Natur- und fleilkunde, Medieinalordnung und Biostatik. Laibach 1834.
pag. 272. ff. (zelo obširen in natančen opis sanitarnega razmerja ljubljanskega.)
8) Ibid. pag. 276.
3)	L. m. a.
4)	L. m. a.
5)	L. m. a.
") L. in. a.
61
v civilno bolnico. Paragraf III. določeval je, „da, ker sta za
ljubljanske mestne ubožce postavljena dva mestna ubožna zdrav-
nika in dva mestna ranocelnika, jemati je v bolnico samo tiste
siromake-betežnike, katerim nima doma nikdo postrezati kakor
treba, ali tiste, kateri imajo takove bolezni, ki se je o njih bati,
da se prijemljo." ')
Kadar je bila gubernijalna komisija „ustanovila red pri
dobrodelnih napravah", oddalo se je voditeljstvo teh tu-
kajšnjih državnih in lokalnih dobrodelnih zavodov
med. drju. Janezu Nep. Biatzowskemu dne 5. septembra
1. 1836.'-') in se mu še tisti dan izročilo po obienih šegah. Pri-
marij o tem izročevanji bolnice se nam imenuje dr. Zhuber,
čegaver mnogoletno izvrstno delovanje na stopinji primarijevi in
pozneje voditeljevi še v najlepšem spominu živi pri starejših
sodobnikih njegovih in katero je Njega Veličanstvo najmilostiveje
priznalo svoj čas, podelivši zanje plemstvo s predikatom „Okr6ški."
Ko so zaradi grajenja kazinskega poslopja 1. 1836. odpra-
vili v Zvezdi blizu njega stoječe drevje, prepeljalo se je po
ukazu magistratovem to drevje na vrt civilne bolnice, da se
tam napravi drevored n a m e s t o. do tačas tam nasajenega
sadnega drevja, katero je bilo po nekoliko zveriženo in ki
je je tudi škodljivo spoznalo bolničino voditeljstvo. To pre-
važanje je veljalo 22 gld. 40 kr.:|)
Tekom poletja 1836. 1. poskušal je neko noč tat po sili
priti v oskrbniškega urada pisarno civilne bolnice.
Da se zabrani kakšen daljni takov poskus, o tem je ukrepala
nalašč za to sestavljena komisija, ob jednem pa je ukazal okrajni
urad, da se imajo dotlej, dokler ne bode napravljena nova pi-
sarna in blagajnica, branje vati gotovi novci in novčne listine v
posebnih skrinjah pri tukajšnjem mestnem magistratu, kamor je
smeti hoditi bolnice oskrbništvu po svoje potrebščine vsak čas
brez vsakeršnega inega posredovanja.4)
Gubernijalna okrožnica dne 11. februvarija 1. 1836. uredila
je vsprejemanje nosečih žensk v porodilnice, in tej okrožnici se je
tri leta pozneje (dne 2. avgusta 1. 1839.) pristavil še dopolnilni
ukaz.r>) Gubernijalni ukaz dne 20. marcija 1. 1835. določil je,
kdaj in kateri bolniki naj se jemljo v ljubljansko (in celovško)
bolnico, in temu ukazu je okrajni urad dne 17. decembra 1. 1841.
dodal potem še „poostrilo."
') L. m. a.
2) L. m. a.
s) L. m. a.
4) L. m. a.
Oboje tiskano. — L. in. a.
62
Kadar se je ustanavljalo trgovinsko bolniško
društvo, izjavil se je magistrat 1. 1837., „da ga je volja, ker
se bode drugo nadstropje bolničino na levi strani tekom bodo-
čega leta porabilo v pomnoženje posebnih sob za plačujoče bol-
nike imovitejše vrste, dati trgovcem za bolne pomočnike svoje
v zakup obe sobi prvega nadstropja, kjer je blagajnica in sta-
novanje kontrolorjevo; tudi se te dve sobi lehko strneti v jedno. l)
Za „postrojan je" civilne bolnice naše je bilo treba v
teh letih precejšnjih vsot, tako nahajamo v proračunu za 1. 1839.
—- ki ga je izročil voditelj 1 > i a t z o \v s k } dne 1. avgusta 1. 1838.
— proračun za zidanje pri bolnici zabeležen z 2.673 gld. 53 kr.
za popravo uvoznih vrat, planiranje dvorišča in na-
pravo kleti 1.571 gld. 53 kr., za prestavljenje drvarnic
1.102 gld. -) Septembra meseca tistega leta (i838.) poročil pa
je magistrat okrajnemu uradu, da mu ni moči vsote 5.716 gld.
58'2/j kr. določiti za pokritje troškov štirih četrtnic 1. 1838.,
kajti že dve leti niso okrajna oblastva poslala razdeljenih dolžnih
troškov tujih krajev, magistrata torej ni smeti siliti, za postrežbo
bolnikov plačuj za tuje bolnike takšne znamenite vsote, okrajni
urad zato iskušaj, da se ta stvar opravi postavnim potem. •')
Da je potrebna posebna blaznica za Kranjsko, pokazalo
se je že 1. 1841.
Dne 9. novembra je izšel dvorni dekret, kateri določuje,
da se napravi (z dobrodelnimi zavodi) združena blaznica
v obiižji ljubljanskem, za kar je potreba kupiti lastine
do 6 oral vrta in polja s poslopjem ali tudi brez po-
slopja. Magistratu se je ukazalo, da pozvedi za takove lastnike,
katerih ponudbe pošlji najkesneje do 15. dne aprila 1. 1842.
okrajnemu uradu.
Došle so potem nastopne ponudbe:
Gosp. Mihael Smole ponuja posestvo svoje civilni bolnici
nasproti;
gosp. Sigmund Bal s posestvo svoje Bežigrad pri Sv.
Krištofu;
gospodična Franja Arbefuille hiši štev. 58 in 59 na
Poljanah.
Pozneje še:
Gosp. Valentin Zeschko svoje posestvo tikoma civilne
bolnice, katero je po okrajnega urada izjavi najsposobnejše.
<) L. m. a.
2) L. m. a.
s) L. in. a.
63
A gosp. Zeschko je do 1. 1847. — tako dolgo so trajale
razprave zaradi zidanja blaznice — preklical ponndbo svojo, ali
v tem je došla tudi ponudba graščine lesiške. Toda ker se
je posestvo gospodične Arbefuille povečalo, ukazalo se je
magistratu, da s to gospodarico skleni pogodbo.
Magistrat je dne 5. februvarija 1. 1848., torej malo pred
viharnimi dogodki, izročil zapisnik.
Obrazec o ponudbah zaradi prodaje „Poljan-
skega polja" bil je takov:			
Gospodar	oral	□sežnjev	kupna cena
Jan. Koschier	1	388	2.200 gld.
Jan. Marinka	3	733	4.600 „
Marija Urch	1	437	1.500 „
Jan. Mekinz	1	100	700 „
Gašp. Navitz	1	145	1.800 „
Pol. Verhouz	1	580	1.500 „
Mat. Klemenz	1	904	1.800 „
Franja Arbefuille	1	—	600 „
	12	87	14.700 gld.
Zaradi posledic 1. 1848. pa seje položila vsa nakana o zidanji
blaznice ad acta.
Vrnimo se v popisovanji svojem še nekoliko let nazaj.
