Št. 19.                                       V Gorici, v soboto dm* 7. nmrea 190'!.                                Letnik V.
l/.li:ij:i vs ;            I't'k   in so Ik» 11» •»1 •
] I    in i |n'i'(l|nil'!   i' /.;i imi'sIk l"i' i>i, ,'i  nil
I i |>     /.a. (li'/flu    Ako  |i;uli' n:i l:i  iJih \:i
pra/.n ik i/.iili'(l.ui |>iwj iiIj (i  /vi-iVr. SI;iih-
(in post i |M r|i'in:i n   ;ili   v   (iurin   11:1 ilmn
|ii)šil|;in   ci'luli'liiit S    >    |ii)I|i'Iimi    i   K 11.
iVlrtirlno  "J K.  I'p>i|;i].-i v v (iDiifi v |i«-
l>:ik;ini;ui S r h \v a r /   v   Šolskih   iiliciiii      |
.1**1 I <• r s i t /.' v   \ui^l< ill   ulirah   in   l.r
b:iii n:i   \ rciliji'ii'in li'kaliscu po K vin
(/Juliaiij)' i/.rianj«*.)
I reilni*ivu in upravnKtvu  »n
r.;-«tjaja.tii    v    <.\ a r o d h i    I. i 8 k a r ii i»,
lilira  Vi-tti.rim  I.    4t   lJ
iJopisj-j<- i,,»-.l<jviti i!:* uredniätvo.
"glasi- in iiaruih.nio pa na upravniitvo
• fiord-«. Ou'la-t. v račumjo po petit-
¦>r»t:i!j .i »n't-: .•!• . v ti.skajo 1-krat po
12 viii . li-kra1 j ¦; 10 vin. 3-krat po
h    tiii.   Ako   st-    vedkrrtt   tiskajo    raču-
¦      lilJO   S«'   po   puRO'Jtil.
i
I___________________________________________________________
l/(J;i|;(trlj  in udgovonii  urmlnik Josip Marušic.
Tisku  „Narodna tiskarna" 'odgov. J. Marušič).
N copra vinuni jeza.       !
V italijanski   zborniui   je vladal   te ,
dni strafen  limp:   kakor   smo svojim či- (
tateljem  na kratko porocali, razpu-itila je
vlada v Zadru druStvo „Unione Zaratina".
Uzrok razpustu jc hit-Hft-Jpr   V  tem dru-
slvu,   nahajalo   se j<>   precej'nje   ^tevilo :
e. kr. avstrij.skih uradnikov in sicer največ
poštnih in  brzojavnih. L)ne 8. februvarja ,
je drustvo hotelo prirediti pies.  V ta na-  ;
men je okinealo   dvorano   z  italijanskim ;
grbom,   okolo   katerega so viseli deželni I
grbi   Dalmacije,   Istro,   Trsta,   Gorice in
Tridenta.   Poleg tega so postavili na od- j
ličen proslor  dvorano,  sliki italijanskega
kralja in kraljice.   Politic na oblast,   doz- j
navši za vse to, poslala je na lice mesta [
svojega policijskega uradnika,   ki je zah- ;
tevHl   od društvenega   predsedniStva,   da ;
odstrani   zgoraj omenjene dekoracije.   I/ ',
začetka seje predsedni.štvo protivilo ti od-
redbi, a kunečno hi se moralo  vendar le
udati   in   pies bi   se   smel vrsiti le brez
teh dekoracij. Da je pa pofltala ta proti-
avstrijska demonstracija Se vecja, opustil '
se je raje pies, nego da bi se udal dru-
žtveni odbor   zahtevam politične oblasti.
Ob jednetn pa je tudi ves drustveni od-
bor odstopil. Prislo je do nove odbo?ove
volitve,   a voljeni   so   bili. spet stari od-
borniki s prejšnjim predsednikom dr. Mil- :
kovieem,   ljudje torej,   ki so zdaj vse to
seveda odobravali,   kar so poprej storili
Takih   tako   izzivajočih   demonstracij   pa
politična obiast ni niogla in ni smela veO
trpeti in prisiljcna je   bila torej društvo
razpustiti. Mimogrede bodi še povedano,
da   tofi   državno   pravdništvo   Milkovu.-a
zaradi   veleizdaje.    Milkovič   je   namreč
hrvalski renegat in jeden  najstrastnejših
agitatorjev v službi italijanake irredente.
Sicer pa bodi še povedano, da je to dru-
stvo tudi druga   leta   prirejalo svoje za-
bavo, pri katerih ni nikdar manjkalo slio-
nih veleizdajskih   pojavov.   Ali   politična
oblast bila   je   za vse to gluha in slepa,
dočim je postala   letos   drugega mnenja.
Vsakako   pa je   pomenljivo,  da je imela
vlada ietos dovelj poguma stopiti na glavo
ti irredentovski kači, dočim je bila poprej
kakor smo ravnokar omenili, za vse take
in   jednake   veleizdajske    pojave   vedno
gluha in slepa in je vsled tega tudi naj-
več zakrivila, da je postala irredenta na
jugu   naše   države   tako   brezobzirna in
tako predrzna.  Ta   odločni vladin korak
pa vzbuja pri nekaterib rnnenje. kakor
da boče v Dalrnaciji odslej naprej drug
veter pihati. In ravno to domnevanje je
riümree" te dni jako razburilo duhove na
Monte Citorio v Hirnu. V italijanskem
parlarnentu so narnreč mnenja, da irnajo
pravico vtikati h^ tudi v vse one zadeve,
ki se tič-ejo italijanskega prebivahtva naže
.^ržavo. Kdo jim je to pravico dal, tega
mi ne vemo in te^a bi nam ne vedel
povedati niti sam dr. Körber, ako je nje-
gova trditev re«nična, da ne obstoji rned
Avstrijo in Italijo nobena tajna klavzula,
po kateri bi se rnorsla na^a vlada na-
sproti avstrijskim Italijanorn tako obna-
Aati, kakor bi to zahtevali izvestni par-
lamentarni krogi na Monte Citorio v
Hirnu. V ital. zbornici namreč bila je te
dni stavljena interpelacija /arsdi razpusta
omenjenega ital. dru.štva v Zadru In pri
ti priliki. priälo je v italijanski zbornici
do jako burnib prizorov Tako je n. pr.
clan centrums Monti Uuarnifri bruhal
strup proti knraku zaderske vlade in pri-
poročal državnemu podtajniku v vnanjem
ministerstvu, naj vendar ne dopušca, da
bi se v zvezni državi tako postopalo z
brati Italijani, ko se hočejo spominjati
Hvoje domovine ter da naj odločno pro-
testuje proti takeinu podlemu postopanju
od strani avstrijskih pnlicistov in kanalij.
Poslanec Monti Guarnieri je po vsi sili
hotel dokazati. da je naša vlada z raz-
pustom irredentovskega društvu ,.Unione
Zaratina" razAalila italijanskega kraljit in
sploh vso savojsko družino. To pa se je
zdelo republikaneu Gattornu presmesno.
in imenoval je Monti Guarnierja kralje-
vega hlapca, na kar je nastal v zbornici
tak hrup, da je moral predsednik zaklju-
čiti sejo. Med tern brupom pa so kričali
nekateri poslanci živio kralj, drugi pa
živela  republikii.
