Celje - skladišče Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE leto 16______________Rogaška Slatina junij - julij 1988 Mojster Franc Kidrič pri oblikovanju steklene »kepe-. (Foto Z. Novak) Tudi vročina ni ovira! Ko smo se junija hudovali nad deževnim in nestalnim vremenom, si menda nismo mogli misliti, kakšni pasji dnevi se nam obetajo. Že več kot mesec dni imamo res vroče in soparne dneve, ki jih že leta ne pomnimo. In prav letos so zahteve naših tujih kupcev po izdelkih stalne in neizprosne. Žal je res tako, da največ blaga želijo prav v mesecih juij, avgust, september in delu oktobra. Želijo si pravočasno zagotoviti blago za najbolj donosno in po obsegu daleč največjo sezono prodaje — božično. Je pač tako, da se njihove potrebe in naše kapacitete tudi glede na oddaljenost razlikujejo. A tudi tokrat so delavci Steklarne pokazali pripravljenost in prisluhnili potrebam posla in kolektiva, delali ob prostih sobotah in irzazili pripravljenost, da bo tako tudi v bodoče. S takšnimi sodelavci v teh težkih in negotovih časih, je naša bodočnost vendarle jasnejša. z. N. Preberite! Upoštevanje željenih dobavnih rokov narekuje potrebo po delu ob sobotah 2 Remont peči uspešno zaključen 3 Fotoreportaža izgradnje plinske kadne peči 4 Naš gospodarski položaj ni takšen kot bi si želeli 6 Štrajk! 7 Še slabše kot v letu 1986! 8 Odgovor zaenkrat negativen 9 PAG - PRO - 88 10 Zanimive izmenjave izkušenj 11 Povečati donosnost prodaje 12 Skupinsko kasko zavarovanje 13 Kadrovske zanimivosti za meseca junij in julij 14 Križanka številka 149 16 Upoštevanje želenih dobavnih rokov tujih kupcev narekuje Potrebo po delu ob sobotah! Pred nekako štirinajstimi dnevi je delavski svet sprejel sklep, da se dela v avgustu dve soboti, kljub temu da so po delovnem koledarju bile predvidene kot dela prost dan. Razlaga za tako odločitev je bila kratka. Smo prenaročeni, z dobavnimi roki zamujamo in da bi situacijo vsaj nekoliko ublažili, moramo delati tudi ob sobotah. Izredno povečan obseg naročil Vzrokov za nastalo situacijo je več. Naj navedem le najbolj bistvene. Zadnja leta smo intenzivno razvijali nove programe zlasti za tržišča ZDA in pridobili pomembnega novega kupca Mi-kaso. Pri ostalih grosistih so bili razviti dodatni programi k obstoječim asorti-manom in stabiliziran soliden promet. V zadnjem letu in pol smo uspeh z intenzivno ponudbo pridobiti nekatere nove trge za svinčeni kristal. Gre predvsem za Italijo, Japonsko, Španijo in delno tudi Nemčijo. Situacija okrog dobav je postala kritična šele ob pričetku letošnjega leta. Lanskoletne napovedi ob zaključku tržnega tedna v New Yorku so bile optimistične in so izgledale tako: Miller - Rogaška 4,5 milijona dolarjev Mikasa Wedgwood Gorham May Ostali kupci 4,5 milijona dolarjev 2,0 milijona dolarjev 2.0 milijona dolarjev 1,8 milijona dolarjev 1.0 milijona dolarjev Skupaj 15,8 milijona dolarjev Če k temu najpomembnejšemu trgu dodamo še cca 3 milijone dolarjev na vseh ostalih tržiščih, bi se projekcije ujemale z možnostmi dobav in plana za letošnje leto. Že proti koncu lanskega leta je postajalo vse bolj jasno, da bodo naročila večja od projekcij, kar smo ugotavljali pri prejemu pismenih nalogov. Taka situacija se je stopnjevala do majskega tržnega tedna v letošnjem letu, ko so predvsem največji kupci prišli z zahtevami po od 50 celo do Signiranje izdelkov s peskanim znakom. (Foto Z. Novak) 100% večjem prometu v letošnjem letu. Storiti vse, kar je v naši moči! Poslovno odločitev, da bomo skušah zagotoviti vsem partnerjem novembrske projekcije so sicer sprejeli, vendar z velikim negodovanjem. Vsak od njih ima argument zase, da bi izpuhi večje dobave. Vsi igrajo predvsem na karto pomembnosti, trpijo pa predvsem manjši kupci, pri katerih zamujamo največ ter na novo osvojeni trgi v Evropi. Ni dvoma, da bomo zaradi zamud pri dobavah trpeh negativne posledice. Veliki kupci, pa ne samo oni temveč vsa klientala se po pravilu orientira drugam, če ji partner ne more slediti z dobavami. To je zakon trga. Skozi tako situacijo je Steklarna že šla pred leti s programom predvsem kri-stalina. Po letu velikih naročil je sledilo leto skoraj brez naročil. Ne želim primerjati takratne situacije z današnjo, ker vlada danes drugačna specifika, žehm pa opozoriti na izkušnjo. Na seji delavskega sveta so člani pokazah v diskusiji veliko mero resnosti pri obravnavi tako kočljive tematike in glasovali »za« delovne sobote. Opozarjali pa so, da bi bilo potrebno problem obravnavati tudi na DPO v kolektivu. Sprejet je bil dogovor, da se bomo sproti ob potijevanju mesečnega plana dogovorih tudi kohko sobot bomo delah v posameznem mesecu do konca letošnjega leta. Bilo je tudi nekaj pomislekov glede povečanih stroškov za delo ob sobotah. Pri tehtanju odločitve ah naj skušamo obdržati vso klientelo in nekoliko ornih ti zamude pri dobavah ne bi smeh dvomiti. Danes imeti dovolj dela pri nas doma predvsem na osnovi izvoznih naročil ni enostavna stvar. Vsak naj pri sebi premisli kako bi mu bilo, če bi dela v današnji situaciji ne imeh dovolj in bi se pogovaijali o viških delovne sile, kot se to dogaja marsikje. Meseca avgusta in septembra sta še posebej važna za tržišče ZDA. Blago narejeno v teh dveh mesecih še doseže končnega potrošnika v predbožični in božični sezoni, ki pomeni konico prodaje na tem za nas tako pomembnem trgu. V naši zavesti mora prevladati dejstvo, da si s poslovnim obnašanjem in dobavami, ki so sestavni del tega poslovnega obnašanja, krojimo naročila in usodo za prihodnja leta. F. JANKOVIČ Pomembno delo opravljeno v roku Remont peči uspešno zaključen Pravočasen pristop k remontu peči, uspešno izpeljana pripravljalna dela, skrbno izdelan terminski plan ter dosleden nadzor med izvajanjem del tako kvalitetno kot tudi terminsko, so bili predpogoj za uspešno realizacijo zastavljenega plana. Začeli smo 17. junija! Sedaj ko je peč že v uporabi in lahko primerjamo njene bistvene karakteristike, to so zlasti kvalitete stopljene steklene mase ter poraba energije, lahko zatrdimo, da je remont zares uspel v celoti. Vendar pa so se v času izgradnje kljub temu pojavljali razni problemi, katere smo morali sproti reševati. Remont peči se je pričel v petek 17. 