L. 1842. gospodarila je v postojinskem okraji Skrljeva
bolezen. Zato so začela misliti oblastva, ali bi ne bilo še kaj
praznega prostora v civilni bolnici ljubljanski. Izkaz bolničinega
voditeljstva je izpričal, da je že pet postelj premalo in da je
moralo ležati pet betežnikov „kar po tleli okoli;" za »bolnike
odločeni prostori" so bili naslednji:
Medic, dvorana za moške 17 postelj. Strežnika 2
medic. „ „ ženske 14 „	„ 2
kirur.	„	„	moške	18	„ »2
kirur.	„	„	ženske	17	„ »2
sifil.	„	„	moške	10	„ „ 1
sifil.	„	„	ženske	13 „_„ 1
89 postelj. Strežnikov 10
(štiriindvajset teh postelj za kliniko.)
Bolnikov je bilo vseh skupaj štiriindevetdeset, odtod deficit petih
postelj.")
L. 1847. obrnilo je zopet oblastvo pozornost svojo na pro-
store v civilni bolnici in komisija, ki je o tem ukrepala od
23.-25. dne avgusta, ukazala je, da se napravi prostor v vsem
') L. m. a.
a) L. m. a.
64
skupaj za šestinpetdeset postelj več, v medicinskem oddelku se
pomnoži njih število za trinajst, v kirurškem oddelku za tri,
stanovanje babičino pri tleh se porabi za šest postelj, shramba
za perilo s prizidjem vred za deset postelj, oskrbnikovo in kon-
trolorjevo stanovanje za štiriindvajset postelj.
Kakor zidanje blazniee, takisto se je po dogodkih 1. 1848.
odrinilo vresničenje še neke druge namere za nekoliko desetletij.
Tu imamo v mislih projekt o zidanji otroške bolnice.
Že 1. 1843. predlagal je profesor dr. Pachner p 1.
E g e r s d o r f tukajšnjemu medicinsko-kirurškemu učne-
mu zavodu, da bi se ustanovil in oskrboval o r d i-
nacijski zavod za bolne otroke na tukajšnji poro-
dil niči.
Okrajni urad je na to prijavil magistratu, da tujk ni
smeti jemati v porodilnico, da bolnica nima prostora za takov
zavod, ali da je vendar sestavil komisijo, katera preišče, bi se
li ne dal ta zavod napraviti v kakšnem drugem poslopji, ki je
tudi izročeno javni oskrbi.
Stvar se je liki o zidanji blazniee vlekla od leta do leta.
Naposled je prišla zopet v tek. Magistrat ljubljanski se je
obrnil do magistrata dunajskega, katerega je prosil dne 23.
junija 1. 1847., naj mu poroči, „ker namerja ustanoviti
v Ljubljani otroško bolnico, kako je urejena te
vrste bolnica Sv. Jožefa na Wiednu;" dunajski ma-
gistrat je po obični znani ljubeznivosti svoji poslal pomočke; ')
kar pride leto 1848. in stori, da je lepa ta namera začasno
ostala sama namera, dokler ni 1. 1864. gosp. dr. Viljem Ivo-
vatseh, sedanji voditelj cesarice Elizabete otroške
bolnice, s pomočjo privatnih dobrotnikov ustanovil tega tako
blagovitega zavoda!
Razširjanje civilne bolnice pa seje 1. 1847. po
ogledu one že omenjane komisije začelo vršiti zelo odločno;
ukreneno je bilo vzdigniti drugo nadstropje na iztočni
strani, kakor tudi na severni strani, in začasno se je
za vzdignenje oddelka na iztočni strani odredila minuendo-lici-
tacija za 4.750 gld. 1'/2 kr. na dan 14. septembra; dne 20.
aprila 1. 1848. sestavil se je potem na magistratu zapisnik o
pozidanji druzega nadstropja na severni strani, kar bi napravilo
troškov nekako do 12.000 gld. Toda magistrat je pri tem odbil
vsako tekmovanje, ker bolnica zadoščuje lokalnim potrebam, za
zunanje, da, celo inozemske konkurence pa poskrbi zavod sam,
ki ima 54.116 gld. zakladnih obligacij, in okrajna konkurenca.4)
') L. m. a.
a) L. m. a.
65
Hrano v bolnici so tacaš oskrbovali mestni gostilničarji,
katerim se je to oskrbovanje prepuščalo dražbenim potem, tako
1. 1847. do 1849. gosp. Saller, gostilničar „pri Slonu", proti
proviziji 33 °/0 pri žemljah in mesi; 1. 1849. ponudil se je
gosp. Florijan Fischer, in tisto leto je ukazalo cesarsko na!
mestništvo, da prevzemnik vloži 1.000 gld. kavcije. ')
Dne 4. marcija 1. 1849. določila je državna
ustava, da se imajo zmatrati vsi dobrodelni zavodi
deželnimi napravami, zaradi t e g a j e p r i š 1 a civiln a
bolnica v last kranjski deželi in sedaj sepričenja
najnovejša doba civilne bolnice ljubljanske.
') L. in. a.
2
1SmmmškŠŠmimimmS&M^.
^ffffffffffffffffff^ :
h s . !■).■	' '	"v1: : . 1 V-1 1 ! * '"SliSa1®^
V.
Bolnico prevzemo v last slavni deželni stanovi
kranjski 1. 1849.
-—--
teselfme, stopiti v provincijo, katere stanov-
n i k i so Mi tudi o naj viham e j šili d n e h t a k o ž i v o
pokazali zvesto u danost svojo" — to so bile pr v e
n ajm il o s ti v ej še besede pohvale, katere je mladostni
vladar, Njega Veličanstvo premilostivi naš cesar in gospod
Franc Jožef I. račilo dne 10. majnika I. 1 850. izreči
na najponižnejši ogovor cesarskega namestnika grofa Chorinskega,
ko je Njega Veličanstvo prvikrat kakor gospodar deželni
prestopilo meje Kranjske, da vsprejme poklonstvo vedno zveste
kronovine.
Tudi tačas že stanovska c i v i 1 n a bolnica v Ljubljani
je dosegla takoj o prvem tem Najvišjem prihodu na Kranjsko
srečo Najvišjega ogleda.
Nova doba deželna civilne bolnice ljubljanske
bi se res ne bila mogla pričeti z dogodkom boljšega spomina
vrednim nego li je ta Najvišji pohod.
Njega Veličanstvo je d n e 11. majnika ob 10. uri dopo-
ludne izvolilo stopiti v civilno bolnico in Se je dalo voditi po vseh
njenih prostorih. Njega Veličanstvo je o tej priliki večkrat izvo-
lilo izraziti Najvišje zadovoljstvo in priznanje ob uredbi zavoda
in najmilostiveje nagovoriti posamične bolnike.
Voditeljstvo je imel tedaj v rokah dr. Melzer, primariji
so bili: dr. Zhuber za medic, oddelek in blaznico, zakirur. od-
67
delek dr. Nathan in za porodilnico in najdenški zavod prof.
dr. vit. Pachner, v tem ko kirurškega učnega zavoda to
leto že ni bilo.