Ta tragična komedija   v ital.   zbor-
nici     zaradi     razpusta     izdajskega   ital.
drdštva na avstrijskih tleh, je pač zopet
dokaz, da obstoji   ganljiva   politična vez
med irredentovci to in onstran črnožoltih
kolovr  ter da ti bratci svojih srčnib brig
prav nič ne skrivajo pred svetom. To pa
je tudi dokaz, da vsem tern ljudem sku-
paj manjka jedno kolesce,   kajti da    ital.
poslanec     na    Monte    Citoriju    zamore
imenovati „Italijane ki se spominjajo svoje
. domovine (kaj pak da Italije) ljudi  kakor
; je predsednik bivšega „Unione Zaratina''
< Milkovica in večino članov društva <;. kr.
avstr uradnikov n avstr podanikov, o
takern rnožu se žp more reči da g1» luna
trka Pri ti priliki utegne zanirnat1', kar
je nedavno pinal trezni Italijan in učeni
laiki '•¦'-nator Ascoli v milanskem listu
,.La vita intfrnxzionale1' o Dalmaciji in
ni^aern preli-vahtvu. Mej dragim pravi
Ascoli: Hrvatov v Dalmaciji je nad pol
milijona in je popolnoma naravno, ako
streme za združenjem z ostalimi milijoni
v drugih hrvatskib deželah Italijanov v
Dalmaciji pa jf ,-amo lö(>X) t. j. 3 od-
stotke. Prebivalstvo Zadra jh navidezno
po večim italijan-^ko, ali to je tako kakor
öe bi bilo n pr mesto Pariz napolnjeno
z Angl^ži. a Budimpe.4ta z Hamani, za
skupno.st prebivalstva dežele to nima no-
be riega pomena Italijani so po*tali pre-
širni vsled [iridobitev Garibaldij*i in Vikto-
rijH Kmanucla ! Te pridobitve ?o Italijane
takw umamile. da ni ne morejo postaviti
več nx»j pri .svojih aspiraeijah. Ali pri
V'hü jn utonil sv. Marko z vserni drugimi
svtniki italijanske obali. Dalmatin9ki
HrvHtjc jia. st- ne boje več vstajenja teh
svetnikov. marvec oni pričakujejo v«ta-
jenjf drugega Marka in ta je. kakor pravi
legfnda KraljeviO Marko, katereu'a je sarn
Tomaten imfnoval  na.^ Marko.
D o p i s i.
1/,  Lader, — V noči   od   pustnega
ponedcljka na  fustni   torek   obiskali   so
na?   neljubi gostje, -— cigani   Ta sodrga
klati se vedno   krog   na^ in dela   škodo
kjer le more. Tudi to no<3 so lepo gospo-
darili v na^i vasi. Pri ^Močilarju1' ukradli
so 9 lepih kokoši neki ubogi udovi. Imela
je samo   teh ^, da si je za skupiček.   ki
ga je dobivala za jajca, kupila kruha, soli
itd.,   — vzeli so ji vse !   Pri sosedni hiäi
pri „Prodarju"  ukra-lli so pa gospodarju |
eno sukneno   obleko in domačemu   sinu
dve;  zdaj v praznik   niti k sv. maši   ne
moreta; vrhu tega so ukradli   še čez 80
/ mošta. Ko so se tako nabrali, potegnili
so   jo   baje   čez    Dreženco   na Bovsko,
kjer  so   se  pustni   torek   dobro   mastili
s kurjo pečenko ter jo z moštom zalivali.
-- Lani ob tem  času   nekako   kradli so
pa na Iderskem konje, k:ikor se je poro-   j
oalo nekaterim  listom lielo leto zasledo-   !
vala  je   žandermerija    tatove   in   ravno
pustne dni dobila jih je v pesti — namreč ;
nekegu visokega cigana in njegovega sina. '
Zanimalo vas   bo   zvedeti,   kako   so  jih !
vjeli. Kvo kratko poročilo :   Zasledila sta
dva   kobariska   orožnika   tolpo   ciganov, i
brojeeo nad 40 glav »n opazila med njimi
konjska uzmoviea. Šla sta previdno proti
njim —   toda   cigani   so  jih   opazili   in
kakor trop tičev razpršili so se na
vse strani. Orožnika sta se naredila, kakor
bi se zanjf več nt' menila. vrnila sta se
na Karnno, prepeljala se čez boč-o, najela
voz, ukazala naložiti nanj slame — se
vlegla v slamo in zapov^dala peljali po
desnem bregn do Tolrnina in iz Tolmina
po levem bregu nazaj. Napravila se je
noč. Ko se pripeljeta do Gabrij, zagledata
na otoku >oče tolpo ciganov okrog ognja
Takoj sta iz voza — pa glej polno zaprek:
priti morata čez prod in čez vodo ako
bočeta do ciganov. Brez pomi9leka 31a
sta oprezno na delo. Pa glej: pod nogami
poči vejica — vsi cigani obmolknejo in
gledajo kje ie nevarnost; izpodrsne kamen,
i zaAumi grm, zažumi voda — takoj pozor
pri ciganih. Tako sta morala pri vsakih
ö ali 10 stopinjah po 10 minut ležati,
da sta odvrnila od sebe pozornost ciganov.
Slednjič sta pri otoku, tiho premotrivata
tnlpo krog ognja in glej: tu je veliki cigan
uzmovič. Toda tudi on ju je opazil in
kakor hi trenil bil je kviäku, zaupil in
odskočil kakih '.) m daleč v stran. Pa tudi
riganke in otroci skočili so kvišku —¦ in
np«rečni cigan zapletel se je v krila ci-
gank in padel, kakor je dolg in širok.
Kot strela iz neba.   ležal je žandarm na
! njem. na žandarmu pa 20 do 30 cigano?
in citrank. Tako se je valjala po Sočinem
otoku živa kopica med stra^nim vikom
in krikom. Žandarm bil je boj za življenje
in smrt v živi gnječi. Se le ko je priäel
drugi toraris na pomoč -- posrečilo se
je raztrgati živi klopčič. razgnati tolpo in
zvezati cigana, ki sedaj   sedi v kobariiki
I ječi in premišljuje pretkanost in srOnost
naših vrlih orožnikov. Taki možje gotovo
zaslužijo, da se jih odlikuje. — Tudi sina
j omenjenega   cigana vjela sta ravnp tiata
: dva oro-inika na jako zvit način. šla sta
na sprehod — brez pušk. Gigani nič   ha-
i dega sluteči, niso pred  njima bežali.   Pa
1 onadva spustila sta se brez orožja mod
nje, ki so se seveda po svoji navadi hitro
razpräili, toda niso s tem zmedli preme-
tenih t.esarskih mož. Pustila sta vse druge
in sledila uzmoviču, katerega sta slednjič
v goščavi prijela. zvezala in odvedla v
zapor. Eden držal ga ie za vrat, drugi
pa z golo sabljo poganjal. — Upamo, da
se posreči pogumnim našim orožnikom
spraviti pod ključ tudi cigane, ki so se
na račun uboge udove na pust mastili s
kuretnino ter jo zalivali z moštom. —
Cigani so v naših krajih strašna nadloga.
Res c. kr. orožništvo vstrajno preganja
— toda kaj pomaga to, ker jih viäje
oblasti takoj izpuste, ko so jih koraaj
dobili pod ključ. Ni čuda, da se ničesar
ne boje ter s hudo zahtevajo od ljudi,
kar se jim zljubi. Če jih kdo ustavi, pa
je takoj nož ali revolver pri roki. Ko bi
jih strožje zapirali, ne bi bili tako pre-
drzni — zapro pa jih navadno  le nekaj
, ur, toliko, da se na gorkem prespe, potem
pa zopet gredo kamor   hočejo;  — odtod
I njihova predrznost!
MSTKK.
1        Sokratov god.     j
Veaeloigra.  —   Spisal   Soški.     j
Osebe:
|              ^ ok rat, lilozot in  kipar   v   Atcnah :   Pindur,
pt'snik, Sokratovo sostn.1   iikjž;   Klo on.   slrojar,
^okiutovc    2emi   brat,   politik.    incstni    svt'tnik;   j
''rakon.    tfuvaj   v   Atcnah;   Ttrzit.   dosliižni   i
v"jak, sprctnljcvak'i: Tirtcjcv: Tirti'j.   slep liar-   •
uionikar; KI e ubul. Sokratov   sin ;   K s an t i p a.
Sukratova žona.
Prvo dejanje.
, Priz o ii ŠC i1: Kuhinja v Sokratovi liiÄi.
^ieiU kuhiiijo okrogla miza. \ ozadju bli/.u ojj
ujibca jo dru^a inanjsa iniza. na njiM razna ku-
tunjska posoda.