6. z odnašanjem zadnjih loncev ter pospešenim hlajenjem peči. Sledila je de-montaža instalacij, delovnega odra, veznih elementov peči, ter odstranjevanje ognjeodpornih materialov, v katerih je bila peč pozidana. Takoj za tem so se pričela gradbena dela. Zaradi slabega stanja obstoječe konstrukcije je bilo potrebno sanirati vse temelje in-dimne kanale peči, dodatno pa je bilo potrebno izvesti odvodnjavanje, prestaviti del kanalizacije, izvesti dodatne temelje za ventilatorje in končno še zasuti gradbeno jamo. Takoj, ko je bilo možno in točno po planu se je pričela tudi montaža nosilne jeklene konstrukcije peči in nato vgradnje ognjeodpornih materialov na peči in gradnja dimnih kanalov. Vzporedno s temi deli pa je potekala rekonstrukcija plinskih instalacij z razvo-i dom plina do porabnikov, montaža cevovodov za vodno hlajenje, cevovodov za zgorevalni zrak ter montaža ostale opreme (ventilatorjev, rekuperatorjev, silosa za zmes, gorilcev ter montaža komandne kabine), ki je potrebna za brezhibno delovanje peči. Tehnična dokumentacija ni bila najboljša! Potek teh del pa je bil precej otežen zaradi slabe tehnične dokumentacije v kateri so bili razni detalji nerešeni ali pa je bila projektna rešitev nefunkcionalna. Zaradi tega je prišlo do problemov, katere smo morlai sproti in ažurno reševati. Tako je prišlo do nepredvidenih dodatnih del, katere so ovirale nemoten potek gradnje in tudi sestav-_ ljeni terminski plan. Kljub temu pa T nam je uspelo vsa dela, ki so bila povelj zana s pričetkom predgrevanja (tempi- ranja) dokončati do te mere, da je bil možen pričetek zagona peči ob zadnjem roku. S pričetkom predgrevanja pa remont peči še ni bil končan. Potrebno je bilo, še urediti in zaščititi delovišča, zaščititi delovne odprtine z vodno zaveso, popraviti tlak v hali ter urediti vlaganje in transport zmesi. Kljub manjšim težavam s sistemom transporta in polnjenja zmesi, so bila dela opravljena pravočasno, to je do 4. 8., ko se je pričela proizvodnja. Določena dela bo potrebno še opraviti! Kljub vsemu pa so še ostala določena dela, katera niso bila vezana na pričetek proizvodnje, vendar jih je potrebno v čim krajšem času opraviti. Potrebno je še dokončno urediti spodnjo etažo (podpečje), ustrezneje urediti toplotno zaščito pred sevanjem, ter montirati oljno postajo z razvodom plinskega olja do gorilcev pri peči. Gre za rezervni sistem ogrevanja v primeru, če zmanjka plina. Priznanje in zahvala izvajalcem, še posebej našim vzdrževalcem K uspešnemu izvajanju remonta ter pravočasnemu dokončanju so v veliki meri s svojim resnim pristopom in mraljivim delom doprinesli vsi izvajalci, ki so bili udeleženi pri remontu. Poleg tujih velja posebna pohvala delavcem TOZD Servisne dejavnosti, ki so bili aktivno vključeni pri gradnji peči. Njihov obseg del pri gradnji peči pa je bil relativno visok in je obsegal: - gradbena skupina je obnovila kompletne dimne kanale, položila keramiko v proizvodni hali ter ob tem opralvjala še razna druga pomožna dela. - ključavničaiji so pomagali pri podiranju peči, izdelali vodno hlajenje peči z razvodom, izdelali zaščito peči in delovišč, izdelali silos za zmes, položili kompletne delovne odre ter izvedli razvod vode in komprimiranega zraka okoli delovnih odrov, odvode, ter obnovili tračno hladilnico. - elektrikarji so obnovili kabelski razvod, povezali in priključili komandno kabino, priključili vso opremo ter priključili in uredili vse potrebne mer-no-signalne in varnostne naprave pri peči. Uspešno zaključen remont pa je le drobček aktivnosti, ki so vsakodnevno potrebne za uspešno vodenje obratovanja peči. Da bo peč uspešno obratovala bo potrebno ažurno spremljanje določenih parametrov, kateri zagotavljajo kvalitetno steklo ob optimalni porabi energije ter optimalnem izkoristku peči. Od tega je v največji meri odvisna tudi trajnost le-te. MIRAN JUNEŽ Anton Jutriša pri brušenju okvirja za slike (foto Z. Novak). Fotoreportaža Izgradnja plinske kadne peči! 17. junija so delavci Servisnih dejavnosti začeli z rušenjem dotrajane 3. in 4. lončene peči za proizvodnjo kristalnega stekla. V mesecu in pol je zrastla sodobna plinska kadna peč. Za našo DO je gotovo pomembna pridobitev. Kako je potekala izgradnja tega pomembnega in zahtevnega projekta skušamo prikazati s fotografijami, na katerih smo zabeležili celoten potek gradnje. 1. 15. 6. — še zadnji pogled na peč št. 3 in 4 pred začetkom rušitvenih del 2. Nosilni elementi so zabetonirani, začetek gradnje dimnih kanalov 3. Takšna je nosilna konstrukcija peči, ki so jo izdelali delavci mojstra 4. Dimne kanale so izdelali vzdrževalci iz Servisnih dejavnosti 5. Začetek zidanja peči — polaganje dna peči iz posebnega Samotnega materiala 6. Varilci in izdarji so delali kot uigrane ekipa 7. Takšna izgleda notranjost peči 8. Monterji pri montiranju zahtevnih plinskih napeljav in ostalih instalacij 9. Pogled na peč z nekoliko drugačnega zornega kota 10. Še zadnja dela pri montaži delovnega odra in delovnih pripomočkov 11. Preverjanje delovanja sistema hlajenja pod delovno odprtino 12. Prvi delovni dan na novi peči — kot po naključju se je tega dne precej ohladilo (Vse foto Zlatko Novak) Kljub nekaterim vzpodbudnim kazalcem Naš gospodarski položaj še zdaleč ni takšen kot bi si želeli! Ob koncu julija smo obravnavali poslovne rezultate tozdov Steklarne Rogaška Slatina. Kot običajno smo analizirali izkoristek delovnega časa, zaposlenost, bolniške staleže, porodniške dopuste in opravljene nadure v prvem polletju. Povečanje proizvodnje in izvoza! Ob povečanem številu zaposlenih za 3% so se povečale ure bolniškega sta-leža za 22%, porodniških dopustov za 6%, nadure za 135% in znašajo v pri-meijavo z možnimi urami 4,38% kar je vse imelo za posledico zmanjšanje izkoristka delovnega časa za 0,6 indeksne točke. Proizvodnja izkazana v komadih, kateri pa niso najboljša primerjava, se je pri kristalu povečala za 24,3%, pri kristalinu pa zmanjšala za 12,2%. Skupaj proizvodnja izkazana v komadih seje povečala za 4,1%. Tudi prodaja izkazana v komadih se je povečala za 14,4%. Povečano število prodanih kosov pa je tudi prineslo več celotnega prihodka, saj se je prihodek na tujem trgu povečal kar za trikrat na domačem trgu pa za 76,9%. V teh kazalcih pa so tudi rezultati povečanja cen, saj se je ob zmanjšanem številu prodanih kosov na domačem trgu prihodek povečal za omenjeni odstotek. Smo pretežni izvozniki, saj smo izvozili za 19,9 milijard dinarjev izdelkov. Izvoz v dolarjih smo povečali za 42,8% (od 6,177.508 dolarjev v prvem polletju 1987 na 8,823.268 dolarjev v enakem obdobju tega leta). Poraba surovin in materiala se po količinah ni bistveno spremenila, cene pa so prispevale povečanju stroškov za 222%. Dohodek je večji za 2,19% krat ter ob povečanju obveznosti iz dohodka samo za 140,8% je čisti dohodek večji v primerjavi z enakim obdobjem za 2,57 krat. Hitrejša rast čistega dohodka od dohodka in prihodka pri zakonsko omenjenih osebnih dohodkih je povečala akumulacijo za 5,27 krat. Ni Vzrokov za samozadovoljstvo! So na kratko prikazani kazalci zadovoljivi ali ob taki proizvodnji, takšnem povečanju izvoza v dolarjih, pri takšnih obrestnih merah pri povprečnih osebnih dohodkih za 20% nižjih od republiškega povprečja, pri takšni akumulaciji in načinu obračuna poslovnih rezultatov lahko preživimo?? S polletnimi rezultati, izračunanimi po sedanjih predpisih, naj bi bili po splošni oceni