Stanovska korporacija, ki je, prevzemši civilno bolnico v
deželno last, precej kakor voditeljsko in oskrbniško oblastvo
imela glavno nadzorstvo tudi o tem deželnem zavodu, izkušala
je češ, ker zavod služi najprej sosebno lokalnim namenom, zlasti
pri stavbinskili popravah takisto še sedaj pozivati mestno srenjo,
čemur se je ta časih bolj ali menj odločno upirala. Tako je že
dne 24. julija 1. 1849. magistratov zastopnik gosp. Podkraj-
scheg poslal slovesen ugovor proti vsakeršni kakor koli nazivani
konkurenci, kar se dostaje plačevanja. ') Vendar vsi ti upori so
koristili malo, dejanjski vspeh je bil majhen, vedno se je odlo-
čevalo na višjem mestu, da je magistratu ljubljanskemu, rabečemu
bolnico za siromake ljubljanske, dolžnost pomoči s tem ali onim
doneskom.
Tako vidimo n. pr. kako se 1. 1854. sklicuje magistrat
„na mnoge žrtve, katere je b oln i ci mesto že podarjalo
in jih podarja še sedaj."
Obravnave so bile o tem, naj se nazaj pomakne jeden del
bolničinega zidu, da občinstva ne bodo nadlegovali kapovi
ter bi se napravil prostornejši peš-pot na Dunajski cesti. Vodi-
teljstvo bolničino je zmatralo ta projekt magistratov napa-
dom na bolnico. Deželna vlada je razsodila na korist bolnici,
da se ta namera nima zvršiti, vendar je vzdigniti zidovein zopet
napraviti žlebnice. -)
Novembra meseca 1. 1854. dal se je po c. k. voditelj-
stvu državnih in lokalnih dobrodelnih zavodov
zaklad meščanske bolnice ljubljanske magistratu v roke.3)
L. 1856. privelo je ljubljenega vladarja zopet v naše ljub-
ljansko mesto in tačas je prišla s cesarjem vred cesarica Eli-
zabeta. Na ogovor cesarskega namestnika grofa Chorinskega
je izvolilo Njega Veličanstvo izraziti se, da Mu je veselje, poka-
zati „to deželo Nje Veličanstvu cesarici."
Tudi takrat je izvolilo Njega Veličanstvo civilno
bolnico osrečiti dne 18. novembra dopoludne z Najvišjim poho-
dom in naj mil ost i veje ogovarjati posamične bolnike.
Bojno 1. 1859. privelo je Nje Veličanstvo prevzvišeno ce-
sarico zopet v ozidje mesta našega, kjer je Nje Veličanstvo od
tii dalje v Nabrezini pričakovalo Najvišjih vojskovodij iz Italije.
') L. m. a.
2) L. m. a.
s) L. m. a.
5*
68
Nje Veličanstvo je izvolilo razven c. k. vojaške bolnice
na Dunajski cesti in c. k. vojaške bolnice v hiši slavnega
nemškega viteškega redu osrečiti dne 13. julija tudi stanovsko
civilno bolnico z Najvišjim pohodom. ') Nje Veličanstvo je
tudi tukaj kakor obično s Svojo srca pridobivajočo milobo uboge
bolnike izvolilo premilostno prijaznivo nagovarjati osrečujoč
jih in tolažeč. Kakor angelj iz nebeških visočin prehodila je
visoka gospa prostore krščanske ljubezni, kjer so sestre sv.
Vincencija Pavlanskega požrtvovalno vršile težki svoj poziv in
Nje Veličanstvo je izvolilo pobožnim sestram izreči premilostivo
priznanje o njih delu.
Ta red je po ukazu c. k. deželne vlade dne 2G. oktobra
1. 1855. štev. 18.706 dne 21. januvarija 1. 1856. prevzel po-
strežbo in hranjenje bolnikov. Po ustanovi gospe Josipine Jalle-
no ve (listina dne 10. decembra 1. 1855.) dobila je civilna
bolnica svojega dušnega oskrbnika, v tem ko so prej ex cur-
rendo to službo opravljali o. o. frančiškani.
Ministerijalni ukaz dne 20. decembra 1. 1861. določil je,
da v bodoče imenuj b o 1 n i č i n e g a voditelj a na priporočilo
deželnega odbora Njega Veličanstvo cesar, samo imenovanje pri-
marijev in sekundarijev bodi izročeno stanovom, oziroma dežel-
nemu odboru. -)
V tretji seji si. deželnega zbora kranjskega
1. 1863. — dne 12. januvarija — prišla je tudi zopet na vrsto
obravnava, da bi se na severno stran civilne bol-
nice zgradilo drugo nadstropje. Poročevalec poslanec
dr. Suppan je v daljšem izvrstnem govoru poudarjal, da bi
črtež o razširjenji stavbe, poslan v zvršitev deželnemu od-
boru po si. c. k. deželni vladi, napravil 90.000 gld. troškov.
A poleg tega bi najobčutljivejša točka tukajšnjih dobrodelnih za-
vodov, namreč blaznica, ostala kakeršna je sedaj. Za vzdigniti
samo drugo nadstropje bi se potrebovalo po proračunu 13.597 gld.
16 kr. Deželnemu odboru se je ukazalo zvršiti stavbo in svoj
čas izročiti stavbinski račun. 3)
SI. deželni zbor 1. 1864. dovolil je v tretji seji po naj-
toplejšem priporočilu poslanca drja. Jan. Blei weisa vsoto 67 gld.
50 kr. za orodje v operacijski dvorani in vsoto 382 gld.
45 kr. za napravo kirurških instrumentov, oboje iz
bolničinega zaklada;4) ob jednem se je po predlogu gosp. poslanca
Deschmanna volil odsek petih družabnikov, kateremu je bil
l) „ Laihaoher Ztg."
Landtagsprot. 1863.	seja 36. pag. 18.
3)	Landtagsprot. 1863.	seja	4. pag. 56.
4)	Landtagsprot. 1864.	seja 3. pag. 11.
69
nalog, posvetovati se o hišnem in službenem redu za deželske
dobrodelne zavode. V četrti seji tega zborovanja se je potrdila
naprava dveh posebnih sob I. razreda, vsaka 191 gld.
70 kr., in dveh posebnih sob II. razreda, vsaka 120 gld. ')
Razširjenje civilne bolnice in uvedba kurjave
po Meissner-Poduschkovem načinu — glavna zasluga
sedanjega voditelja gosp. vladnega svetovalca drja. Valente —
potrdilo se je pozneje v peti seji tega zborovanja.
SI. deželni zbor je ukrenil: Konečno se potrja:
a)	Vzdigniti prvo nadstropje na severnem krilu
bolničinem z 2.930 gld. troškov.
b)	Prezidaj se hodnik poleg sifilitiškega od-
delka in napravijo se tri posebne sobe z 2.344 gld.
5 kr. troškov.
c)	Uvedi se Meissner-Poduschkova naprava za ven-
tilacijo in kurjavo s 3.108 gld. troškov.
d)	Deželnemu odboru se naroča, da predloži natančni stav-
binski račun ob jednem z računom o zidanji druzega
nadstropja.2)
L. 1866. obrnilo se je bolničino voditeljstvo zaradi mno-
goterih nedostatkov, ki so se pokazali pri bolničinem po-
slopji, do si. deželnega odbora s prošnjo, da bi se odpravili, in
po ogledu komisijskem se je tekom 1. 1867. mnogokaj postro-
jilo: nova shramba za les, garniture na oknih, prenaredila so
se po takozvanem „FasseIsystemu" stranišča, (kar je bila z ozi-
rom na bolnike najnujnejša potreba), pobarvalo se je poslopje,
(da se bolj varuje); troške za to 9.012 gld. potrdil je deželni
zbor pozneje v jednoindvajseti seji I. 1868. 3) V tej sesiji si.
deželnega zbora kranjskega je si. deželnemu zboru izročil prof.
dr. V a 1 e n t a svojo, za deželo kranjsko kar se tiče vprašanja naj-
denškega tako važno brošuro „o statistiki detomorov na
Kranjskem", da se razdeli gospodom poslancem.4)
Z družbo hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlan-
skega novič sklenjena pogodba za varstvo režije in oskr-
bovanje bolnikov v tukajšnji civilni bolnici je do-
bila veljavo dne 1. oktobra 1867. I. 5)
Prestrojitvi in novi popravi dotedanje blaz-
niee pri civilni bolnici, kakor jo je ukrenil si. deželni zbor
') Landtagsprot. 1864. seja 4. pag. 2.