Prvi prizor.
Sokrat, Ktinntipu, Kleubul.
S o k r a t: (sedi na nizkem stolčku,
izdeluje kip; sin sedi s podvitimi nogami
po turäko na tleh in drži kamen,   da se
ne ziblje.) Drži bolje, Bulček, in ne zijaj
mi okrog!
B ulček :(Malo nevoljno in uporno.)
Saj držim! — Vsi prsti me vže bole. —
S o k r a t: In pete te tudi srbe; rad
hi ie\ za drugimi paglavci skakat po uli- '
cah. (Važno.)  Clovek   mora   imeti   svojo
I pozornost pri delu, katero ima  v  rokah.
I Kdor ne   dela   pazno,   dela   kazno.   To
; pomni in vklesaj si globoko   v   črepinjo,
ti otročaj.
Bulček: i^Hazmišljen.) AaV —
Kako rnenite, ocka?
I           So k rat: (Nevoljen.) Tiii - - zpaga
zijava! —  Vprašam te, kaj iniaš od raz-
tresenega dela?
Bulček: (3d raztresenega dela?
— — Raztreseno pamet.
Sokrat: (Zadovoljno.) No, to si
mi pogodil. — Toda veä-li. kaj je raztre-
sena pamet? Kaj razumiž ti z besedo:
raztresen ?
B u 1 č e k: NiČesar.
Sokrat: Tako? Ničesar ne
razumeš? — Ti tepee zabiti! Čim sta-
rejäi si, tem neumniži. ¦— Pomisli dobro
in povej, kaj pomeni sploh beseda (Raz-
ločno zlog za zlogom.) raz-tre-aen V
B u 1 č e k : Raztresen ? — 1, kar ni
skupaj, je raztreseno.
Sokrat:   (Sam pri sebi.)   Tepee !
^Sinu.) Sta-li kotel tain v kotu   in lonec |
na polici skupai ?                                         j
B u 1 č e k : Ne-e !                                j
Sokrat: Torej sta raztresena '•>      '
B u 1 (i e k .   (malo   pomišlja,   potem ¦
pa odločno odvrne."! Seveda!
Sokrat: ^Proti občinstvu.) Na, tu
ga imaš zopet ! In ta je -- nioj   sin.        :
S takimi osli ni govoriti. — (Sinu.) Sta-
li sosedov Sultan   in   naä   maček   kedaj
skupaj V                                                         i
B u 1 c e k: ^veselo prikimuje z glavo,
oöi se mu svetijo.j Da, se oni dan sta
se bila hudo spopadla doli   pred   kletjo. j
Sokrat: (Proti občinstvu.) Tu je
konec tilozohje! — (Sina.) Veä-li vže za
izrek, ki pravi, da pes in mačka ne gra-
sta nikdar skupajV
B ul č e k : (Yazno in samozavestno.)
Seveda ne pes  in   mačka,  a pomisliti  |
morate, očka, da naš je — m a č e k. —
Sokrat: 0 ti vnebovpijoča pri-
smoda! — Čakaj, te vže pripravim k
pameti. Sta bila-li ti in rajni ded nas
kedaj skupaj?
B u 1 če k : (Veselo.) Ej vže parkrat !
— Saj sein pripovedoval onega dne ma-
teri, da se mi je dvakrat sanjalo o njem.
Prinesel mi je v sanjah novo piščalko
iz Korinta.
Sokrat: Jaz vpraäam, ali sta bila
kedaj v resnici skupaj, ne le v   sanjah?
B u 1 č e k: (Kakor užaljen.) Menite-
li. da lažem? — 0 ne, ne laže Bulček,
ne! Vr resnici sem sanjal, da sva bila...
Sokrat: ^mu pade v besedo.)
Torej si bil vže kedaj po dnevu z dedona
skupaj '>
B u 1 ö e k : Seveda, saj se mi je
sanjalo, da je bil dan.
Sokrat: (se vgrizne v spodnjo
ustnico in obmolkne za hip.) No, še en
poskus! — Če raztreSeš po nesreči vre^o
boba, kaj ti ostane v rokah ?
BuUek: iZ nekako gotovostjo.)
Vreča!
Sokrat: (založi mu eno za uses a,
da se prekucne vznak in obe nogi kviäku
pomoli.) Na, tu imaš bob in vrečo! —
Shrani oboje, —
je kazal Tursiiji vedno JHko nnklonjon,
doöirn so drugi avstrijski koruularni urad-
niki vedno pospeševali oiipor halkuiiHkih
narodov proli Turt'iji. Koihmiho pravi <lo-
pisnik, iia ho vesli <> mobilizaciji ruskih
vojnih cot v Oflr.si in v Kijmvu popol-
riorna roHnifrn1!
Domače in razne novice.
Za „Solski   Horn"   prejoln uprav-
niätvo „Gorice".   G. S.   Gregorčie 20   K.
Hvala!
Dr. Rojjii* prt'd porotiiiki. — Pod
lein naslovnrn j« zadnja ,.Soča" zoprt
priohčila dnljAo nolico, s katero hrOe na
nji lasten način hvoj« čitatc»lje plepiti tor
odvrniti od dr. Tnrno skandal, katerega jn
ppovzroOil 8 t^m, da ,j<; onomo^oOil uisto
slovp.nsko porotnn klop v svoji pravdi
proti dr. Ro.jcu Np zaradi ,,Öocp", marveč
zaradi njenlh čitatHjpv, katere „Soca"
dvakrat na teden tako nesramno larba,
bodi tu š o j i) (1 o n k r a t p o v e d a n o,
da je p r i pr v i o b r a v n a v i d r.
|H o j č e v z a ü o v or n i k d r. Zuc c: o n
d r. T u m u p r e d 1 a k a I. n aj «pso-
stavi čisto h I n v e n s k a porotna
klo p, ter da je d r. Tu ma ta prod log
o d k 1 o n i I /, i / 14 o v o ro m, da n eč e,
da b i s 0 d i 1 i I j u d j p. k i z n a j 0
k o m a j p i s a 11 in b r a t i. S torn jo
dr. Tuma onemogočil čisto slovensko po-
rotno klop ter zakrivil Skandal, katore^a
bi njpgovo ^lasilo ,.Snča" tako rada pod-
taknila dr. Kojcu. To je neizpmlbitno
dejstvo. katero smo v svojem listu in
trikrat pribili. in katerPt>a se „Soea1'
vedno ogiblje, kakör mačka vroče kaše,
boteč s predrznim zavijanjem oprati svo-
jega Ijubljenčka dr Tumo. S tem mislimo,
da ie ta zadrva konečno dognana. „Soča"
obela. da pride na dan se z druk'inii lo-
povščinami. Mi ,.Sočr' to prav radi ver-
jamerno, kor je itak vsakemu, kdor „Sočo"
pazljiva čita, znano. da ne polni svojih
predalov z drugim. nego izkljuena le z
lopovščinami.
Politici)! obhod bohiujske želez-
iiice. — Politični obhod na proiektirani
črti bohinjske železnice med Prvačino
in Trstom, pričel se je vršiti dne 4. t.
m. in sicer se je zbrala v ta namen ko-
misija najprej v Prvačini in se od tam
pomika proti Trstu ali prav za prav
proti Opčinam, kajti od kolodvora dr-
žavne železnice pri sv. Andreju v Trstu
pa do Opčin se je izvršil politični obhod
že lansko leto. — Pri ti priliki opozar-
jamo vnovič prizndete zastopnike občin,
cestnih odborov in drugih moralnih kor-
poracij. kakor tudi zasebnike, čez katerih
zemljišča, ceste, steze, poti, potoke, po-
točke in vodotoke bode tekla železnica,
naj se pri obhodu oglasijo na licu mesta
in naj zahtevajo, da se jim to ohrani,
oziroma naj se i7rečejo, kako hočejo, da
da se jim nadomestijo poti, prehodi, cesto,
mostovi itd , ki se jirn vzamejo ali ome-
jijo radi železnice. Kdor se ne oglasi in
ne bo trdil in zahteval svojih pravic, jih
lahko zj?ubi. Pri tern pa ne zadostuje, da
kdo samo v veter govori, ampak mora
biti zraven ludi pri obhodu, ko se za-
pisnik piše in mora gledati, da pride nje-
gova zahteva v zapisnik, katerega tudi
podpiäe.