zadovoljni. Če pa opravimo samo bežno analizo ugotovimo da je del Ustvarjene akumulacije rezultat: - nižjih revalorizacijskih stroškov kot po revalorizacijskih obresti za 449,4 milijonov dinarjev - delno zaradi razmejenih BOD v skupnem znesku za 1 168,3 milijone dinarjev Obrestne mere in višina tega dimnika sta kar primerljivi kategoriji, (foto Z. Novak) Prodaja na tujih tržiščih je trenutno zelo ugodna saj ne moremo toliko narediti kot bi naši stalni odjemalci želeli. Ob boljši sinhronizaciji bi proizvodnja tudi verjetno lahko za kakšen odstotek povečala obseg proizvodnje, čeprav v teh res težkih pogojih za delo, ni pričakovati občutnega dviga obsega proizvodnje. Strahovito breme obresti! Vsa prizadevanja za boljšo proizvodnjo, večji izvoz izkazan v dolarjih, ki je petkrat tolikšen kot uvoz, pa po vseh predvidevanjih ne bodo zadostovale za pokritje porabljenih surovin, energije, ostalih stroškov, obveznosti iz dohodka, BOD, še manj pa za oblikovanje skladov. Posebne težave pa nam delajo posojena obratna sredstva na katere upniki zaračunavajo obresti po neznosni obrestni meri. K temu prispevajo še spremembe zakonov, kot primer Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o celotnem prihodku in dohodku objavljen v Uradnem listu SFRJ 46/88 od 3. 8. 1988 z veljavnostjo 1. člena za nazaj, od 1. julija dalje. Samo takšna sprememba bo obremenila revalorizacijske odhodke in s tem zmanjšala likvidnostna sredstva v Steklarni za dodatnih 900 milijonov dinarjev v mesecu juliju. Obveznosti za revalorizacijske in realne obresti v juliju 1988 so večje kot pa so sredstva za osebne dohodke za julij 1988. Ah je sploh v svetovnem merilu znano, da ročna proizvodnja lahko ustvari toliko dohodka da bi ta pokril obresti ki presegajo BOD v obračunskem obdobju. Če ima kdo od bralcev teh vrstic naslov takšnega podjetja se priporočamo. Ob takšnem povečanju proizvodnje, ob takšnem povečanju izvoza izkazanega v dolarjih, ob povprečnih OD ki so za več kot 20% nižji od republiškega povprečja, pri težkih pogojih dela ni videti možnosti za bistveno izboljšanje v bližnji bodočnosti?! Ugotovitev nad katero se velja zamisliti ... IVAN KORAŽIJA 6 Zanimivo razmišljanje našega sodelavca Štrajk! Uvodniki in parolarski naslovi na prvih straneh naših idejno usmerjenih časnikov se že leta vrtijo v začaranem krogu. Beremo (kdor se ni naveličal) o zasukih, temeljnih obračunih z uveljavljenimi metodami, o novih vlogah institucij. A ob vsem tem se uresničuje le ena vizija našega državnega nauka: »država odmira«. Živo mi je v spominu cinizem nekdanjih veljakov, če je beseda nanesla na štrajk. Izjavljali so, da pri nas št raj k (stavka) ni mogoč, je nesmiseln, sgj da delavec ne more štrajkati - proti sebi, kije lastnik proizvajalnih sredstev. Pri tem ryihovo razmišljanje ni segalo dalj od te uspavalne misli. A trditev, da delavci razpolagamo s proizvajalnimi sredstvi in od tod tudi z ustvarjenim dohodkom, je le še lepa zgodbica za v malo šolo in kaže, kako daleč smo zabredli s papirnatimi bitkami. Vsemogočna birokracija! Kako je delavec, neposredni proizvajalec pri tem nemočen, je na svoji koži temeljito izkusil in tudi marsikje ne tvega ničesar več, zato je tu - štrajk. Zdaj tudi že ve, kam bo usmeril protest in zahteve - proti resničnim lastnikom proizvajalnih sredstev in njim, ki z dohodkom razpolagajo in manipulirajo. Spoznan je ta sovražnik delavskega razreda, ki se je tako dolgo kitil z njegovimi barvami - to je oblastveni birokratski aparat od občine do federacije. Ponuja se tudi malce drzna posplo-šitev, da je le-ta hkrati glavni akter našega gospodarskega kriminala. O licemerstvu birokracije pravi Lev Kreft (v eni, zadnjih številk Komunista): Ne sme nas čuditi, če ravno v »okoljih« ..., kjer je nezaposlenost rekordna, razvojna politika zgrešena, rodovna in sicer privatizacija bohotna," naj glasneje govorijo o diktaturi proletariata, pravi demokraciji, pravni državi... Tako se oblastniki obupno lovijo za zadryo slamico pravovernosti, in »idejnosti« (konec citata). Obenem pa vse masovnejši štrajki dokazujejo, da delavski razred ni na oblasti, kot bi to po Ustavi in Programu ZK moral biti. Ta delavski razred je obupal, saj »milosti«, kije je bil marsikje deležen, oblast ne more več izkazovati, zato si jo hoče vzeti na silo (dodatek brez pokritja - boljšega gospodarjenja). Vsi že go- vorimo, da ne potrebujemo socialne miloščinske politike ampak razvojno politiko, ki bo v svojem okviru reševala socialne naloge. Na robu eksistence! Val štrajkov in pohodov k centrom ekonomske in politične moči nam ne nudi velikih perspektiv. To so sedaj sicer sila moderni, popularni obredi pred skupščinami (mestnimi, republiškimi, zvezo), ki postajajo nova politična folklora namesto velikih političnih govorov, srečanj in ceremonialov. Toda vzroki zanje so globoki. Kontrolorji nimajo lahkega dela pri širini in zahtevnosti proizvodnega programa, (foto Z. Novak) Podatki, ki to utemeljujejo: 1. Povprečni OD v Jugoslaviji leta 1978—5492 dinarjev, preračunano 295 dolarjev; leta 1988 - 190 dolarjev 2. Varčevanje zaposlenih že prehaja na najvažnejše življenjske potrebe - uživa se vse manj sadja, zelenjave, mesa, mleka, več pa kruha in testenin; kljub temu porabi za hrano povprečna delavska družina tri četrtine svojega družinskega »proračuna«. To prinaša posledice na zdravstveno stanje: narašča število obolelih za (že skoraj pozabljeno) tuber-kolozo, povečana smrtnost novorojenčkov v delavskih družinah. 3. Od stotih dinarjev ustvarjenega dohodka gospodarstvu ostane le 53,3 dinarja, ostalo gre za dajatve (proračun, sisi družbenih dejavnosti itd.) Te dajatve za tretjino prekašajo skupna sredstva za izplačilo OD! 4. V zveznem komiteju za delo so izračunali, da bi za osnovne življenjske potrebe štiričlanske jugoslovanske družine v juniju letos potrebovali 574.473 dinarjev, kar je trikrat več kot pred enim letom! 5. Pojavile so se brezplačne kuhinje za obubožane. V Sarajevu vsak dan razen nedelje v menzi Rdečega križa obeduje 400 socialno ogroženih prebivalcev. 