2) Landtagsprot. 1864. seja 5. pag. 4. in 8.
s) Landtagsprot. 1868. seja 21. pag. 533.
4) Landtagsprot. 1868. pag. 6.
s) Landtagsprot. 1869. doki. 36. pag. 161.
70
dne 18. septembra 1. 1868., stavili so potem zapreke tako važni
pomisleki, da je bil si. deželni odbor primoran ustaviti oziroma
razdreti vse naredbe, določene že v zvršitev omenjenega deželno-
zborskega ukrepa. Sosebno se je proti tedanjemu stavbinskemu
črtežu prav odločno izrekel priznani veljak, dunajski profesor in
psihijater dr. Sehlager, katerega je deželni odbor pozval na-
lašč zaradi te stvari v Ljubljano, svetuje, da se postavi
nova blazni ca na kraji, ki ugaja nameram blazničinim.
Ker se je — kakor smo čuli že prej — mesto ljub-
ljansko upiralo vsakemu plačevanju civilni bolnici, ako pre-
seza vsoto, potrebščinam njegovim primerno, bilo je temu po-
sledica, da je mestna srenja o tej stvari vložila tožbo proti de-
želnemu odboru, zastopniku dežele kranjske, pri si. c. k. dr-
žavnem sodišči, prose, naj se stavi tudi ona vjedno vrsto z
drugimi občinami dežele kranjske, kar se dostaje
upotrebljanja deželne bolnice v Ljubljani in po-
vračila dosedanjih dolgov 77.034 gld. 4'/u kr., event. 24.840 gld.
57 kr., event. 6.000 gld. (1. 1869. dne 10. decembra v pismu,
sestavljenem po tedanjem županu drju. Josipu S u p p a n u.) ')
Vendar stvar je prišla stoprav dne 29. aprila 1. 1872. v obrav-
navo pred državnim sodiščem, katero je izreklo: Dežela kranjska
in oziroma nje zastopstvo je dolžno priznati in odrediti, da je
za vsako osebo in dan, kolikor za uboge bolnike mesta ljubljan-
skega dotična oskrbnina ni že brezpogojno poravnana, po po-
vprečnem računu poslednjih treh let v bodoče za oskrbovanje
veljavna taksa, določena po provizoriji gubernijalnega dekreta
dne 22. julija 1. 1849. štev. 11641 in po gubernijalni intimaciji
dne 24. februvarija 1. 1850. štev. 3086, in to veljaj vselej in se
določi za daljna tri leta, v tem pa je veljavna za vsa ne še
pobotana dotična plačila samo pristojbina po 30 kr. st. v.,
oziroma po 5 2 '/2 k r. a. v. za vsako osebo in dan. Zaradi tega
je morala dežela mestni blagajnici z obrestmi vred povrniti
troške višjih plačil za oskrbovanje bolnikov od dne 1. januvarija
1. 1866. do konca decembra 1. 1871., vsega zaostanka skupaj
10.317 gld. 26 kr.
Reorganizacija deželskih dobrodelnih zavo-
dov je prišla po nasvetu deželnega odbora (poročevalec je bil
dr. Jan. Bleiweis) pred si. deželni zbor 1. 1871. in vsi pred-
logi (bilo jih je dvajset) potrdili so se z neznatno modifikacijo v
tretji seji dne 20. septembra 1. 1871. 3) V tem ukrepu se je
tudi nahajala določba, da je ločevati, kar se tiče deželskih do-
L. m. a.
2)	Landtagsprot. 1872. Reckenseh. Ber. doki. 37 pag. 433 ff.
3)	Landtagsprot. 1871. pag. 14.
71
brodelnih zavodov, voditeljstvo zdravniških stvarij
od administrativnega oskrbništva.
Tega ukrepa cesar n i potrdil.
Deželnemu zboru 1. 1872. predložilo se je novo poročilo
deželnega odbora zaradi ločitve voditeljstva in oskrbništva v de-
želskih dobrodelnih zavodih s predlogom suh 2, Njega Veličanstvo
cesar prosi se in prosi, da najmilostiveje potrdi ta ukrep. Toda
novi ukrep deželnega zbora o tej stvari dne 4. decembra 1. 1872.,
po Najvišjem odloku dne 7. junija 1. 1873. zopet ni dobil cesar-
skega potrdila, in sicer z ozirom na Najvišji odlok dne 28. junija
1. 1872. ')
Potem je predložil deželni odbor si. deželnemu zboru v
sesiji 1873/4 nasvete:
SI. deželni zbor skleni:
1.	Voditeljstvo sanitarnih, kakor tudi admini-
strativnih stvarij, tičočih se deželskih dobro-
delnih zavodov, ostani vrokah voditeljstvu; takšna
opravila pa, katera so zgolj administrativne (ekonomske) vrste
in ki jih že tako zvršuje oskrbništvo, podpisujta v zaščito de-
želnega odbora in odgovornih pokladalcev računov tudi ta dva,
t. j. oskrbnik in adjunkt.
2.	Blagajnico in računske stvari, dalje izterjavanje pristojbin
za oskrbovanje in dotično korespondenco opravljati je na podlagi
veljavnih propisov pod firmo „oskrbništvo", t. j. pod poroštvom
in podpisom sodobnega oskrbnika in adjunkta ali njiju pravih
namestnikov, toda voditelju se morajo na zahtevanje
vsak čas pokazati dotični akti in knjige.
3.	Osebne stvari uradnikov, dijurnistov in slug imajo se
reševati pod firmo „ voditeljstvo" in podpisavati jih mora tudi
oskrbnik, glava oskrbniškemu uradu.
4.	Njega Veličanstvu cesarju je v Najvišje
imenovanje priporočati izmed bolničinih prima-
rijev stalen voditelj z dosedanjo letno remuneracijo 315 gld.
5.	Opravilni red med voditeijstvom in oskrbništvom, ozi-
roma dotične instrukcije sestavi deželni odbor.
Ti nasveti so se vsprejeli in dobili Najvišje potrdilo.
Voditelj je bil sedaj od dne 13. majnika I. 1871. (po
odpovedi drja. Emila vit. pl. S t o c k 1 a) primarij porodilničini
in prof. babiške šole dr. Vale nt a, primariji so bili nameščeni
za kirurški oddelek dr. Fran Fux, za medicinski in blazniški
oddelek dr. Ivarl B1 e i w e i s, za sifilitiški oddelek dr. J. P e-
stotnik. Oskrbnikom deželskih dobrodelnih zavodov je bil
J) Landtagsprot. 1873. Reehenscli. Ber. pag. 309.