KinetijHki shoili. — Kakor do
sedaj imel bode tudi v prihodnje poto-
yalni učitelj za kmetijstvo gosp. Anton
Štrekelj ob nedeljab kmetijske shode in
sicer v mospcu marcu v naslednjih ob-
činah: 8. v Smarjah, 15. v M^dani. t9. v
Kanalu, 22. v Dornbergu in 29. v štjaku.
Razun nedeljskih shodov prirejal bodo
todi „kmetijske vPČere", kjer bode raz-
lagal tudi manjšemu številu krnetovalcev
kmetijske naukc; ter jirn pojašnjeval r«z-
lična gospodarska vprašanja. Ker irna
potovalni učitelj prevelik delokrog in ne
more radi toga v vsako vas ob nodoljah,
zato bodo ti kmetijski večeri gotovo vstre-
^ali ninogini krajem. Ti večeri bodo tudi
nekaka popolnitev nedeljskih shodov, ker
se bode razpravljalo na njih še bolj 0
domačih razrnerah nego na drugih. Prvi
tak večer bil je na Gradišču in obnesel
se je veličastno. Prihodnji bode v soboto
ob 7. zvečer na Brjah pri Rihenbergu.
Kmetovalce, ki bi radi imeli v svoji ob-
^ini kmetijski večer vabimo, naj se obr-
nejo do gospoda potovalnega učitelja.
Za učiteljico v Sovodnjc je prišla
gospodična Ljudraila Strosar, namesto
obolele gospodične Jug.
Koncert ruskoga pevskepa zbora
Nadezde Slavjauske je preteklo sredo
privabil zopet ogromno množino odlič
nega občinstva v Dreborjevo dvorano,
akoravno je preteklo od njegovega zad ¦
njega nastopa primeroma malo časa in
akoravno spored ni obetal kaj bistveno
novega. Razen Goričanov, Slovencev in
Nemcev, bilo je videti tudi precej go-
spode z dežele Spored je obsegal ruske
narodne pesmi (večinoma posvetnp, zad-
nje tri nabožne), potem pa glasbene točke,
izveilem* na „balalajkab11, nokili staroru-
•ikib, naniin tainburicain podobniti godalih.
I'p.vnki del je ugajal izborno. Voditeljira
Nadpžda j«1 stala v krasni opravi liki bo-
ginja v osprcdju sr(»di ndra; pevci v pe-
Hlrib svilenih kostumih, sestavljoni iz o.seb
vHfth Htarosti od I2lptnega otroka do si-
vega starca, stali so, amtitPittraliöno po
volikosli razvrsčeni okoli njc, in glpdali
npprf»rrii(5no na njeno takt rnahajočo roko.
Petje bilo je res divno: Oisto, preeizno,
glwdko. in kake spromP-mbf? v rnoč, kak
čaroben pianissimo! Kakor bi organist
spremonil rpgislro, jp naenkrat ho Oulo
potje kakor iz daljavp, ali pa je dobilo
naenkrat drugo barvo, ker so se pov-
zdigniii nad druge zdaj otro^ki in ženski
glasovi, zdaj spettonorji, zdaj spet nezu-
slišano nizki basi To je bil res redek
užitek. Drugi del sporeda, izveden v pri-
prostih čefirav originalnih kostumih, ni
nas mogol posebno ogreti. Sviranje na
„balalajkab" se v niüem ne razlikuje od
nasih jugoslovanskih tarnburic, in izva-
janje rnodernili točk, n. pr. nekega du-
najskp,L,ra valčeka, se je nam zdelo kakor
profanaeija godal, ki zaslužijo našo po-
zornost edino le kot pristno slovanwka
starinii, godal, na kterih so pač menda
stari ruski balalajkaäi kaj drugega svirali
nego netnäke Walzerje. Konečno sta neki
mladenč' in neki otrok nekoüko pocepe-
tala z nogarni, kar je imelo predstavljati
ruski narodni ples, kar pa se nam ni
zdelo posebno irnenitno. Se nekoliko petja
namesto tob balalajk bi nam par veliko
bolj ugajalo
Po drugi tücki petja je odbornik
gori.škoga ,.kružka" podaril gospej Na-
dpždi iiied Aivahnim ploskom in med
/ivjo-klici navzoeih Slovencev krasen
šopek, MT'unziran kot s evetjem okr»Scno
pibalo. V; zabvalo je zbor /apel naš ,.Na-
prej" z ru-kimi besedarni, äkoda da v tako
hitreru tempu, kakor ga niti koračnica
brez zgube na etektn ne utrpi. Ali je
gospa Nadežda bila 0 tem daru prijetno
presenečena, ali ae je čutila nekoliko
osramočeno, ko — vabeč k svojemu kon-
certu z edino nemäkimi plakati — se
niti ni zmenila za Slovence v Gorici,
kdo ve ?
Opera „Otello", krasno delo ve-
likega italijanskega skladatelja Verdija,
predstavlja se zdaj v   goriškem  gledišču.
Druätvo „Rudečega  križa"  ima
jntri svoj občni  zbor v   mestni dvorani.
Začelek ob lt. uri predpoludne.
tioriäkl mestni svet. — Gorilki
mestni svet je imel vüeraj svojo sejo,
pri kateri je župan naznanil zbornim
stareäinom, da so dali ostavke starašine
dr. Cesnutti dr. Bramo dr. Ballaben in
dr. Graziadio Lnzzatto. V ti seji je stavil
dr. Faidutti predlog, naj bi se odposlalo
čestitka sv. Očetu papežu Leonu XIII. k
njegovemujubileju. Ta predlog je podpiral
äe samo jeden starešina, zaradi tega je
pa tudi predlog padel sam ob sebi. Sicer
pa se temu nikdo ne čudi kdor ve, da
imajo v goriškem mestnem zastopu glavno
besedo židje in drugi od njih odvisni
življi.
V 18 urah z^ubili ot*eta in ma-
ter. — V Oetrtek popoludne pokopali so
Lucijo Glešic, ž>no delavca Gleäica, sta-
nujočega v ulici Garzarolli pri sv. Roku.
Zapustila je šest nedoraslih otrok. V pe-
tek predpoludne pa je zadela kap očeta
Antona Gležiča na ulici, ko ie sei po
vodo. Pripeljali so ga domov, ali ob jedni
uri in pol popoludne bil je že mrtev.
§kai z bakreuimi obroei ukradli
sta pri vodnjaku na Kornju neka zloglasna
Agler Frančička in njena tovariša Merlak
Katerina.
Zaprli no 24-letno Marijo Rutar,
delavko v predilnici v Stračicah, ker je
na sumu, da je zadušila svoje novoro-
jeno dete. Dete je bilo le pokopano in
so ga te dni zopet izkopali ter zdravni-
ško preiskali.
Izpred sodlšča. — V torek se je
vršila pred tukajšnjim okrožnim. kot ka-
zenskim sodiščem obravnava proti onemu
Janezu Jugu iz Doblarja, po domače
Plaznerjev, ki je prejšnji mesec, kakor
smo svoječaano poročali, prišel v hišo
posestnika Golje, ter tam napadel in
težko raznil Andreja Goljo. Jug se je
sicer izgovarjal, da je bil takrat, ko je
napadel in ranil Goljo popolnoma pijan,
kar pa mu ni nič pomagalo, ker so price
pričale drugače. Obsojen je bil na osem
mesecev težke ječe z jednim postom na
mesec.
Izglull je pred par dnevi neki Vid
Barazzeti, vrvar. Delal je v tovarni za
izdelovanje vrvi blizu Soče. Med njim in
gospodarjem so nastale navskrižnosti. ki
so Barazzetijajako razburile. Neki večer
prišel je ves pobit domov, se poslovil
od žene in otrok in od takrat ga niso
več videli. Boje se, da si je storil kaj
hudega.