6. Ob izplačilnih dnevih zraste celo poraba kruha, ponekod za kar neverjetnih 40 odstotkov... Ob teh podatkih je komentar odveč. Delavec je jezen. V jezi pa se dogodijo neprevidne in nepremišljene stvari. Toda delavec ni več naiven, da bi ga pomirili lepo pokroviteljsko, ga nasitili z lažjo ali mu preprosto zagrozili in bi na jezo pozabil. Iz poročil o delavskih nemirih pri nas lahko povzamemo, da imajo stavke (štrajki) skupno osnovno značilnost (tudi s stavkami drugod) v zahtevi za boljši OD (plačo, mezdo), ki bo omogočal človeka dostojno življenje, hkrati pa lahko ugotovimo, da sčasoma raste kvaliteta zahtev in stališč (programov) naših stavk. Le ti vse pogosteje odklanjajo obstoječi gospodarsko politični sistem, kritizirajo njim odtujeno sindikalno in par- tijskb politiko in vodstvo, zlorabo položajev, trdijo, da je družbena nadstavba predraga, in kar je huje, nesposobna. Seveda trezen, razsoden človek ne more pritegniti vsem stališčem in zahtevam, ki jih izkašlja ulica. Veliko je poštenih komunistov med delavci samimi, mnogo je predanih sindikalnih aktivostov, pa tudi sposobnih - politikov. Toda premalo je hotenj in tudi možnosti za združevanje pozitivnih gibanj in teženj, saj se je v strukture vtihotapilo in tam končno tudi razvladalo preveč farizejstva, komolčarstva in že v n^jvišjih vrhovih razkrinkanih laži in tatvin. Stavke vendarle ne gre poveličevati! Za konec še vprašanja: Ali je prekinitev dela (stavka, štrajk) prava metoda in recept za reševanje vseh omenjenih zagat? Ali je nastopanje s pozicij stanovskih interesov (štraj-ki industrijskih delavcev, štrajki zdravstvenih delavcev, štrajki šoferjev, šolnikov in nazadnje kmetov) res pot, ki nas popelje iz krize, kar je vsem cilj? Vsekakor nosijo take akcije pozitivne premike, saj razgaljajo mnoge napake in nesmisle, odstranjujejo lak prazne frazarije, obračunavajo s parolarstvom političnih govorcev. Pri tem pa ne smemo prehitro vsakega štrajka poveličevati in kovati v oblake. Danes so sicer osvežitev v uveljavljanju demokratičnosti (kot njeno skrajno sredstvo), vendar nas hkrati spominjajo na temnejši del naše zgodovine. Če malo banaliziram — mnogo je danes v organiziranju in poteku stavk petelinjenja. O tem pričajo nepovezani nastopi posameznikov, ki se v areno pririnejo nepripravljeni kot npr. v Mariboru, kjer so delavski voditelji staknili glave in se šušljaj e dogovorih šele tik pred mikrofonom za višino zahtevanega OD - »koliko procentov naj rečemo«? Vedeti moramo tudi, da je stavka metoda boja sindikatov proti razrednemu sovraž- niku, zato se sindikat mora spogledati s temi našimi stavkami. Doslej je bilo to le sramežljivo mežikanje, ki ne bo dalo sadu, dokler se ne prerodi sam sindikat v resnično delavsko organizacijo in ne bo transmisija države (ah druge) oblasti, ne partijskega nadzora. Kriza Malo možnosti za zmago nad njo imamo, če se je lotevamo neorganizirano, brez temeljitega preudarka in informacij ah jo skrivamo. Ni nebistvenejše, kdo je pri tem boju lahko zastavonoša - ah nek namišljeni (abstraktni) delavski razred ah neposredni proizvajalci, intelektualci, študentje, mladina, partija ah sindikat ah kmetje ah »privatniki«, Slovenci, Vojvodinci ali Makedonci. Pomembno je, da se delo prav razdeli, da svoje naloge opravljamo temeljito in predano, da nismo zaposleni v svojih ozkih okoljih, naj si bo to v tovarni, na ulici ah v skupščini. FRANC ČERNELIČ Primerjava poslovnih dosežkov jugoslovanskih steklarjev v letu 1987 Še slabše kot v 1986. letu! Več let že dvakrat ali pa enkrat letno na straneh našega glasila prikažemo poslovne dosežke jugoslovanskih steklarjev iz grupacije 001-219 in jih kratko komentiramo. Če smo za 1986 zapisali, da so bili dosežki iz tistega leta skromni in skrb vzbujajoči, potem so bili v 1987 letu še slabši. Skromna rast dohodka, velike izgube, poslabšanje gospodarnosti poslovanja in skromni osebni dohodki so osnovni kazalci poslovanja. V povprečju samo 68 odstotna rast dohodka! Ob inflaciji, ki je lansko leto znašala krepko preko 130 odstotkov, se je dohodek v grupaciji na delavca povišal le za 68 odstotkov. Ob že tako skromni ravni, še tako majhna rast dohodka. Če je bil leto poprej celotni prihodek še za 42,2% večji od porabljenih sredstev, je bil ta odstotek v letu 1987 le še 25. To pomeni, da so porabljena sredstva naraščala bistveno hitreje od celotnega prihodka. To se zrcali tudi v naraščanju izgub, ki so na delavca znašale 1.283.441 dinaijev in so bile skoraj šti-rinajstkrat večje kot v 1986 letu. Kot je iz tabele razvidno so z izgubo poslovale mnoge nam podobne temeljne organizacije in prav vse brusil-nice razen naših. število zaposlenih nespremenjeno — nizki OD! Ob zgoraj navedenih ugotovitvah je razumljivo, da so se občutno zmanjšali tudi akumulacija, še posebej če jo primerjamo s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Osebni dohodki so v povprečju porastli za 105% (indeks 205), vendar so v povprečju znašali le nekaj manj kot 147.000 din mesečno. V mnogih obratih, v mislih imam predvsem brusilnice so imeh prav zastrašujoče nizke osebne dohodke, ki so ponekod bili celo pod 70.000 din povprečnega mesečnega zaslužka v letu 1987 in pri tem so bile vse, kot smo še omenili, v izgubi. Povprečno število zaposlenih v grupaciji v Jugoslaviji je ostalo na enaki ravni kot v 1986 letu in se torej kljub izredno slabim dosežkom in nizkim OD ni zmanjšalo. Tovrstna industrija je v Jugoslaviji v globoki krizi tako dohodkovni kot tudi razvojni! To lahko zapišemo na osnovi teh izredno skromnih poslovnih rezultatov in stanju, ki vlada v tej industriji. Če primerjamo dosežke steklarskih DO iz Slovenije s temi povprečnimi na ravni SFRJ ugotavljamo, da so vendarle boljši, a ne dajemo nobenega povoda za zadovoljstvo, morda le tolažba ob misli, da gre nekomu le še težje kot nam. Naši dosežki in rezultati poslovanja iz 1987 so nam znani in so že zgodovina, a vendar jih velja proučiti tudi v primerjavi z nekaterimi sorodnimi delovnimi organizacijami iz Slovenije pa tudi iz Jugoslavije. Kljub zaskrbljujočemu gospodarskemu položaju v naši grupaciji pa vendarle mi lahko z večjim optimizmom zremo v bodočnost. Velika izvozna usmerjenost, določene spremembe v ekonomski politiki ter sposobnost izdelati kvaliteten in iskan izdelek, naj bi bili porok za nadaljnji perspektiven razvoj. Da bomo pa to v teh negotovih časih dosegli, bo pa verjetno tudi pri nas potrebno marsikaj spremeniti. Z. N. 8 PRIMERJAVA POSLOVNIH DOSEŽKOV TOZD IZ GRUPACIJE 011-219 PROIZVODNJA OSTALEGA STEKLA V LETU 1987 V OBDELAVO JE IZ GRUPACIJE 011-219 ZAJETIH 37 TOZD TOZD Povp.