72
imenovan začasni voditelj bolničinega oskrbništva računski oficijal
Andr. Kremžar in nadzorujočim adjunktom knjigo vodni oficijal
Gabrijel Ur bas.
Ko se je 1. 1871. odpravil deželni najdenški
zavod, prepustili sta se začasno dve veliki dvorani porodilni-
činega oddelka medicinskemu oddelku v porabo, tem načinom
pa se je omejila porodilnica na jedno sobo za otročnice
in na jedno sobo za porajalke. Da bi se dobila še jedna soba
za otročnice, napravila se je 1. 1873. vmes stena in takisto ob
jednem se je pomnožil broj postelj od petnajst na
je d noin dvajset. Troškov za to popravo je bilo 327 gld. 9 3 kr.')
Ker je že 1. 1871. poskrbel si. deželni odbor, da se v
civilni bolnici ločevajo za osepnicami zboleli ljudje od
drugih, izprožila se je 1. 1874. misel, da bi na velikem bolni-
činem vrti postavili barake, v katerih bodi prostora za
šestintrideset oseb z osepnicami ali z drugimi kužnimi boleznimi.
To leto je umrl mnogo let z veliko gorečnostjo svoj poziv
zvršujoči dušni oskrbnik bolničini, kurat gosp. Josip T ur k.
Zvršuje ukrep si. deželnega zbora dne 13. decembra 1. 1873.
povišala se je z dnem 1. januvarija 1. 1874. pristojbina
za oskrbovanje v civilni bolnici ljubljanski tako-le: III. raz-
redu od 60 kr. na 70 kr., II. razredu od 1 gld. 30 kr., na
1 gld. 60 kr. in I. razredu od 2 gld. 2 gld. 50 kr. za vsako
osebo na dan. Za stanovnike mesta ljubljanskega določena oskr-
bnina je ostala neizpremenjena tudi v bodoče.2)
Vprašanje o blaznici je prišlo I. 1875. zopet pred si. de-
želni zbor, ko se je bila žel. 1873. napravila blazničina podruž-
nica v prisilni delavnici, za kar se je potrošilo 2.610 gld. 75 kr.
Sedaj, 1. 1875., predložil je si. deželnemu zboru dr. Kari
Bleiweis izvrsten sestavek, kateri priporoča v 1. točki svoji
ustanovljenje relativno združene zdravilnice in oskrbovišča, (torej
ne same zdravilnice), toda takisto, da bi se kar najbolj moči
ločevali bolniki obeh vrst. Voditeljstvo priporoča ob jednem tudi
nakup Krisperjeve lastine „zverinjaka" na Stu-
denci in priredbo za najmenj stoinšestdeset oseb. C. k. deželni
zdravstveni svet je te predloge odobril.
Dne 17. oktobra 1. 1875. zvršil se je kup z gosp.
Valentinom Krisperjem, in prejšnji dan 16. oktobra se je
izročil kupni predmet deželskim dobrodelnim zavodom. Vsa kupna
cena je znašala 57.370 gld., in precej plačanih je bilo 28.685 gld.,
dežela je obljubila plačati na račun kupnine vsoto 5.000 gld. in
Landtagsprot. 1873/4. pag. 359.
3) Landtagsprot. 1874. Uechensch. Ber. pag. 131.
73
ostanek kupnine 23.685 gld. odložil se je na osemnajst mesecev
s 6 % obresti. ') V tej sesiji se je predložil še stavbinski pro-
gram, katerega pa so v prihodnji sesiji 1. 1877. namestili z
drugim. V tej sesiji 1. 1877. potrdili so se tudi troški skupaj
100.000 gld. in se pooblastil deželni odbor, da iz stavbinskega
zaklada in iz deželnega zaklada po potrebi zastavi začasno toliko
javnih obligacij, kolikor se jih zahteva za gotovo posojilo
največ 100.000 gld.-)
V tej sesiji se je privolil takisto nakup Dedkove hiše na
Poljanah za 6.800 gld., da se napravi bolnfca osepni-
čarjem.3)
L. 1878. dovolil je si. deželni zbor za mikup rastlinjaka
v vrti bolničinem vsoto 960 gld.4)
Razstave d. a. deželne blaznice na Dunaji se je udeležila
deželna blaznica, da je vanjo poslala črtež Studenca, ki ga je
risal inženir Priesel in razložil primarij dr. Kari Blei\veis,
sedem risarskih zdelkov in šest zdelkov od lesa, vse svojeroč
zgotovljeno po gojencih. Po naznanilu voditeljstva dunajskega je
izvolilo Njega Veličanstvo cesar „najnatančneje ogledati
razstavo blaznice kranjske in se jako pohvalno izraziti ob pošiljatvi
kakor tudi ob vspehih in delovanji tukajšnje blaznice.5)
L. 1879. pozval je kn. šk. ordinarijat dušnim oskrbnikom
bolničinim misijonskega duhovnika iz družbe sv. Vincencija Pav-
lanskega, kakor so po vseh zavodih, izročenih hčeram krščanske
ljubezni.
Izkaz o bolnikih 1. 1879., izročen pri posvetavanji o tej
stvari, ima zabeleženih v bolničinih oddelkih tritisočpetstošestin-
trideset bolnikov, v blazničinih oddelkih dvestotriinšestdeset bol-
nikov, v porodilnici stodevetinšestdeset otročnic, skupno zatorej
tritisočdevetstooseminšestdeset bolnikov v oskrbi, tisočtriindevet-
deset oseb več kakor 1. 1870., tritisočštiriinosemdeset oseb več
od 1. 1830., ko je bilo v civilni bolnici v vsem skupaj samo
osemstoštiriinosemdeset betežnikov v oskrbi.6)
Po zimi 1. 1879. do 1880. bila je bolnica tako nagnečena,
da je v medicinskem oddelku za moške, kjer je prostora za štiri-
inpetdeset oseb, ležalo petindevetdeset bolnikov, katerih malo
ne polovica je bila razpoložena po tleh, in to so bili zgolj takšni
betežniki, katerim ni smeti odrekati vsprejetja v nobeni javni
»J Landtagsprot.	1876. doki. 7. pag. 48.
•') Landtagsprot.	1877. pag. 124 ff.
3) Landtagsprot.	1877. pag. 19.
■») Landtagsprot.	1878. Keehenseli. Ber. pag. 215.
Landtagsprot.	1880. doki. 23. pag. 329.
») Landtagsprot.	1880. doki. 39. pag. 568.
74
bolnici. Zato je voditeljstvo deželskih dobrodelnih zavodov pri
si. deželnem odboru vložilo prošnjo, naj bi se pomislilo na raz-
širjenje bolničinili prostorov. Deželni odbor je o tej točki stavil
predloge si. deželnemu zboru in si. deželni zbor je na podlagi
poročila finančnega odseka v seji dne 12. julija 1. 1880. ukrenil
mnogo stvarij v pospešitev zidanja nove blaznice, in da se takisto
naredi prostor v bolničinem poslopji, kakor je tudi dovolil za
prestroj stare blaznice vsoto 7.000 gld. ')
Da se bolničini prostori nekoliko razširijo,
obravnavali so se predlogi deželnega odbora in poslanca drja. Voš-
njaka in po nasvetu poslanca drja. Vošnjaka se je ukrenilo:
1. Deželnemu odboru se daje pooblastilo, da betežnikez
neozdravnimi kroničnimi boleznimi, ki nimajo s
čim plačevati oskrbnine, izroča iz bolnice vhiral-
nico. 2. Ako bi se uvidelo deželnemu odboru na korist dežel-
nemu zakladu potrebno dotične troške plačevati na račun, dovo-
ljuje se mu v tem slučaji kredita 500 gld. za 1. 1880. in 1.000 gld.
za 1. 1881. 2) Na predloge deželnega odbora je ukrenil si. de-
želni zbor: Deželnemu odboru se naroča, da vprašanje ob oskr-
bovanji siromakov preštudira na vse strani in v bodoči sesiji
predloži načrt dotične postave.3)
SI. deželni zbor, neprestano trudeč se, ustrezati potrebam
deželskih dobrodelnih zavodov, dovolil je v sesiji 1.