Snirt cigaua v kazuilnici v Gra*
dlSču. — Oni cigan Gaäpar Held,  ki je
bil obBojen zaradi roparskega umora na
?i«liee, a ga je cesar pomilos1«! in je bil
potern obnojen na dosmrtno iuo, umrl
jft v GradiäOu v sredo po n c'i Cigan
Ga^par Held je hotel narnreč 7 novem-
bra I. I. pobegniti i/. kaznilnice in je v
ta namen skočil z nekßga visokega zida.
Pri tej priliki pa si je zlornil nogo in se
sploh hudo poskodoval. Sicer pa je bo-
lehal močno tu Ji na prsih. Vse to je
torej pospeSilo njegovo smrt in pogrešal
je torej le osem meseeev cigansko pro-
sost, kajti le toliko čana se je nahajal v
kaznilnici.
V Orehovljah je pret. soboto
opoludne zgorel Štef. Severju hlev. Vzrok
ognja ni znan. Poslopje bilo je zavarovano.
SurovoHt. - - Iz Vogrskega se narn
poroča zopet lep sad naprednih Oasopisov.
Dva še ne zrola Bukovnka mladeniča sta
pred 14 dnevi pore/.-ila lepo St^vilo cejj-
ljenih trt v vinogradu Miha Žižmonda iz
Vogrskega ter s tern napravila približno
800 krnn škode. Ljudi^tvo je bilo osup-
ljeno nad toliko predrznostjo ! Orožniki
so kmalu n• • hIi krivce. kateri so ie v
rokah  pravice!
„Okrajna pobojilmea v Kaualir',
registrovana zadrnga / neomejeno za^ezo,
imela bo svoj redni ob^ni zbor v Kanalu
dne 25. marca t. I. ob 3. urah popoludne
v občinski dvorani Dnevni red po pra-
vilih. K obilni  udeležbi vabi
Odbor.
Prt'iiNcdnistvo sadj. in vinarskt^a
(li'iistva v Kanalu razglaša: Gospodje
posestnilci, ki 2ele dobiti amerikanskih
kolf'i, naj pridejo sedaj po nje. ker je
vreme ugodno.
Kranjsko pilnntisko gozdarsko
drustvo v Ljubljani razpisuje 20 pre-
mij po 1U ali po 20 gld. za usp^šno pj-
gozuovanje goličav krnečkega posestva
pod sledeoimi poyo.ji: 1. Pogozdovanje
mora biti leta 1901 ali 1902 izvrieno
ter mora pogozditev obsezati najmanj
O.06 ha =^ 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik
izbere si lahko posestnik po svoji volji.
samo morajo biti sadike za krajevne
razmere ugodne ; nikakor pa ne sme da-
Ijava med sadikami več kot l.r;0 m ob-
segati. Posestniki, kateri hočejo za pre-
mije prositi, morajo svoje prošnje naj-
dalje do konca junija t. 1. pri druitvu
vložiti, ter v isti nAvestih politični okraj,
davčno občino, žtevilke parcel in pri-
bližne ploskovne mere pogozdenega zem-
ljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledo-
valo in presodilo se bode v jeseni 1904
leta, morda nastali pomanjkijaji pri po-
gozditvi se lahko spomladi rečenega leta
popravijo. Premije priznava in prisoja
predsedniätvo omenjenega druätva, ter
bode isto dovoljeralo premije ali pa v
gotovih slučajih tudi samo priznalna in
pohvalna pisma razdeljevalo.
Slavuosti v Rimu. — Vr baziliki
sv. Petra se je zbralo v torek zjutraj do
60.000 vernikov najrazličnejših narodno-
sti. Ob pol 11. uri so morali radi prena-
polnjenja zapreti baziliko. ki je bila kar
najbolj okrašena in 9lavnostno razsvet-
Ijena. Ob četrt na 12. uro so prinesli
sv. Očeta v kapelo della pietä; sprem-
Ijali so ga dvorni dostojanstveniki, 50
kardinalov ter ">0 žkofov in nadškofov
ga je pričakovalo. Množica je ob Leono-
vem dohodu navdušeno pozdravljala ju-
bilanta, ki je na potu do prestola ne-
prestano blagoslavljal zbrane vernike.
Mej slovesno sveto mašo, ki jo je služil
kardinal Langeniex, je zavxel sv. Oöe
prostor na prestolu, okolu njega so bili
razpostavljeni kardinali in äkotje. Po
sveti maži se je dvignil jubilant in z
razločnim glasom intoniral „Te Deum",
ki ga je pela vsa cerkev, ob enem pa so
se oglasili ivonovi vseh rimskih cerkva.
Po odpeti zahvalnici so nesli sv. Očeta
k oltarju della contessione, kjer je po-
delil apostolski blagoslov. Zatem se je
zopet uredil sprevod in ätevilna množica
vernikov je zopet zaorila pozdrave Leonu,
ki so doneli po baziliki, dokler izprevod
ni izginil vernikom izpred oči. — De-
ževno vreme ni nie motilo nepopisne
radosti, ki se je bmla vsakemu udelež-
niku z obraza.
„Slovanska zveza" na Dunaju je
v torek brzojavno čestitala sv. Ocetu
Leonu XIII. povodom 26-letnice preslav-
nega vladanja, izrazila svoja otroäka ču-
stva udanosti in spoätovanja z željo, da
Bog vsemogočni äe nmogo let ohrani
katoliäki cerkvi „luč z neba".
Zdravstvenu   stanje   sv.  Očeta.
- Zdravstveno   stanje   sv. Očeta   se je,
kakor poročajo iz Rima zdatno zboljSalo.
Nevarno gibanje med poljskiml
kmeti. — Iz vzhodneGalicijeporočajo, da
se je začelo tamošnje kmetsko ljudstvo ne-
kako čudno gibati. To gibanje jft v stanu
postati za tamoSnje veleposestnike za
tako imenovano žlahto, äe osodopolnejäe
nego je bil predlanski ätrajk, ko so de-
lavoi   ätrajkali   le za časa   ietve   2e do
sedaj je, uamreč iztopilo iz sluibe več
hlapcev in tudi vee delavcev odpovedalo
delo, Oetudi so jim go.spodarji hoteli po-
viAati dnino.
N'ovi praAki župan. — Za praSkega
župana je bil izvoijen dr Srb. Od ÖÜ
oddanih glasov dobil jih je 77.
Protestantski župnik k a/no van
zaradi obrekovanja. - Curiäki prote-
stantski župnik Tobler se je imel lannko
|pto v Hallu poro^iti s hč>rjo bogHtega
industrijalca Bergerja. Bil je ie določen
dan poroke, ko je župnik ravno pred
poroko zapustil novesto, kar pa je na njo
tako vplivalo, da jo je ia tisti dan zadela
srčna kap in je tudi urnrla.
Da bi župnik Tobler svoje posto-
par.je nekoliko opravic'il priobčil je r
nekem č-asniku izjavo, s katero je pokoj-
nico žalil na časti. Zaradi tega je tožil
Berger župnika in preiskava je dognala,
da je bila pokojnica popolnoma nedolžna.
Zaradi tega pa je obsodilo sodi^če pro-
testantskoga župntka na tritedensko ječo.
Rude^i dež.       Tp dni je padal r
okolici Galesa rudeči dež. Ko se je po-
sužil. ostal je na tleh neki prah, ki je po-
polnoma podoben onemu, kakoršnega je
bruhal iz sebe svojedasno Mont Pele»\
Razpis.
V'
odpisMiii <M\stni o(U)or
val»i üii. sti'okovnjak»1. ki hi
hlagovolili izdelati narrt in
stroskovnik za c^stuo proü-o
(jraar - Bat<* - Baujise - Kai -
Avce iiido novetja mosta cez
potok Avscek, da dajo svojo
ponudbo. s pogoji vred. po-
ohlažeeuca cestne^a odbora.
g. Val. Stauiru.žiipanu v Ba-
tah. oziroina podpisaueuiu. v
teku enega ineseea.