št. zaposl. po stan. kon.mes. Ind Dohodek na delavca Ind Akumu- lacija Ind Akumulacija proti povprečni uporabi sredstev Ind CP proti Ind Izguba na delavca Ind Povprečni reto mesečni osebni dohodek Ind Mesto v grupaciji hodku A B C D POVPR. GRUPACIJE SFRJ 16 231 100 3 071 593 168 3,6 73 1,0 59 125 88 1 283 841 146 885 205 T-1 - T-4 STEKLARNA "BK" 1 600 107 5 123 907 195 166 97 211 941 OSNOVNA IZDELAVA 560 102 5 723 560 201 - - - ' - 148,2 99 - - 241 980 217 8 22 3 - DODELAVA 191 99 5 603 670 225 - - - - 171,1 107 - - 175 217 209 9 3 13 - KRISTAL 623 114 4 580 476 183 - - - - 185,1 88 - - 199 784 214 13 18 10 - DEKOR 226 110 4 623 358 183 - - - - 226,4 89 - - 197 302 211 12 8 11 - DALMACIJAKRISTAL ion 109 3 734 504 237 5,6 85 6,9 101 248,5 108 - - 143 027 22 3 15 2 16 5 TEHNOKRISTAL .97 120 3 350 647 212 8,6 487 10,1 631 247,7 98 - - 159 598 204 18 4 14 2 STEKLARNA HRASTNIK 96 2 93 7 043 227 254 7,0 500 2,8 467 137,3 104 - - 216 466 212 3 13 7 12 SAMOBOR OOUR obl. 226 91 2 675 944 192 - - - - 145,8 102 1 135 121 614 139 037 187 22 23 17 - RUČ.DUV.STAK. SKOPJE 460 101 1 787 887 193 10,3 55 3,5 65 143,5 94 95 810 214 25 19 26 10 STEKLO SLOVENSKA BISTRICA 376 96 5 940 073 229 4,9 89 4,3 108 199,0 102 238 134 236 7 6 4 8 FABRIKA STAKLA PRCKUPLJE 579 94 2 738 710 183 4,7 51 Z, 4 43 183,0 96 _ 122 334 189 21 15 22 13 FABRIKA STAKLA ALIBUNAR 207 106 1 171 315 118 143 83 69 541 92 861 172 27 21 29 _ 0PLEMENJIVANJE SAMOBOR 335 92 2 391 281 244 207,5 120 313 404 62 120 653 171 23 20 18 _ ISK ZAJECAR - KUTINA* 339 91 - - - - - - 97,3 65 1 491 346 - 80 775 159 - - 34 - PRESEVO 378 101 - - - - - - 85,8 72 4 257 491 - 90 645 203 - - 28 - KLAD0V0 ni3 117 - - - - - - 87,2 68 2 091 946 - 75 593 180 - - 36 - SOKOBANJA 196 90 - - - - - - 96,3 74 2 140 848 - 92 825 186 - - 31 - PEHČEVO 207 100 1 319 515 183 - - - - 132 91 680 142 - 95 606 218 26 12 24 - KRAT0V0 152 100 - - - - - - 74,9 38 1 942 884 - 67 388 182 - - 35 - KRUSEV0 138 95 - - - - - 80,4 47 1 644 248 - 69 009 190 - - 33 - DEBAR 128 101 - - - - * - 91,5 36 1 485 555 - 66 251 163 37 * Od tu naprej so prikazani samo podatki brusilnic Delegatska pobuda v republiški skupščini za znižanje prometnega davka Odgovor zaenkrat negativen! Na pobudo delegata iz Steklarne, smo v republiških skupščini preko skupine delegatov za zbor združenega dela republiške skupščine iz Šentjurja in Šmarja pri Jelšah podali pobudo za znižanje temeljnega prometnega davka od 50% na 20%. Odgovor, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti in ki je bil objavljen v Skupščinskem poročevalcu 10. 5.1988. leta. Kljub temu, da je bil odgovor zaenkrat negativen, ne mislimo vreči puške v koruzo, ampak še nadalje zahtevati znižanje prometnega davka. Vsebin^zahteve in odgovor oziroma stališče republiške uprave Stališče republiške uprave za družbene prihodke do pobude skupine delegatov za zbor združenega dela iz občine Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju za znižanje stopnje temeljnega prometnega davka za svinčevo kristalno steklo iz 50% na 20%. Skupina delegatov za Zbor združe-3J nega dela republ. skupščine iz Šent- jurja in Šmarja pri Jelšah daje pobudo, da se TPD za svinčevo kristalno steklo zmanjša s 50% na 20%. Obrazložitev: Od 1980. leta se je TPD za svinčevo brušeno steklo nenehno zviševal, kar prikazuje naslednja tabela: Leto Stopnja V. 1980 20% 1.1981 25% IX. 1985 35% VI. 1987 50% V primerjavi z 1960. letom znaša indeks rasti TPD 250. Vsa povišanja prometnega davka izredno negativno vplivajo na obseg prodne na domačem tržišču, prav tako pa ob izrednem padanju kupne moči močno zažujejo manevrski prostor pri oblikovanju cen. Ponudba kristalnega stekla na jugoslovanskem tržišču je velika in ta vrsta blaga je izredno zanimiva za tuje turiste. Žal pa nenehno zvišanje TPD močno zmanjšuje aktraktivnost tovrstne ponudbe. Če bi steklarna iz Rogaške pa tudi Steklarska šola ne biU izrazito izvozno usmerjeni, bi že pred leti lahko začeli zmanjševati proizvodnjo in zaposlenost. (V izvoz gre preko 70% v Sloveniji izdelanega svinčenega brušenega stekla). Opozorili bi radi, da nadaljnje vztrajanje pri tolikšnih prometnih davkih, ki so do štirikrat večji kot v zahodnem svetu, pomeni nadaljnje nazadovanje in počasno umiranje tovrstne proizvodnje. Želimo, da delegati iz republiške skupščine to pobudo prenesejo v zvezno skupščino. Skupina delegatov za Zbor združenega dela iz občine Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju je predložila pobudo za znižanje stopnje temeljnega prometnega davka za svinčevo kristalno steklo s 50% na 20%. Menijo, da vsa povišanja prometnega davka negativno vplivajo na obseg prodaje na domačem tržišču, ter da so zaradi izrednega padanja kupne moči omejeni pri oblikovanju cen teh proizvodov. Republiška uprava za družbene prihodke meni, da dana pobuda ni sprejemljiva. Proizvodi iz brušenega in nebruše-nega kristalnega (svinčevega) stekla se uvrščajo med proizvode iz tarifne številke 10 tarife temeljnega prometnega davka, ki je sestavni del zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 do 10/88), od katerih se obračunava in plačuje temeljni prometni davek po stopnji 50%. Proizvodi iz nebrušenega ah brušenega kristalnega (svinčevega) stekla, se s stališča prometna davka, ne uvrščajo med proizvode, ki imajo širši pomen za življenjsko raven občanov in za katere je tudi po dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih davčne politike predvideno postopno zmanj- ševanje stopenj posebnega prometna davka. Glede na to, da ne gre za proizvode, ki pomembneje vplivajo na standard občanov, ter da so se stopnje temeljnega prometnega davka (za proizvode iz brušenega in nebrušenega kristalnega (svinčevega) stekla z 12. 6. 1987 povečale s 35% na 50% menimo, da predlagane pobude ni možno sprejeti. Pripominjamo, da so trenutno v postopku spremembe in dopolnitve zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu h katerim je izvršni svet Skupščine SR Slovenije posredoval vrsto pobud za znižanje oziroma odpravo temeljnega prometnega davka, vendar je Zvezni izvršni svet večino predlogov zavrnil predvsem iz bilančnih razlogov. Vtisi s sejma embalaže v Düsseldorf RAC - PRO - 88 Razstava ali sejem PAC — PRO — 88 je bila letos organizirana prvikrat in je rezultat želje, da se na enem mestu zberejo vsi proizvajalci embalaže, materialov in strojev za predelavo papirja, kartona, stekla, kovine, plastike, lesa In tekstila. V Düsseldorf se je tako zbalo 400 razstavljalcev iz 24 držav celega sveta, ki so pokazali svoje dosežke na 30.000 m2 površine izložbenih prostorov. Skokovit napredek! Kot poznavalec stroke in tisti, ki redno obiskujem sejme s področja embalaže, sem se prepričal o velikem napredku, ki ga je svet naredil na področju tehnološkega postopka, kakor tudi v oblikovanju. Najnovejši prikazani dosežki v predelavi materialov za embalažo temeljijo na popolni avto-matiziranosti tehnoloških procesov z uvedbo računalniškega vodenja, mo-nitorne spremljave kvalitete in ostalih faktorjev proizvodnje. Zbrani postopki za izdelavo kartonske embalaže, kot na primer izdelava vzorcev, grafično oblikovanje, izračunavanje ekonom- skih kazalcev je v izvajanju s specialnimi softwarre programi zelo poenostavljeno. V zelo kratkem času lahko naročniku ponudi cel niz različnih tehničnih in likovnih rešitev embalaže za vse vrste proizvodov. Ni dvoma,da ima danes embalaža izjemno pomembno mesto v celoviti ponudbi. To dokazuje tudi sam razvoj tehnologije za proizvodnjo embalaže. V postopkih, kjer se dosega visoki sijaj, dobiva posebno mesto oplemenitenje zgornjega dela škatle s profiliranjem in zlatotiskom. Posebna atrakcija je postopek »Hologram« z pregofoli-jo, kjer se dosega trodimenzionalni optični vtis, kar daje škatlam vrednost in jih praktično