1881. za nakup in popravo dotlej mestne ledenice v civilni
bolnici vsoto 2.000 gld. Deželni odbor je poročal v tej sesiji,
da so se primariji opozorili na dotične naredbe, po katerih je
obdržavati v bolničini oskrbi osebe z neozd ravnimi kroni-
čnimi boleznimi le tedaj, kadar se bolezen akutno shujša,
toda popisati jih je takoj. Da so lekarnarji voljni, deželskim
dobrodelnim zavodom dajati medikamente s 30 % provizije, kakor
tudi, da seje oskrbnina v b laz niči določila za I. razred
po 3 gld., za II. razred po 2 gld., za III. razred po 80 kr., v
porodilnici po 1 gld.4)
Najvažnejši dogodek za deželske dobrodelne zavode pa je
1. 1881. slovesno
otvorjenje deželne blaznice na Studenci,
katero se je zvršilo dne 3. januvarija 1. 1881. v navzočnosti
deželnega glavarja drja. viteza pl. Kalteneggerja in dežel-
Landtagsprot.	1880. pag. 259. ff.
2)	Landtagsprot.	1880. pag. 182.
3)	Landtagsprot.	1880. pag. 105.
4)	Landtagsprot.	1881. doki. 18. pag. 345.
75
nega odbora, zdravnikov zavodovih in uradnikov, stavbinskega
inženirja in voditeljice sester. Ko so se obhodili vsi prostori v
zavodu, pozdravil je deželni glavar dr. vitez pl. Kaltenegger
navzočnike z ogovorom, slavnosti primernim, poudarjajoč bistve-
nejše točke o napravi tega zavoda in priporočuje novi humani-
tarni zavod najtoplejši skrbi zdravnikom in marljivemu oskrbo-
vanju in ljubeznivi postrežbi redovnih sester. — Dvaindvajset
moških in šestindvajset ženskih dušnih bolnikov seje iz materinega
zavoda na Studenec prepeljalo že dne 27. in 28. decembra 1.
1880. Ko se je otvoril, bilo je v zavodu na Studenci sedeminse-
demdeset dušno bolnih oseb.') Deželnemu inženirju gosp. Franu
Witschlu in stavbinskemu voditelju gosp. Josipu Prieslu
je dovolil si. deželni zbor remuneracijo in izrekel priznanje na
neutrudnem in opreznem delovanji pri grajenji blaznice.-)
Skupnih troškov za zidanje blaznice na Stu-
denci (vštevši nakup zemljišča ter zidanje za ohranitev in poprave
blaznice-podružnice v prisilni dalavnici) znašali so 233.691 gld.
28 kr., in te vsote se je porabilo 133.527 gld. 78 kr. za nove
stavbe.
Gosp. primarij dr. Kari Bleiweis v družbi z gosp. de-
želnim inženirjem Witsclilom je šel pred začetkom stavbe na
potovanje, da preštudira inostranske blaznice, kar se je plodo-
nosno vpotrebilo pri sestavljanji stavbinskega programa.
S to delno završitvijo blazničine stavbe je
bila srečno končana ona vrsta novih stvaritev
na polji deželnega dobrodelstva, ki so se po vspod-
budi in pod rediteljstvom sedanjega voditelja deželskih
dobrodelnih zavodov, vladnega svetovalca prof.
drja. V al en te tekom poslednjih desetletij prikazale na dan
v duhu modernega znanstva in katere so tukajšnje,
blaginji ubozega bolnega človeštva posvečene zavode povzdignile
na ono stopinjo humanitarnih zavodov, na kateri, primerno ma-
terijelni zmožnosti dežele, izkušajo po moči ustrezati napredku
na torišči sanitarnih zavodov. Kolikor bodo pa dovoljevali po-
močki, stori se še gotovo marsikaj, česar je v tej meri želeti že
danes in kar se po razmerji potrebno pokaže tudi poznejši čas!
Deželna svečanost 1. 188 3. o spominu šest sto-
letnice združenja dežele Kranjske s hišo Habs-
burško, kakor ostane deželi sploh nepozabljena, ker je pre-
Ijubljeni slavni naš vladar premilostivi naš cesar in gospod
Franc Jožef I. po deželskoočetni blagosti in dobroti izvolil
') Landtagsprot. 1881. Reehensch. Ber. pag. 353.
3) Landtagsprot. 1881. pag. 141. doki. 49. pag. 571.
80
več dnij bivati sredi zvestega ljudstva svojega, tako je tudi spomin
nanjo zabeležen v zgodovini civilne bolnice ljubljanske.
Dne 12. julija popoludne je namreč izvolilo Njega c. in k.
apostolsko Veličanstvo osrečiti civilno bolnico z Najvišjim
pohodom. Pri vhodnih vratih so pričakovali in prespoštljivo
pozdravili Njega Veličanstvo deželni glavar grof Gustav
T h u r 11 - V a 1 s a s s i n a, deželnega odbora prisednik dr. Jos.
Vošnjak, bolničini voditelj vladni svetovalec dr. Val en ta,
zdravniki, primariji dr. Fux, dr. Kari vitez Bleivveis in dr.
Domig, oskrbnik A. Krem ž ar in kontrolor G. Ur bas,
vizitator Mungersdorf in bolničini dušni oskrbnik superijor
misijonarjev J. Kukovičter glavarica sester Leopoldina Hoppe.
Njega Veličanstvo je prehodilo vse bolničine sobe, poslušajoč po-
ročila dotičnih načelnikov o posameznih bolnikih, katere
je Njega Veličanstvo p remi 1 osti v o ogovarjalo,
ogledalo je dvorano za operacije, cerkev in vrt, pozvedavalo o
podrobnostih režije ter je po daljši pomiidi ostavilo zavod, izra-
zivši vsem funkcijonarjem, osobito gosp. vladnemu svetovalcu
prof. drju. Valenti in sester glavarici Najvišje zadovoljstvo
o zavodu in uredbi njegovi.
Dasl Najvišji ogled nove blazniee na Studenci ni bil uvrščen
v oficijelni program Najvišjega pohoda cesarskega na Kranjskem,
vendar je Njega Veličanstvo o Najvišjem pohodu v civilni bol-
nici najmilostiveje obetalo, da pregleda nove stavbe na
Studenci.