Cestni odbor v Kanalu,
3.  marca 1093.
^ačelništvo.
Razpis natečaja!
Podbrdom pri Tohninu zidalo
se bode novo poslopje za dvo-
razredno ljudsko šolo.
Trozki so proračunjeni na 20.000
K. Xacrti in podrobni proračun
slro^kov so razpoloženi pri pod-
pisanemu uradu ob uradnih urah
do 16. marca t. l
Ponudbe, katere naj se pri-
merno naslovi in kterim naj se pri-
loži varščino 5° ü (t. j. 1000 K) pro-
računjenega zneska, doposlje naj se
podpisanemu uradu najkasneje do
vstevši  16. marca t. l.
C. kr. okrajni šolski svet
v   Tolminu   dne   24.   februvarja    1903.
Predsednik:
Prinzig s. r.
*
V pisarui Seitz-üve tiskarue
nasproti seuiHnücast. 1L'. v (iori-
ei, prodaja sv po zuižaui ceui
- 2 kroui 60 vin.
Veliki teden
aU
Velika noč,
spisftl prof. A. Marušlč.
Kiijisja se pošilja po pošti po pov-
/ftju. Kdor pa denar io / uaročiloin
poälje. najpridtMU» št'20 vin. za požto.
Anton  Pečenko
Vrtna  ulica 8 GORICA Via Giardino 8
Driuoroča
pristna    bala
in örna   vina
Iz   vipawskih,
furlanakih.
briskih, dal-
matinskih in
isterskih  v i *
nogradov.
Dostavlja na doni in razpoäilja po 2elf>2-
.lici na vse kraje avstro-egerske monarhije 1
¦odih od   56   litrov   naprej.  Na  zahtevo   poflilja
tudi uzorce.
Can« xmarna. Poatratba poAtana.
1/. Borjniit. — ZaJiiji ,.Prinioreeu
je prinesel veliko laž o nasem c. g. vi-
kariju. Pravi, da naš g. vikarij nima vsaki
dan sv niaäe, in da jo zapije. Da jo to
velika laž, dnkažeti luhko gorenja in do-
lenja Borjana Da je g. vikarij skrben in
vesten duAni pastir, izjavljamo vsi Bor-
janci, izvzemsi Stirih ali petih Sram naj
jih bo. da take la/.i trosijo med ljudi.
Tudi o borjanakih mlekarnicah pi.V. j
Stvar je takale. Dolenji Borjanoi in nekaj '
Goronjcov naprosili smo 0. g vik. da nsm '
ponmga ustano?iti in uroditi mleksrnico i
ter smo ga tudi izvolili za predsednika.
To pa nekaterim ni prav. in zagnali so |
krik ter začeli lagati in obrekovati. Di I
g. vikarij agituje. je gola la/. Le navzoč j
je bil. ko je g. Lvamlie prebral pravila in
priporocal. da Oe kaj no razumemo, nai j
se obrnrnm na g   vikarija
Debela laž je. da odtranja ljudi
od njihove mlekarnice k nasi. Kar pa
pišejo o „zagovarjanju" krav in mleka. je.
pa šo tako neumno, da more verjeti le j
še človek, ki zajema z Gabrščekovega
korita.
Yas   pa   e.   g.   vikarii   prosimo,   da
vstrajate na   i-vojem   mo.stu, ker  Vas vsi  :
spoštujemo   in   Ijubimo.   Ne   ozirajte   so.
ako je med nami   tudi par lažnjivcev in
obrekovalee. katerih se pa vsi sramujemo.
Ant. Hra>t, Miha Hrast, .!¦>?. ŠpoM.
podžupan, Anton Ursič podžupan, Jož<-|
Ončie, stnrešina, Andrej Ursič. stareSina.
Andrej Stres, ključar.
Politični pregled.
Parlamentarnl položaj.
Mladočeski klub je izdal te dni svoj
komuniko, iz katerega, je razvidno, da I
Mladoeehi opuste obstrukciio Rled*' pr-
vega branja državnega proračuniin glede
nagidbe z Ogrsko. Glede drugpga branja
državnega proračuna in nagodbe pa ho-
čoju Mlsdočehi svojo taktiko uravnati po
torn, kakor se bo nasproti njim vedla
vlada. Zdaj poročajo nekateri listi, da
ostane državni zbor do me^eca avgueta
skupaj, ter da bodo deželni zbori sklicani |
šele me9eca septembra. Prvo branje dr-
žavnega proračuna pride na vrsto v tor-
kovi seji.
Oržavni zbor.
V  torkovi   seji   poslanske  zbornice
je poslanec B.anchini   stavil   predlog, da
so   otvori   debata   o   odgovoru   minister-
skega pr dsednika na njegovo interpela-
cijo glede  tajne klavzuie,   nahajajoče se
v pogodbi  med Avslrijo in Italijo,   vsled   ;
katere bi se bila Avstrija obvezala   pod-   j
pirtiti v našeta   Primorju   in v Dalniaciji   j
italijanski   živelj   na škodo   slovanskemu  i
prebivaUtvu teh pokrajin.                            j
Ministerski predsednik — rekel je
govornik — je izjavil, da je trditev o
tajni klavzuli bajka. Čeravno je ta izjava
v ojstrem nasprotju z gotovimi, naravnost
neverjetnimi političnimi dogodki, ki se že
veO let vrstijo in ki podpirajo italijanske
aspiracije na jugu naše monarhije, jem-
ljemo jo vsejedno na znanje.
Uverjeni smo pa, da bi razprava o
tem predmetu ne bila odveč posebno z
ozirom na irredenlistične pojave v Rimu
in z oziroru na razpravo, ki se je te dni
vršila v italijanski zbornici povodom raz-
punta irredentističnega druätva v Zadru
„Unione Zaratina".
Ako je av.«,trijska vlada razpustila
društvo „önione Zaratina"', ker je isto ?
svojib prostorib okitilo sliko italijanskega
kralja z grbi Trsta, Istre in Dalmacije,
in ako se je vsled tega razpuata razvila
v   italijanski   zbornici   žkandalozna   raz-
prttva, pomtMiJH to vec, iie^t) imperlitiontno
uinoAavanjo v na.se notranjc stvari
Ako *»« v laki razpravi insultirajo
avstrijske oblasti in Hrvati. no da bi za-
stopniki italijanske vlado protostirali, ako
«e nadalje v taki razpravi — tudi brez
protesta italijanske vlado in ob odolmt-
»'anju vsega parlamentn — trdi. da mora
Avstrija italijanskim brat^m v Dalmaciji
dopuSCati, da vse smejo avobodno spomi-
njati svoje italijanske domovine in svo-
jfga it.'ihjstnskega kralja, jo to mnogo vee,
nogo nesramno i/.zivanjo; to je javno
hujskanje na izdajstvo.
Govornik se je na to pozival na
predvcerajšnjo izjavo italijanskega pod-
tajnika za vnanje stvari, Baccolli -ja, ki
je trdil, da je trozvezna pogodba tajna;
govornik je zuhloval, da so tudi v avstrij-
skem parlamentu enkrat odkrito govori
o tej zadevi. Zahteval jo. da se odpre
razprava o ministrovem odgovoru tudi
radi toga, ker je minister protestiral proti
trditvi, da je vladna politika v Primorju
naperjena  proti  Hrvatom   in Slovencem.
Na^a dolznost je — dejal je govornik
prepričati ministerskomt predsednika
o nasprotnem. ker vidi se, da mu niso
znani celi zvezki interpelaoij, govorov
in predlogov, ki jasno dokazujejo pri-
stransko politiko vlade. Predlagal je na
to. nai se odpre debata o ministrovem
odgovoru   Predigt,' jo bil  odklonjen.
Posl. Spinčir na to: „Pa botno sta-
vili  nujen  predlog!"