prepoznate kot unikate. Drobno proizvodno enoto v Podsredi tehnično in strokovno okrepiti PAC - PRO - 88 sem obiskal kot zunanji sodelavec TOZD Dekor, kjer sodelujem pri oblikovanju lastnega oddelka darilne embalaže. Poznavanje svetovnih trendov zlasti tistih z naj višjo stopnjo kakovosti, vsekakor predstavlja tudi vzvod za lastni razvoj. Narava proizvodnje unikatnega programa »GRY« zahteva svojstveno prilagajanje tudi v proizvodnji embalaže in smatram, daje orientacija Steklarne in Dekorja pravilna. Želimo, da bi ta oddelek dobil nekoliko boljše tehnične pogoje in da strokovno okrepi. Za vse to pa potrebujemo nekoliko stabilnejšo zasnovo takoimenovane »redne proizvodnje«, da bi lahko dosegli višjo stopnjo v razvojno-kvalitetni funkciji. Oddelek embalaže Dekorja v Podsredi ima značaj drobne produkcijske enote, ki zaradi svoje gibljivosti lahko deluje tudi inovativno, kar bi naj pomenilo prepoznavnost in vrhunsko kakovost v ponudbi nulta serijske proizvodnje z odgovorjajočo ceno. IVO MRVOŠ graf. ing. Skladiščni šotor za embalažo je že načet in pretesen, (foto Z. Novak) Obiskali smo Ajka na Madžarskem Zanimive izmenjave izkušenj V sredo 3. 8. 1988 smo mojster Aton Bračun, tehnični vodja Maks Mrcina in pisec tega prispevka obiskali steklarno Ajka na Madžarskem, katera se nahaja na obali Blatnega jezera. Namen obiska je bil ogledati si njihov sistem dela pri izdelovanju - pihanju večjih artiklov. Predvsem so nas zanimale njihove izkušnje pri uporabi stroja za nabiranje stekla s pomočjo vakuma (Saugspeiser*). Ta tovarna ima pri tem že nekajletne izkušnje. Steklarna podobna naši Ta steklarna zaposljuje okrog 1600 delavcev in je prav tako s pretežnim deležem proizvodnje usmerjena v izvoz. Proizvajajo kristalno steklo in kri-stalin. V osnovni proizodnji uporabljajo kadne peči, ki so energetsko manj varčne kot naše. Pogoji dela so v tej steklarni neprimerno slabši kot pri nas, saj so vse hale izredno nizke in je v njih umetno povzročen prepih. Sisteme dela imajo podobne kot pri nas vendar ne izdelujejo kristalinskih kelihov z vlečenjem noge. V glavnem delgjo kelihe z dvema mojstroma s pomočjo vlečenja iz telesa po predhodnem predgrevanju. Precej brigad dela brez krogličarjev s pipami z nastavkom za nabiranje. Zaposlenih imajo precej žensk, ki stiskajo, odnašajo in odbijajo steklene izdelke s pip. Uporabljajo tudi stiskalnice in injekcijske preše. Za izdelovanje artiklov uporabljajo tudi centrifugalni stroj, kjer se izdelek oblikuje na osnovi centrifugalne sile. V modelarni uporabljajo vpe-njalne glave za oblikovanje lesa. Vse modele izdelujejo iz enakih vrst lesa kot pri nas, vendar les obdelujejo prečno glede na rast debla. S tem se modeli počasneje obrabljajo, kar pomeni precejšen prihranek pri lesu in izdelavi. Stroj za vakuumsko nabiranje stekla (»Saugspeiser«) pomemben pripomoček Glavni namen našega obiska je bil, da ugotovimo kakšne so njihove izkušnje pri uporabi tega stroja. Tudi pri nas smo ta stroj že preiskušali približno 1 mesec. Že takrat smo ugotavljali, da dobimo mnogo boljšo kvaliteto steklenega izdelka brez mehurčkov in niti v steklu, ne rabimo krogličarjev, odpade nabiranje stekla in z manjšim številom ljudi izdelamo približno enako število kvalitetnejših izdelkov. Pri tovrstnem delu se pa uporablja plinski boben za predgrevanje. In prav tega mi ob preiskusu tega stroja nismo ime-4 Hj li ustrezno rešeno, kot tudi ne odbija-I nja artiklov s pipe. To imajo v tej tovarni zadovoljivo rešeno. Ogrevalni boben deluje s pomočjo zemeljskega plina, boben je ustrezno zaščiten tako toplotno kot tudi svetlobno. Prišli smo do zaključka, daje takšen stroj pomemben pripomoček pri delu, ki se odraža predvsem v končni kvaliteti izpihanih izdelkov. To predstavlja gotovo tudi pomemben ekonomski prihranek oziroma tisto kar radi večkrat poudarjamo - več dobrih kosov. Odnos do stekla in čistoča! Kljub temu da so objekti oz. zgradbe v katerih se nahajajo obrati »Ajke« stare, je steklarna izredno urejena in čista, tako zunaj, kot v obratih. Še posebej smo opazili, da izredno pazijo na steklo v nadaljnjih fazah dodelave. Uporabljajo nosilke iz stiropora ali pa izdelke ovijajo v papir. Skratka res odnos, pri katerem bi se lahko tudi mi kaj naučili. Sprejel in vodil nas je tov. Karl Drescher, ki nam je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Povabili smo jih, da se tudi oni oglasijo pri nas, saj so tovrstne strokovne izmenjave gotovo koristne in dobodošle. L. OGRIZEK Je lastna mreža maloprodaje način kako povečati donosnost prodaje Naša DO ima sedaj štiri lastna maloprodajna mesta. Prodajalno v Rogaški in Kozjem, industrijsko prodajalno, prodajalno Naše staklo v Beogradu in jeseni naj bi pridobili še eno skupaj z Libojami in Steklarsko šolo v Mariboru. Je s tem razmišljanje o lastni maloprodajni mreži zaključeno ali bi o tem veljalo razmišljati kot o zanimivi smeri v naši prodajni politiki? Prednosti je več! Tovrstna prodna nudi precej prednosti, naštejmo nekatere: - Hitro dobimo vse potrebne povratne informacije o prodaji izdelkov, cenah, rekacijah potrošnikov in drugem - Te trgovine dnevno sproti nakazujejo iztržek za prodano blago na račun Steklarne, kar je danes ob znanih obrestnih merah izrednega pomena - V teh trgovinah lahko testiramo nove proizvode in izvedemo najrazličnejše ankete v smislu raziskave navad potrošnikov - Imamo vpliv na prodajno osebje, ki ga lahko ustrezno usposobimo in temeljito spoznamo z blagom, ki ga prodajajo Slabih strani razen tega, da mora trgovina ustvarjati določen promet, s katerim se krije v zdajšnjem ekonomskem položaju ni veliko. Na založenost trgovin s širokim, raznolikim in ekskluzivnim izborom pa lahko v veliki meri vplivamo mi. To pa takoj pomeni prednost naših trgovin v primerjavi s podobnimi. Slaba stran tovrstnega razvoja je tudi v tem, da je danes ob astronomških cenah gradbincev, težko priti do novega lokala. Več kot desetina skupnega prometa Če upoštevamo letošnji promet naših prodajaln s skupnim obsegom prometa tako kosovno kot vrednostno, ugotovimo, da so naše prodajalne za naše prodane izdelke iztržile več kot 10% skupnega prometa na domačem tržišču. To nikakor ni zanemarljiva številka, če vemo da gre za denar v gotovini, ostali odjemalci pa plačujejo pretežno z rokom plačila 45-60 dni. Če upoštevamo, da vse boljše posluje prodajalna v Beogradu, kjer so bile izvršene določene kadrovske spremembe in novosti v poslovanju in da jeseni pridobimo še eno novo prodajno mesto, potem bo ta kanal prodaje postal še pomembnejši. In zato jim moramo posvetiti vso pozornost, tako glede oskrbe kot tudi urejenosti lokalov. In dva - tisti v Beogradu in naša prodajalna v Rogaški Slatini sta potrebna temeljite obnove. Razmisliti bi veljalo tudi o drugih možnostih! Gotovo je tovrstna lastna prodaja, ki vsakodnevno