Njega Veličanstvo je izvolilo dne 13. julija zjutraj, ogle-
davši c. k. vojaštvo na vadišči Fužinskem, pohoditi zavod na
Studenci. Njega Veličanstvo so prespoštljivo vsprejeli pri
vhodnih vratih deželni glavar grof. fhurn, deželnega odbora
prisednik dr. Vošnjak, vladni svetovalec voditelj dr. V alen ta,
primarij dr. Kari vitez Bleiweis-Trsteniški z zdravni-
kom asistentom drjem. P r e i n i č e m, oskrbnik Andr. K r e m ž a r,
dalje vizitator Mungersdorf na čelu usmiljenih sester in
potlej so se ogledali vsi prostori. Njega Veličanstvo^se je zanimalo
sosebno o razdelitvi dela med bolniki, o zgodovini zavodovi, o
tem, koliko ji je prostora, ob opravilnem redu zdravniškem in o
namerjanih novih stavbah. Njega Veličanstvu je bila povšeči
zlasti lepa leža, obilica vode, senčna mesta, primerna razdelitev
novih zgradeb in najnatančnejša snaga v zavodovih prostorih. Njega
Veličanstvo je često izrekalo Najvišje zadovoljstvo in se izrazilo
o poslavljanji iz zavoda: „Zel o bi M i bi lo ž al, da nisem
videl lepega tega zavoda." ')
') .,Laibacher Zeitung" 1883.
77
V računskem poročilu deželnega odbora za I. 1883. nahaja
se beležka, da je tirma Tiinniesova na. bolničinem vrti po-
stavila šator za 300 gld., ki ima prostora za štiri do šest bol-
nikov. ')
Dne 29. majnika 1. 1883. izplačal je visokodušno volilo
za Kranjsko mnogo zaslužnega izvrstnega domoljuba Antona
barona Codellija, bivšega deželnega glavarja, 5.000 gld. „za
blaznico, kadar bode dovršena", brat nepozabljivega pokojnika
gosp. Kari C o d e 11 i.
Projekta, da bi se blaznica razširila še za dvajset do tri-
deset bolnikov, deželni odbor ni mogel vsprejeti z ozirom na
deželno finančno razmerje.
L. 1883. bilo je v deželskih dobrodelnih zavodih oskrbo-
vanih v vsem skupaj štiritisočpetstoosemindvajset vseb, med
njimi dvatisočšeststodevetindevetdeset moškega spola in tisoč-
osemstodevetindvajset ženskega spola; koncem 1. 1883. ostalo je
v oskrbi v vsem skupaj štiristojednainšestdeset oseb, med temi
dvestodveinpetdeset moškega spola in dvestoindevet ženskega
spola.2)
L. 1884. oskrbovanih je bilo v vsem skupaj štiritisočštiri-
stooseminosemdeset in 1. 1885. štiritisočtristotrinajst oseb.
L. 188G. privedlo je civilni bolnici slavni dan
spomina ustanovitve svoje po prevzvišeni milosti cesarja
Jožefa II.
Dežela Kranjska, lastnica in oskrbnica deželskih dobro-
delnih zavodov kranjskih t. j. civilne bolnice, podružnice za kužne
bolezni in nove blaznice na Studenci, čutila se je v pijetete
polnem spominu o nepozabljivega vladarja povelji 1. 178G., tičo-
čem se naprave bolnice ljubljanske, pozvano, v spomin srečno
završene prve stoletnico te cesarske ustanovitve 1. 188G. prire-
diti slavnost, ki se je tudi dne 20. junija istega 1. zvršila vpro-
storih tega zgodovinsko-znamenitega poslopja tiho-slovesnim, do-
stojno povzdigujočim načinom.
Prelepa siavnost spominska, ki se je posrečila vsestranski,
pričeta je bila s slovesno sveto mašo v bolničini cerkvi, ki jo
je pel bolničini kurat visokočestiti gosp. superijor o. o. lazaristov
Bolim in pri kateri so bili navzočni povabljenci premilostivi
gosp. knezoškof dr. Jakob Missia, gosp. deželni predsednik
baron Winkler, deželni glavar grof Thurn z deželnega od-
bora prisedniki O. Dettelo, ces. svetovalcem Murni kom in
drjem. Vošnjakom, župan P. Grasselli in deželni sanitetni
') Landtagsprot. 1883. Reellenseh. Ber. pag. 115.
s) Landtagsprot. 1884. Beehenseh. Ber. (Tabelle) pag. 103.
78
poročevalec vladni svetovalec dr. K e e s b a c h e r poleg bolničinih
zdravnikov in usmiljenih sester glavarice ter mnogih pobožnikov.
Po sveti maši je bil o b h 6 d po vseh bolničinih prostorih
in potlej preprost obed, pri katerem je voditelj poudarjal veliko
zaslugo dežele kranjske, da se nikoli ni branila omišljati še tako
drazega orodja, če je bilo resnično potrebno v blaginjo bolnikom,
in omenjal je sosebno razširjenja v bolnici, predrazega novega
zavoda za blaznike v Studenci in neprestanega, tisoče in tisoče
goldinarjev zahtevajočega napravljanja potrebščin in antiseptičnih
obez.
Zatem je poprijel besedo gosp. bolničini voditelj vladni
svetovalec; prof. dr. Val en ta, kije, poudarjajoč vse delovanje
dežele za dobrodelne svoje zavode, konstatoval kratko in določno,
da samoupravno deželno oskrbništvo stori vse, kar dovoljujejo
oskromni deželni pomočki in kar bi zavode povzdignilo ter kolikor
moči vzdržavalo na oni stopinji, katero je proglasila medicinska
znanost neogibno potrebno. Premišljeni in poziv svoj radovoljno
in neutrudno vršeči gosp. voditelj je naglašal, zahvaljuje se na
tem, kako veliko zaslugo ima dežela kranjska, ker ni
nikdar odrekala naprave tudi še tako dragocenega
orodja, ki seje spoznalo brezuvetno potrebno na
blag i n jo bol n ik om i n j e omenjal sosebno, koliko
tisoč goldinarjev je privolila, da se je omislilo
razno orodje in antiseptične obeze.
Deželni predsednik baron Winkler je napil bolničenemu
voditelju vladnemu svetovalcu drju. Valenti in njemu podre-
jenemu oskrbniškemu osebstvu. „Da so dobrodelni zavodi dežel-
ski v takšnem povoljnem stanji, zasluga na tem gre najprej
premišljenemu in neutrudnemu voditeljstvu. Saj je sedanjega
voditelja, delujočega v tem zavodu blizu do trideset let na sto-
pinji profesorja in priraarija in petnajst let na stopinji voditelja,
za njegovo znamenito in vspešno delavnost odlikovalo Njega
Veličanstvo samo, podelivši mu naslov vladnega
svetovalca. Tudi pisateljska delavnost gosp. voditelja Valente
doseza najlepše vspehe, kajti njegova nedavno izišla izvrstna
„učna knjiga za babice", s katero je ustregel nujni potrebi
v deželi naši, spoznala s e j e vredna, da jo je vsprejela
Najvišja obiteljska knjižnica. Z ne menj hvale vredno
gorečnostjo vrši drugo sanitetno osebstvo težki svoj poziv in
najkrepkeje ga podpirajo oskrbniški uradniki, administrativni
organi."
Premilostivi gosp. knezoškof dr. Jakob Missiajez ozirom
na to, da je hiša usmiljenja, katere stoletnica se danes praznuje,
v imeni cerkve izjavil najtoplejšo zahvalo vsem onim faktorjem,
79
ki so pripomogli, da je delo krščanske ljubezni tekom mnogih
let uživalo toliko ljudij, izrekel je tudi upanje, da požrtvovalnost
dežele na blaginjo trpečemu človeštvu ne bode opešala.