Ministerski predsediiik dr. Körber
odgovarjal je na to na interpelacijo po-
slanca Vukovka gledö macodonskega
vpraSanja. lzjavil je, da predlogi Avstrije
in Kusije imajo namen storiti enkrat
konec nezadovoljstvu kristijanskega pre-
bivalstva na Baikanu. Velesile zahtevajo
od Turčije odloeno, da izpfolni prevzete
obveze in se ne bodo zadovoljevale samo
z obljubami. Ono bodo dajale strogo nad-
zorovati izvrševanje relorrn Kar se ti(":e
varstva avstro-ogrskih gospodarskih in-
teresov v turški državi, zatrjeval je mi-
nister, da so diplomatični in konzularni
zastopniki dobili tozadevne instrukciie in
ne dvomi, da 9e bodo po istih tudi ravn.i i,
Posl. Schönerer je interpeliral radi
vesti, da se v kratkem imenujejo parla-
mentariii ministri. Zahteval je, naj ostane
sedanje uradniško ministerstvo in naj iz
njega izstopita poljski in češki minister-
rojak, ali, ako se to ne zgodi, naj ^se
imenujo še nemAki minister-rojak.
Na to se je nadaljevala razprava o
zakonskem naörtu glede poljedeljskih in
obrtnih zadrug, kateri načrt je bil vsprejet
tudi v tretjem čitanju.
Koncem sejeuložili so posl. Daszynski
in tov. nujni predlog, zahtevajoč, naj do-
mobranski minister takoj poda „verodo-
stojno" poročilo o razmorah vojaSkih čet
v X. voiu, kateremu poveljuje znani ge-
neral Galgotzy.
V sredo je odgovoril ministerski
predsednik na interpelacijo poslanca Brei-
therja in tovarišev v zadevi feldcajgmaj-
stra Galgotzya. Dr. Körber je rekel, da
je bil molk f'eldcajgrnajstra Galgotzya na
vse pritožbe in napade, ki so se vršili v
poslanski zbornici proti njemu popolnoma
opravicen in umestcn, z ozirom na nje-
govo visoko dostojanstvo, katero zavzema
v armadi. Istotako je zavračal dr. Kürber
napade na vojnega ministra, Oeä, da je
bila njegova dolžnost zagovarjati podre
jenega mu Galgotzya. Dr. Kürber z do-
mobranskim ministrom vred zavračal je
in pobijai napade na Galgotzya, o katerih
je rekel, da so deloina popolnoma izmiš-
Jjeni, deloma pa popolnoma pretirani. Na
to je zbornica razpravljala o nujnem
predlogu poslanca  Reichatädterja,   glede
izgredov, ki so sh liogodili v Moravski
Oslrovici, o priliki neko, sokolsko s!aviii sti.
V    četrtek   so  jo   bavila   poslanska
zbornica   z  niijniiii   predlogorn   poslanca
Daszynskega, s kateriin   so   pozivlja   de-
žolnobranski minister, naj preskrbi zbornici
natanjčno in točno sporočila o ra/morah
obstojočih  v dosett'in   vojnotn   kuru.   ka-
torega  poveljnik je znani l'eldcajgiiiajster
Galgotzy.   Daszyinki ]^ utemeljeval    svoj
predlog v jako dolgom govoru, v katerem i
je jako   hudo   prijemal   bojno    upnivo in '
posebno    pa   Galgotzya.    Napadal    pa  je
o*tro   tuHi vlado in naš parlainerit, o ka-
torem je izrekol jako hudo obsodbo, češ.
da je sedanji   parlument v svoji    seslavi
pravo  pravcato   zbiralisV-e    plahili    ljudij,
in  beb,    zarudi   ciesar ga   jo   prodsednik
pozval  k  redu.  Zbornica je  nujnost tc^a i
predloga  odklonila z veliko  veciuo.
Tiskovni orisek.
Ker so je štovilo ti^kovnoga odseka
pnnnožilo na  18  članov. so  je ta odsek
v sredo  vnovič konstiluiral.  Zi prodsed-  !
nika je bil izbran posl.   Üziedu^zy&ki. za
podpredsednika pa dr. Kopp.
1  Ladlslav baftn Rieger.
V  torek pnpoludno okolu jedne ure
in pol je v visoki starosti 85   let zatisnil
svoje oči   najbolj^i sin ceäkega narod-i ;m ¦
najženijalnei^i slov.'inski politik v Avstrji, I
L a d i s l a v   baron   H i e g e r.   Rioter I
se je rodil   dne   18. decembra 1. 1818 v
Semilu.  Po dokoflcanih pravnih studijah,
je stopil  dr. Kieger v državno službo ali
pri-šel je  hitro v kontlikt s polcijo. ki jo j
s kruto    nasilnostjo   preganjala   tedaj  se ;
jako  ml ado in skromno narodno gibanje, i
kateremu   se   je   bil   Rieger   pridružil   z
mladeniskim    entuzijazmorn.    Riegra    so
nnmreč zaprli.   češ, da šin   prepovedane !
spise,   sicer je bil opro^cen,    a zapustiti
je moral  državno  službo.   Zdaj  pa se je !
Riegor    popolnoma   posvetil    narodnemu !
delu, pri   katerem je dosegel   velikanske j
uspeho.    Rieger bil je izvanredno   talen-
tiran in je bil ob jednem   tudi   izvrsten
govornik.    Zaradi   tega     pridobil    si   je j
kmalu  med svojimi rojaki slavno imo in
velikansk upliv.   Ž« I.  1848 užival je dr. |
Rioger  poleg Palackpga mej čehi najve^ie <
zaupanje. Tega leta prišel je tudi v državni j
zbor, kateremu je pripadai   do   leta 1890.
dokler niso namreč zaradi znanih pone- j
sročenih    punktaciji    Staročehi    podlegli
Mladočehom in  ni bil izvoljen v državni
zbor več  nobeden Staročeh.   L. 1897 pa |
je bil po7.van dr. Rieger v gosposko zbnr- ,
nico in    še   isto   leto   bil   je   od cesarja !
odlikovan   ter   je  postal   baron.    Kakor
vsak človok. ne da se tajiti, da bi se tudi
pokojni  dr. Rieger ne   bil zmotil v svojih !
političnih   kombinacijah. ali    danes  je o
njim    vsakdo prepričan, da   so  ga vodili
pri  vsem  njegovem delovanju in pri vseh
njogovih  političnih  eksperimetih   najple- j
monitojši, najrodoljubnejši in najnesebič-
iiejši čuli.   To so morali   pripoznati celö
njfgovi   največji politični nasprotniki. Dr.
Riog»r prestati je moral od svojih lastnih
rojnkov   najvočjih žalenj, a to  mu ni niti
za trenutek odvrnilo najtoplejäe ljubezni
d ) tivojega naroda, do svoje domovine,
katero jo stratno ljubil do zadnjega iz-
dihljt ja Ako bi bil dr. Riegor sebičen,
postal bi labko jako irnovit človek, kajti
take tii'.i/o, kakor je bil dr. Rieger, znajo
razni vtadni zisterni bogato nagraditi, ako
so jim le deloma poslučni. To pa dr.
R-eger ni bil nikoli in bi v svojih zadnjih
letili živel v največji bedi, da ae ga ni
ob njegovi 70. lotnici hvaležno spominjal
čeilki narod ter mn takrat poklonil znani
narodni dar ter mu tako olajšal zadnja
leta njegovega življonja. Pogreb se vrši
danes.  Vsi slovanski klubi   drž. zbora so
poslali HOžalnti brzojavkiv Tudi co.sur je
poslal brzojavko Udeleži se pogreba M*
Mladočedkih poshuuev, ki mu polože na
krsto venec z napisom: „V'elikemu O.ehn",
in deputacije slovanskih klubov. Vlado
zastopa minister Hozek.