zagotovi določen znesek gotovinskega denarja, v današnjih časih izredno dobrodošla. Glede na visoko vlaganje za širjenje tovrstne mreže v lastni režiji, bi morda veljalo razmisliti tudi o kakšnih drugih možnostih. V sodelovaju z obrtni- mi zadrugami ah pa v večjih turističnih centrih, večjih mestih in mejhnih prehodih odpirati trgovine v sodelovanju z občani, ki bi bili pripravljeni stopiti v takšen posel. Skratka možnosti je več in o vseh bi veljalo temeljito premisliti, morda tudi o kakšnem povsem novem načinu prodaje na domačem trgu. In še en kanal prodaje bi lahko postal sila pomemben. Proste carinske prodajalne, katerih število v Jugoslaviji se že približuje številki tisoč. Zaenkrat z njimi, razen poizkusov, ki se niso najbolje obnesli, ne sodelujemo, gotovo je pa to veik potencial. Zadnja leta smo domači trg morda nekoliko zanemarili v primerjavi z izvozom, a nikoli se ne ve, morda se bo položaj tudi spremenil. Z. N. Prizor iz vsakdanjika v grobi brusilnici. (foto Z. Novak) Steklarna je z zavarovalno skupnostjo Triglav sklenila skupinsko kasko zavarovanje! Pred nedavnim je Steklarna sklenila pogodbo o skupinskem kasku zavarovanju. Tovrstno zavarovanje omogoča več ugodnosti, ki jih velja izkoristiti. V nadaljevanju so navedene nekatere ugodnosti, ki jih zavarovanec pridobi pri takšnem načinu zavarovanja, prav na koncu pa primer izračuna. Po pogojih za avto kasko zavarovanje AK-87 je možno skleniti kolektivno zavarovanje osebnih vozil lastnikov, ki združujejo delo v posamezni delovni organizaciji ter tam tudi prejemajo osebne dohodke. Skupinsko kasko zavarovanje je za zavarovance ugodno zato, ker omogoča obročno plačevanje (12 obrokov), nadalje nudi zavarovancem 10% popusta zaradi sklenitve zavarovanja na skupinski način, kjer je pogojeno, da se najmanj 6 zavarovancev odloči za tak način sklenitve kasko zavarovanja. Nadalje nudimo zavarovancem, ki bodo prvič zavarovali svoje vozilo popust iz naslova bonusa pri avtomobilski odgovornosti in sicer: pri zavarovancih z 20% bonusa se prizna 10% popusta pri sklenitvi kasko zavarovanja; pri zavarovancih s 30 - 40% bonusa se prizna 20% popusta pri sklenitvi kasko zavarovanja in pri zavarovancih s 50% bonusa se prizna 30% popusta pri sklenitvi kasko zavarovanja. Prvi obrok zavarovalne premije je zavarovanec vplačal ob sklenitvi zavarovanja, dočim bo ostalih 11 obrokov delovna organizacija odtegovala od mesečnih osebnih dohodkov ter s pripadajočimi obrestmi nakazovala na račun zavarovalnih premij Zavarovalne skupnosti TRIGLAV OS CELJE. Zavarovanec sprejme zavarovalno polico ob sklenitvi zavarovanja in zavarovanje prične teči z dnem, ki je na polici naveden. Če med trajanjem zavarovanja pride do določenih sprememb npr.: zamenjava vozila, sprememba lastništva vozila itd., bo zavarovalna skupnost izvršila ponoven obračun zavarovalne premije. Zavarovanci, kateri že imajo sklenjena zavarovanja pri naših zavarovalnih zastopnikih, predstavništvih, lahko ob poteku zavarovanja pristopijo v skupinsko zavarovanje v tej delovni organizaciji. Vozila, ki bodo prvič zavarovana, bo zavarovalna skupnost po svojem predstavniku opravila ogled. Zavarovalna skupnost Triglav bo sklepala zavarovanja po veljavnem premijskem sistemu X-AK-I/87 za zavarovanje avtomobilskega kaska ter sprejetih pogojih AK-87. Primer: Orientacijska vrednost vozila YUGO KORAL (2/903/45/31) 9.960.100 din. Zavarovalna premija že upošteva 10% popusta iz skupinskega kasko zavarovanja. Premija pri 1% odbitni franšizi (100.000) znaša, v tem primeru 316.330 din. To je možno plačevati na 12 obrokov, torej prvi obrok znese ca 27.000 din, ki se plača ob sklenitvi, naslednji obroki pa 43.200 din mesečno. Razen tega se upoštevajo že prej navedene bonitete iz obveznega avtomobilskega zavarovanja ali pa tudi iz obstoječega kasko zavarovanja - katero je za stranko ugodnejše. V primeru, če želite skleniti tovrstno pogodbo ali rabite dodatne informacije poiščite ali se informirajte pri tov. Bevcu Antonu, Kot 10, 63250 Rogaška Slatina, do 8 zjutraj ali po 20 zvečer. ZLATKO NOVAK Upokojila se je Kadrovske zanimivosti za meseca junij in julij 1988 Jožefa V juliju Šušterič 2218 delavcev Prva delavka iz Dekorja, ki odhaja v pokoj, je Jožefa Šušterič-Pepca. Njena življenjska izkušnja ni lahka, saj vemo, da se na skopi kozjanski zemlji že nekdaj ni dalo preživeti in so ljudje zapuščali domove, ki mnogokje samevajo opustošeni. Pepca je bila poročena, a brez otrok, sedaj je vdova že 21 let in se je starostno upokojila s približno enaindvajsetimi leti službe. Na dom ni pozabila. Delala je pri »Kreatorju«, mladem šiviljskem podjetju, takrat so bile to štiri manjše delavnice, zdaj imajo nove na Dečkovi. Pravi, da se mora oglasiti tudi tam, sodelavke so bile do nje dobre. Stanovanje v Celju ji ni moglo nadomestiti doma v od sveta odrezani kotli-nici, kjer na hišni tablici piše Vrenska gorca in spada pod krajevno skupnost Buče. Od tod se je nato vozila z avtobusom v Celje, seveda pa še prej prepešačila dolgo in strmo pot do avtobusne postaje. Tako je bila v oporo bolni mami. A napor, ki je bil za vse to potreben, jo je vedno bolj utrujal. Mnogo bolje bi bilo, če bi se lahko zaposlila kje bliže doma. Po neugodno rešeni prošnji v kozjanski Metki, bila je pač v letih, ji je nekdo svetoval, naj poskusi v Dekorju. Spominja se sreče, ki jo je občutila, ko je bila sprejeta v našo TOZD. Zdelo se ji je, da je v nebesih, zatrjuje in doda, da se je v mladem kolektivu še sama počutila mlajšo. V vsakem vremenu je šla v službo, šest let in štiri mesece in skrbela, da so bili prostori našega obrata urejeni in čisti. V pokoju se ne bo dolgočasila. Laže kot doslej bo pomagala pri kuhi in delu na polju nečaku Branku Piršu, ki je tudi zaposlen v Dekorju in je na bližnji kmetiji ostal čisto sam. Kadar pa bodo dela postorjena in zažive spomini, naj le še pride med nas! Pepca, delavci Dekorja ti želimo, da še naprej ohraniš dobro voljo in da bi ti služilo zdravje! F. Č. Stanje, dne 30. 6. 