Ko se je župan Grasselli v imeni mesta zahvalil na
vabilu k tej slavnosti in izrekel željo, da bi deželski dobrodelni
zavodi v oskrbi dežele tudi dalje cveteli in vspevali, za to, da
bodo rasli, skrbi, žal, bolj in bolj množeča se potreba, in ko je
izrekel bolničini voditelj dr. V al en ta zahvalo svojo deželnemu
predsedniku, sklenil je vrsto napitnic deželni sanitetni referent,
vladni svetovalec dr. Keesbaeher, spominjajoč se z gorkimi
besedami velicega vladarja, kateremu ima zavod hvalo vedeti
na ustanovitvi svoji, cesarja Jožefa II., ki mu je ljudstvo dalo
častni priimek „ človekoljuba." C1 o v e k o 1 j u b i v i d u h v el i c e g a
cesarja je deloval in žil v tem zavodu in da vlada
v njem vse čase, na to vzdigne govornik kozarec
svoj.
Konečno je podpisala vsa zbrana gospoda spominsk
list o slovesnem praznovanji prvega veka dobro-
delnih zavodov deželskih.
Bolniki, rekše okrevalci in strežniško osebstvo so imeli v
ta spominski dan praznično gostilo!
Iz priloženega izkaza o broji bolnikov, oskrbovanih v tej
bolnici v desetih letih od 1. 1876. do 1. 1885. posnemljemo, da
se je samo to desetletje oskrbovalo jedeninštiridesettisočpetsto-
petinštirideset bolnikov, in za to je plačala dežela 1,378.410 gld.
94 kr. Ali ker navzlic temu, da se je razširila bolnica, ni dovolj
prostora oglašajočim se betežnikom, torej je ukrenil slavni de-
želni zbor v jednajsti seji dne 15. januvarija 1. 1887., da se
blazničinemu zavodu na Studenci prizidati dve dvenadstropni
poslopji za sedemdeset blazmkov in se takisto izpraznena stara
blaznica prepusti bolnici. Tudi je zgraditi posebno bolnico za
okužence in v bolnici napraviti toplice, ustrezajoče potrebam
naših dnij.

to
t>-
co
t!
.rt	-d
•rt >
t.	o
m	^
fi> i <
Ti .M
vi
S	°
o	o
rt
N
3 .rt
"Hi
>ia
.rt
■ H
Ti
-O
>
hj H
.-S
rt	rt
*—i	c
■o
Ti	rt
p ^J
h ta
■a
o .rt
Ti ^
^ M
■H CS
.5 rt
;s «
■S o
s> rt
m
rt to
-rt to
!> H
o
o
t>
o
rt
■—I
o
>ra
o
ji
co
co
K
qaso ijiuba
-0qj)|S0 i[osa
A8js oudn^is
o - .p
2 o —i
.3-3-«
5D4S- '
o a
CS
S -M
(M	OS	i>	co	o	co	•sH		CO	CM	
CS	O	J"1	CM		ca	O	o	tO	OS	as
CD	Os	IO	čo	—cT		"ca"		o>	~as	o
tO	--f	IO	< -	IO	ca	ca		t>	o	
C-	O	CM	•sC	o	cM	co		co	o	
	tO	(N	00	05		co		o	co	00
00	tO	T—t	rH	o	r—1	-jf	•sf		tO	c-
		1—1		^	T-H		rH			co
			"'-S							
O	o	J—1		o		as		tO	P-	CO
wCS	tO	C?	00	oo	'—'	o	rH	00	co	os
	'ca'		00	o	o	co	CM	t-	os	r-l
OS	co	co	^	co	ca	CD	O	o	CO	00
	as		co	co	co	OO	00	tO	< -	00
co	»o			■s*			IO	co	IO	co
										IO
			—?							
	to	čo	čo	f-	o	tO	CM	rH	o	(M
O	o	cM	CO	■■—1	T-H	OO	_oo	< -	••H	
00~	as		r-	IO	OJ	CM	f-	as	CD	H
cm	co	(M	CM	^		CO		IO		tO
	co	•sf	CO	o	IO		rH	CD	CD	o
o	00	oo	OS	IO	co		tO	CO	as	to
(N	CM	CM	CM	co						(>
										co
		M			M	tM			cq	
										
(-		OS	CS	co	IO	O	t-	c-		00
co	tO	OS	CO	'—1	co	rH	O	as	00	IO
■ t-	rH	C-	co	-i	CD	OO	CO	^	co	o
CO	rH	os	os		co	OS	as	o	frl	t-
	, -	oo	■st"	C0	co	O		to	co	
c-	O	oo		ca	IO	c-	co		c-	CS
	(M	r-	co	co	co	as	as	as	os	^
rH	t—i									as
t-	oo	IO	CM	r—1	CM	O!	00	00	[ _	IO
IO	OS	00	CM	CM	co	00	CM	00		
•s*	CO	t>		CM	co	IO	IO		co	to
co	CO	co	^			•=)<				
										«t<
	( -	co	O-}	o			~CM		CD	CD
00	OS	<M	CM	o	co	00			as	00
«1»	CM	CO	CO	co	co	co				CD
										CO
				o	IO	as	o C	< -	rH	CM
(M	GŠl	CM	CO	1—1	co		co	rH	O	
CM	(M	(M	CM	co	CM		CM	CO	co	CO
										CC?
IO	oo	O!	CO		r-i	co	rH	OO	co	
	tO		co	IO		tO	tO	CD	CO	rH
										tO
O	o	CO	os	ca	lO	co	o	CO	o	00
co		OS	t-	i>	o	co	co	tO	co	o
CM	<M	CM	CO	co		co	co	CO	co	co
										co
CD	CO	OS	IO	o	as	rH		IO	t—	o
CO	•sH	Os	o	c-	CM	CM		co	o	CM
co	CO	CO			IO	CO	"t	co		CO
										
	CO	OO	co	OO	^	O	r-H	tO	CM	
co	co	00	co	o	CO	00			CO	so
o	o	O	T—l	o	o	rH	<5Q		o	rH
rrH	rH	rH	rH	rH	rH	rH		rH	rH	rH
										rH
OS	Ol	CO	co	CD	tO	CO	O	CO	CO	O
CO	co	O	00	CM		tO	CD	CO	i—	tO
(N	v)t	■s*	IO	CD	co	r-	C-		CD	as
	T—1	i—i			rH	rH	rH	T—t	rH	to
										rH
										
co	£-	00	ca	O	rH	CM	CO	^	IO	CS
	i>	i-		co	00	OO	OO	CO	OO	13.
00	OO	co	00	oo	00	CO	00	oo	00	3
81
VSEBINA.
Stran.
Uvod: Kako je liilo z bolnicami po Kranjskem, predno se je ustanovila
civilna bolnica ljubljanska ................. 7
Ljubljanska civilna bolnica:
I. Zgodovina hiše, dokler se ni izpremenila v civilno bolnico od 1.
1654. do 1780....................... 16
H. Cesar Jožef II. ustanovi civilno bolnico dno 19 junija 1. 1736 . . 24
III.	Usmiljeni bratje od 1. 1786. do 811............30
IV.	Bolnico ima v oskrbi mestna občina ljubljanska od 1. 1812. do 1849. 45
V. Bolnico prevzemu v last slavni deželni stanovi kranjski 1. 1849. . 66
31 h-
'V
MRRODNH IN UNIVERZITETNA
KNJI2NICA