Partija - Tito -samoupravljanje
Državno posvetovanje KPJ v Tacnu 9. in 10. junija 1939
V  odročnem predmestju. v hifii Mihe Novaka v Tacnu, se je v obliki posveta nadaljevalo zasedanje CK KPJ. ki se je za-čoJo v Bohinjski Bistrici. Tova-ri5 Tilo je  neposredno vodil priprave za \o posvetovanje iz Stare Fužine, za tem iz Zagre-ba in Beograda, deloma pa \z Trebč in tudi iz Maribora. Pred posvetovanjem v Tacnu je CK KPJ na treh sestankih obrav-naval potefc priprav za tacen-sko posvetovanje in odloiil. da naj bo posvetovanje 9. in 10-junija 1939. teta. Posvelovanje je trajalo 20 ur.
Izvriena je bits temeljita anatiza v parfijl in prek te ana-itze dejanska ocena celotmh zmogljivosti revolucionarnih sil v državi, zlasti v razmerju do drugih političnih skupin. Raz-prava je osvettila iz raztičnth zornih kotov splošno usmeri-tev KPJ v pogojih naglo se spreminjajočega zunanjega in notranjepolititnega potožaja. in to na osnovi programskega koncepta. ki ga je izdelaio ožje vodstvo.
Tovariš Tito je v svojem refe-ratu posebej poudaril organi-zacijsko vprašanje \n je med drugim poveda). -Našo orga-nizacijo je potrebno tako ra-zumeti. da bomo iz majhnih. izoliranih celic naredili veije partijske enote, ki bodo zako-reninjene v množicah. Ena to-varna, ena partijske celica Ena mnozična organizacija, ena partijska enota, ki bo v tej organizaciji zasidrana in z njo trdno povezana, ler da bodo njeni filani dolovah kot najbolj zavedni tn najodločnejši del te organizacije...«
S tem je osvetlil in analiziral izvajanje smemic VII. kongre-sa Komunistične internaciona-le o prehodu komunistiČnoga gibanja v legalno delovanje, posegel v problemaliko od* nosa med legatnim in ilegal-nim delom in opozorii na ne-varnosi. ki je pretila v nekate-rih dellh Jugoslavije, da bi po-ruseno razmerje med ilegal-nim deiom in uvajanjem legal-nih forumov lahko imele težke posledice. Drugi problem, na katerega je tovariS Tito opozo-hl. je bil. da so se posamezni komunistl z vstopom v različne množične organizacije popol-noma izgubili in se celo navze-li navad in političnih nazorov teh organizaclj, v katerlh naj bi delovali kot komunisti.
V nadaljevanju svojega refe-rata  je   tovariš  Tito  posebej poudarit potrebo povključeva-nju žensk v KPJ, govoril je o teoretičnem in političnovzgoj-nem delu, o disciplini v partiji in o potrebi politične budnosti.
Za razumevanje okoliščin in vzduSja tacenskega posve-tovanja ter za njegovo uspeš-nost je več kot ilustrativna Ti-tova ocena, kl jo je podal v svojem poročtlu Kominternl. septembra 1939. leta. kojeza-pisal: -Prl vseh delegatih je bil ofilten velik antuziazem. Po-svetovanje je bllo za delegate zelo koristno. Posebej Se zara-di medsebojne izmenjave izku-Senj pri delu v razlifinih pokra-jlnah. Posvetovanje je bilo po-sebej pomembno za mobiliza-cijo aktlva pri konsolidaciji in krepitvi partije. Vsi aktepi na posvetovanju so bili sprejeti soglasno.- V poročilu, kl ga je o tem posvetovanju tovariš Tl-to objavil v Proleteru (glasilo KPJ). je poudarll: -Iz poročit delegatov in razprave je bilo videli, da tovarišl vglavnem pravilno razumejo naloge, ki
so zadnje čase pred naSo par-tijo, to pa je porožtvo, da bomo premagali vse težave pri izpol-njevanju teh nalog.-
Na dnevnem redu posveto-vanja je bilo več vpraŠanj. naj-vainejši med njimi pa sta bili: stanje v partiji in notranji poli-tični položaj v zvezi z medna-rodnimi dogodki in naloge, ki se zastavijajo partiji v zvezi s tem-
V sklopu problemov so te-metjito obravnavali slabosti. ki so se pojavite zaradi frakcio-naškega delovanja v pariiji in ugotovili, da je to v bistvu khza v doledanjem vodstvu in ne kriza v partiji kot avantgardni siii detavskega razreda.