1988 po TOZD-ih TOZD Osnovna izdelava 573 TOZD Dodelava 191 TOZD Kristal 652 TOZD Dekor Kozje 231 TOZD Servisne dejavnosti 94 TOZD Delavska restavracija 35 TOZD Dalmacijakristal 110 TOZD Tehnokristal 99 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 232 Skupaj Steklarna »BK« 2.217 V mesecu juniju so prišli: V TOZD Osnovna izdelava odnašalci Ivan Halužan, Josip Mužar, Janko Mikolič, Antun Gajšak, Ranko Manjič, Franc Bračun, Branko Javorič, Milenko Stančič, Zvonko Vran, Dubravko Pongračič, Vlado Horvat, Darko Ivanjko, Damir Goleč, krogličaiji Milan Fink, Ervin Nežmah, Ivan Ki tak in nabiralec dna Mirko Korbar; v TOZD Kristal brisalke stekla Renata Križan, Dragica Šumak, Majda Ivanoš in pomočnik II. Janko Jagic; v TOZD Dekor Kozje brusilec II. d. k. Zlatko Resnik, brusilca I. d. k. Peter Šošterič, Drago Dvoršak in nevtraliza-tor Ivan Bezamovski: v TOZD Servisne dejavnosti elektrikar I. Aleš Tadina in ključavničar II. Boris Škrabi; v TOZD Delavska restavracija natakarica II. Marija Krivec in pomožna kuharica Leonida Peer. Odšli so: iz TOZD Osnovna izdelava na služenje vojaškega roka so odšli krogli-čarji Josip Hlupič, Stjepan Hlupič, Milan Rampre, Anton Mohorko, Darko Jug, Josip Štruklec, Vjekoslav Ponde-Ijak, Ignac Krklec in Rajko Božič, odnašalci Damir Šolman, Miro Bosnar in Ladislav Vuk, čistilka sanitarij Štefanija Gobec se je invalidsko upokojila; iz TOZD Kristal na služenje vojaškega roka so odšli strežnik na brusilnem avtomatu Nikola Krizmanič, brusilci II. Branko Beloševič, Igor Kolar, Robert Kuraj, brusilec I. Jožef Arnuš, pomočnik II. Darko Rupert, vodja prodajalne Naše staklo Blagoje Čehkovič je odšel v pokoj, transportni delavec v kislinski polirnici Vinko Osek je bil invalidsko upokojen;! iz TOZD Dekor Kozje na služenje vojaškega roka sta odšla brusilca II. d. k. Anton Jazbec in Maijan Blatnik, odpoved sta dala brusilec I. d. k. Peter Šošterič in brusilec II. d. k. Alojz Beline, čistilka Jožefa Šušterič je odšla v pokoj; iz TOZD Servisne dejavnosti na služenje vojaškega roka sta odšla ključavničarja II. Zvonko Krivec in Vincenc Lampret, pleskar I. Rudolf Bor-šič je odšel v pokoj, ključ, izdel. modelov Darko Kajba pa je dal odpoved; iz Delovne skupnosti skupnih služb izključena sta bila čistilka pisarn Lidija Debeljak in čuvaj Dragobran Rakič, skladiščna delavka Zdenka Oberiški pa je dala odpoved. Stanje, dne 31. 7. 1988 po TOZD TOZD Osnovna izdelava 573 TOZD Dodelava 191 TZD Kristal 656 TOZD Dekor Kozje 230 TOZD Servisne dejavnosti 93 TOZD Delavska restavracija 35 TOZD Dalmacijakristal 109 TOZD Tehnokristal 99 Delovna skupnost skupnih služb 232 Skupaj steklarna »BK« 2.218 V mesecu juliju so prišli: V TOZD Osnovna izdelava odnašal-ci Ivan Boršič, Ivan Kajba, in Josip Ivanjko, krogličar Bojan Šket, čistilka Danica Filipčič in izlagalec stekla Josip Tepeš; v TOZD Dodelava brusilec II. v grobi Silvester Lipnjak; v TOZD Kristal brisalke stekla Marjanca Železnik, Josipa Ivič in Ankica Posavec, pripravnici Ii. stopnje Simo- ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestrice Silvije Lah se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za darovano cvetje ter izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot žalujoča sestra SIMONA LAH na Lah in Simona Vehovar, brusilka I. Lidija Javorič in brusilec II. Robert Žvorc; v TOZD Dekor Kozje brusilec II. d. k. Darko Kodrin; v Delovno skupnost skupnih služb pripravnica VI. stopnje Lidija Herman. Odšli so: iz TOZD Osnovna izdelava odnašal-ci Stjepan Hercigonja in Stanko Strašek sta bila izključena ter Slavko Boršič, ki je dal odpoved, čistilec kovinskih modelov Edi Ferlič je bil izključen, pomočnik prip. Bojan Kidrič je odšel na prestajanje zaporne kazni do 12 mesecev, mojster brig. Franjo Stan-čin je odšel v pokoj; iz TOZD Dodelava rezalka stekla Kristina Sovine je odšla v pokoj; iz TOZD Kristal strežnik Ignac Ku-šič je bil izključen, brisalka stekla Biserka Varjačič je bila tudi izključena, čistilki Brankici Krklec je poteklo delovno razmerje za določen čas; iz TOZD Dekor Kozje dež. vzdrževalec Rafael Zupanc je dal odpoved, bru- silec V. d. k. Vincenc Polajžer po 169. členu ZDR; iz TOZD Servisne dejavnosti ključavničar izdelovalec brusilnih vreten Janez Inkret je odšel v pokoj; iz Delovne skupnosti skupnih služb vratar Josip Kunstek je odšel v pokoj. Rodili so se: V juniju in juliju so se našim sodelavkam in sodelavcem rodili otroci: Mario Droždan Marijin sin, Sandra Kuihar Ružičina hči, Leja Prevolšek Darjina hči, Petra Tutnjevič Radovanova hči, Niki ta Tratenšek Irenina hči, Tomislav Vešligaj Blankin sin, Davor Cesarec Biserkin sin, Danijel Ivnič Dragutinov sin, Nejc Krivec Marijin sin, Krešimir Gorišek sin Katice Mik-ša, Leon Jeranko Vesnin sin, Anita Galun Ignacova hči, Natalija Pavič Anina hči, Bojana Špiljak Tomova hči, Danijel Gregorčič Marijin sin, Anja Poš Janezova hči in Mojca Valenčak Tanjina hči. Staršem čestitamo, naraščaju pa želimo mnogo zdravja in sreče! Poročile so se: V vročih poletnih mesecih so se poročile naslednje naše sodelavke: Meri Scipioni poročena Matutinovič, Magda Mgjer poročena Plevčak, Leposa-va Tutnjevič poročena Mramor, Ana Krofel poročena Mramor, Anica Balon poročena Krizmanič, Maijana Boršič poročena Halužan in Tanja Sinkovič poročena Valenčak. Novoporočenkam iskreno čestitamo in jim želimo mnogo sreče na novi življenjski poti. METKA STIPLOVŠEK Za razvedrilo Nagradna križanka št. 149 Med reševalce nagradne križanke št. 149 bomo razdelili za 7.900 dinarjev nagrad, in sicer prvo nagrado 3.300 dinarjev, drugo nagrado 2.500 dinarjev in tretjo nagrado 2.100 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 149. Rok za oddajo rešitve je 15. september. Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št. 148 takole: prvo nagrado 3.300 dinarjev prejme BRANKO REGRAT iz Pilštajna, drugo nagrado 2.500 dinarjev prejme ZLATA PODHRAŠKI in tretjo nagrado 2.100 dinarjev prejme DRAGO SLATINŠEK. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 148. - vodoravno: Podčetrtek, bas, Stradivari, Ast, Američani, črka, Lavo, čik, Aden, mrest, narkoza, štab, oltar, občrtovanje, Klee, kare, cmok, Voklo, snov, oda, AČ, eksminister, razcepek, Troja, Ant, Lara, obrat. UREDNIŠTVO J «5 . v; tott'ASHA \sT :^x$L/ynuA y BORECV REV0LUC. GIBANJU STAVČNI ČLEN, SUBJEKT PLESALEC * IN FILM. IGRALEC ' KELLY UMETNI- KOVA DELAVNICA TENKA MREŽASTA TKANINA SODOBNI IT. PISEC (UMBERTO, IME ROŽE) ITALIJAN. PUSTOLOVEC (GIAC0M0) AVTOR VINKO K0RENT ORANJE SL POPEVKAR (0T0) URADNI SPISI UK0VNI UMETNIK SKLADBA V SVOBODNI OBUKI (TOCCATA) O VISEČ SNEŽNI ZAMET ŠTEVILKA DESET V USTALJENA REČENICA, FRAZA 0BUKA STEBLA STANJE RASTLINE ZARADI POMANJKANJA VODE KONTAKT PREPROSTE HIŠE, BAJTE IZUMITELJ DINAMITA (ALFRED) • PLOŠČATA KOVINA NA LESENEM SODU PODROČJE OB SEVER. TEČAJU MANJŠA GORA ANGLEŠKO SVETLO PIVO SVETOVNI REKORDER NA 100 M (BEN) ALJA TKACEVA SODELAVEC LISTA DANICA ILIRSKA SOVI PODOBNA NOČNA PTICA REKA V SEVEROVZHODNI ŠPANIJI LESENA PIPA S KRATKO CEVJO MALIK KUNIČNI CENTER GOZDNA PTICA PEVKA NASKOK, NAPAD OBALNO PODROČJE ZADNJA ČRKA GRŠKE ABECEDE PODOČNIK PRI PRAŠIČU VERDI- JEVA OPERA BRENCELJ IGRALEC BATES BIVŠA U. TV NAPOVEDOVALKA (JANA) TEMNI DEL DNEVA ČLOVEK, KIG01TA. POŽREŠNE! GRŠKA BOGINJA ZEMLJE OLGA CEPIN NAZIV VOJVODIN. PESNIK (KAR0LY) DLAKA POD NOSOM AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RVAN) MAJHEN GALEB VIKTOR SMOLEJ STEKLENI PAPIR ZA BRUŠENJE MANJŠA DOLINA, TUDI Ž. IME AM. ZVEZNA DRŽAVA Z GL MESTOM LITTLE ROCK TELE- VIZIJSKI ZASLON Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«; Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.