Delegati na posvetovanju so posebej obravnavali: organi-zaciji vpraianja v partijj. oceni-II so števiffino moč partijskih organizacij, teoretično in poli-tično usposabljanje komunt-stov, disciphno v parttji tn po-trebo po politični budnosti.
Na posvetovanju so ugolovi-li, da sta notranja partijska ureditev in organizacijsko vprašanje najpomembnejša in najnujnejša, ker je to prvi po-goj. da bo partija na začetku lahko kos vsem velikim nalo-gam, ki so pred njo. Ob koncu so na posvetovanju sprejeli to-le resotucijo:
1.  Državno       posvetovanje partijskega   aktiva   delegatov Slovenije.   Srbije.  črne  gore. Bosne in Hercegovine, Hrvat* ske,   Vojvodine   in   Metohlje pozdravlja   ukrepe,   ki   jih   je sprejela Komunistična interna-cionala, to je, da se KPJ kon-solidira.
2.  Državno       posvetovanje odobrava dosedanje delo no-vega partijskega vodstva, da v smislu januarske resolucije CK KPJ (iz leta 1939) Še odločneje nadaljuje delo za izpolnjevanje sklepov in za odstranitev vseh negativnih pojavov, na katere opozarja resoiucija in na kate-re sta Že opozorila posvetova-nje in odprto ptsmo CK.
3.  Za   obvarovanje   partije pred udarcl notranjega razre-dnega sovražnika moramo še
bolj energično in hitreje od-stranjevati sumljive elemente iz nažih partijskth vrst. Zato je treba temeljito preveriti vse parttjske forume in člane par-tije.
4.  Za ohranitev enotrtostt v partiji je treba iz nje odstraniii vse nepopravtjive frakcionaše in grupaše.  Ph tem je treba upoštevati  tiste,  ki so nekoi sicer phpadali kateri od frak-cij, a so preboleli svojo funk-cijsko in grupažko zagrizenost in postali predani borci partije ter se v zadnjih letih dobro ob-naSajo, so predant \n discipli-nirani.
5.  Glede na vrsto zelo veli-kih   napak  je  treba  vodstvo KPH reorganizirati.
6.  Potrjujejo  se  ukrepi  CK KPH. ki jth je sprejel glede dal-matinske   organizacije  zaradi grupaškega boja, nedisciplme, protipartijskega dela in nepo-koravanja tamkajšnjih vodilnih Ijudt sklepom partije. CK KPJ mora storiti potrebne ukrepe, da uredijo razmere v tej orga-ntzaciji ter omogočiti formira-nje vodstva. ki bo disciplinira-no izpolnjevalo sklepe partije.
7.  Ugotavljeno   je.   da   CK KPJ do danes ni posveftl do-volj    pozornosti    obnavljanju zvez z Makedonijo inobnavlja-nju organizacij v tej pomembni pokrajini. Ker v Makedoniji po-sebno moCno občutijo nacio-nalno zatiranje in je v zvezi z mednarodnimi dogodki to )ah-ko ugoden teren za propagan-do  raznih  inpehalističnih sit. predvsem Italije, mora KPJ po-svetiti   tej   pokrajini   posebno skrb in čimprej reorganizirati in aktivirati KP v boju za vsak-danje pravice, svobodo in ena-kopravnost.
8.  Za izpopolnjevanje teore-tične in politične ravni partij-skega članstva je treba organi-zirati redne partijske tečaje za vse Člane KP, pa tudi posebne tečaje za partijske aktiviste od CK in PK do sekretarjev celic.
9.  Drzavno       posvetovanje naiodločneje po\r)u)e ukrepe CK proti tistim elementom v kaznilnici. ki so pod Sepovim vodstvom s svojim grupaSkim protipartijskim delom, s svojo neiskrenostjo do CK. z vara-njem ne samo CK. marveč ce-lotni KP, hoteli povzročiti zme-do tn razcep v KP.
MOMIR RADOSAVUEVIČ