DüQOdki na Ralk^iiu.
llalija hoče po vsi sili ustauovili  t
UoskiJbu   svoj   konzulal in je že večkrat
/.ahtevala  oil  Tur\,o. da ji da  v to svojo
I privoljonje. Iz Prizrena poročajo, da od
', svetuje   tamošnji   katoliški   škol    Praksa
katoliskemu   prebivalstvu,   naj   ne vstopi
v tursko oro2nisko   službo.  Temu äkol'o-
vemu  postopanju so nekatori jako čudijo,
ker je   3kof   udan   Avstriji,   namroe   oni
državi,   ki    predlaga   v   svojih   rel'ormah
j Turčiji,   da   preosnuje   orožnišlvo   v  ev-
ropskih pokrajinah   tako, da bodo   priili
med   orožnike' tudi   kristjani.   V   soboto
ubil je pri  belem   dnevu v Guljanah  sin
tamo.snjega sodnika svojega hlapca samo
zato,   kor se je slucajno   zasmejal. ko je
! äel mimo odprte tur^ke  cerkve.   Monlcu
se ni nič zgodilo. Iz Solije se poroča, da
je bolgarski vojni minister poklical k sebi
vse poveljnike  vojaäkih   di vizi j.   Zatrjuje
se namreč, da je bolgarska vlada  popol-
noma    predrugačila    svoj    mobilizacijski
načrt,   katerega  jo   svoječasno   odobrila
j Rusija. „Večernja Pošta" priobc-uje neko
| pismo, ka'ero je došlo s Perinskega po-
g >rJH.   V tem pismu je rečeno,   da s  \b.
marcern začne v Macedoniji sploäni usta-
nek.    Zatrjuje   se   ludi,   da   razpolagajo
ustaši   čez   več   topov, in da imajo   tudi
i mnogo mitraljez,  katere so vtihotapili  iz
i Grške. Tudi se zatrjuje, da je nastalo ne-
! soglasjo. med bolgarskimi mimslri, zaradi
čudnega postopanja Rusije nasproli Bo!-
i gariji.
Blizo vasi   Vladimirovo je prislo to
dni do spopada mod   ustasii in  med tur-
i .škimi    vojaki.   Turki so morali   bežati in
I jo bilo tudi  ubitih  več vojakov.
i           Turške vojne   čete   priAle so že do
bolgarske  meje in so se tarn vže utabo-
rile. Tudi bolgarske vojne čete ao že pri-
1 pravljene na   boj in bati se je, da pride
. skoro gotovo do spopuda.   Avstrijski po-
slanik v Carigradu je zahteval od Sultana,
' da podeli bivšemu   avstrijskemu konzulu
| Zambauerj   exequatur,  da    nastopi    kot
; konzul v Mitrovici.
|           Generalni nadzornik Hilni paša dobil
je iz Garigrada   ukaz, da se imajo   sma-
trati za izdajalce  vsi člani   macedonskih
! odborov,   ter da  se jih    mora    ustreliti,
I koj ko pridejo v roke turski oblasti.
!           Turska   vlada je jako   vznemirjena
zaradi velikega števila ustaških čet, ki
so se prikazale zadnje dni v Macedoniji.
Obrnila se je zaradi tpga do avstrijskega
in ruskega poslaništva z vprašanjem, kaj
naj bi počela. Ruski in avstrijski poslanik
nasvetovala sta Turčiji, naj zistematično
! zasleduje ustase ter uničuje ustaške čete,
ne da bi poklicala pod orožje večjega
ätevila. vojakov, ob jednem sta ji tudi
svetovali, naj razoroži Albance. Turčija pa
y-, a takim odgovorom jako nezadovoljna.
Avstro-ruskl načrti glede Balkana.
Petrogradski dopisnik lista „l'Eclair"
poroöa temu listu sledece o nasirtih Av-
strije in» Rusije na Balkanu. Avstnja ae
tajno pripravlja, da ob ugodni priliki za-
sede zapadno Macedonijo in Albaniju,
dočim bi se Rusija s pomočjo Bolgarije
polastila vzbodnega dela Macedonije.
Tak načrt, da je obstojal že predno
je nastala vojska med Gräko in Turčijo.
Dopisnik zgoraj omenjenega lista trdi, da
je to izvedel od avstnjskih in ruskih di-
plomatskih krogov. Omenjeni dopisnik tudi
pravi, da je znal avstrijski poslanik Calice
v Garigradu vse to sprotno prikriti in se
B u 1 č e k:   (se dere  na  vse  grlo.)
Ojoj, prejoj! — Mati, mati'
K s a n t i p a (pride jezna od mize,
kjer je pripravljala posodo za kosilo. V
rokab ima kuhalnico; lasje so jej raz-
mršeni.) Ti grbun grbunasti! — Kaj ti
hoöe otrok; da ga vže zopet pretepaä?
— Ti si pravi oče, da, pravi oče ! Ko-
njederec pač ni padar. N« jenjaS, dokler
mi otroka ne ugonobiš. Ti cepec stari,
drenova bunka, otepač vseh otepačev!
Ali si zato oče, da otroke miatiä in mi-
kastiš, kakor abderitske osle! Sram te
bodi, fej, 3ram, sram!!
S o k r a t: (Mimo.) Jaz hočem, da
bi moj sin vedel, kje se ga glava drži.
K s a n t i p a : (Se vedno jezno.)
To vže ve sani, ni mu treba tvoje tižo-
lolovije, veš ! Če si ti malo tako (pokaže
z roko.}, meniä, da mora biti tudi sin ?
če je oče osel, meniš, da mora biti sin
dvakrat osel? Bradač razrnräeni in raz-
kudlani. Negod6, neobič, rokomavh je-
zicm ! Meni znaä očitati, da klepetam,
/meai I   A  aara lebe   poglej,  ia»   lebo I
Noč in dan čenčas, z jezikom migaä in
otrobi vežeš. Pametne ni še bilo od tebe.
Same neslanosti,   bedarije,   abotnosti .. .
S o k r a t: No, 3e kaj ? — Ne bo-li
konca? — Žal, da pisati ne znarn, äicer
bi te krasne litanije raznih priirnkov
lahko izroeil nesmrtnosti.
K s a n t i p a : Boä ti pokveka övekal
o nesmrtnosti! ..... Ti skrinja vaeh nesla-
noatij, prorok nepokore, oče praznega
kvasenja, bog vseh polegrinov, zagovor-
nih vseh negodetov!
So k rat: Usmili, usmili se nas !
— Tolikrat sem dejal, da ima vsak svoj
dar od bogov. Moški daljäo pamet, krajäi
jezik ; ženske pa krajäo pamet, daljäi je-
zik. Tako je in mora biti, ne da, Tipka?
K s a n t i p a : (Razjarjena.) Ti zbloda
zblojena, ti grdun, meh kovaški, spak,
lesena coklja, vedomec . . .
So k rat: (smejii.) Zdelo se mi je,
da niso litaaije še pri koncu. Ej, blagor
mi, da imam tako zgovorno lepäo polovi-
čicol — Čuj, Tipka, da ti povem moško
beaedo. — Želeti bi bilo, da bi začela ti
litanije akladati raznim bogovom v cast.
S tem bi zelo povzdignila gr^ko bojjo-
častje. Uprav škoda je, da se tvoja ne-
dosegljiva nadarjenost krha in obrablja
ob neobčutni koži tako trdega in grdega
starca, kakor sem jaz. Ves grški narod
bi te . . .
Ksantipa: (proli Sokratu s ku-
halnico. Bulček vporabi trenutek in se
zrisuzne skozi vrata na ulico, kjer prično
veselo žvitgati.) Glej tu, ako mi ne dr-
žiš jezik za zobmi! Da bi ti ga odgriz-
Gerber !  —
S o k r a t: Ej, Tipka, Tipka, to ime-
nujeä ti zakonsko ljubezen ! — Sicer mi
pa prav prisrčno voščič k godu, ki ga
praznujern danes.
Ksantipa: Za otroka skrbi, za
otroka, da ga naučiž človeSke pamcti;
ne pa otfitaä meni vse mogoče napake.
— Pomisli, da boš kmalu klican pred
Radamanta. Grd si vže, kakor strina Me-
duza, grbast, nadušljiv kot ncometen dim-
nik. Slisiä le na pol, vidU niti tretjine
ne, pamet ti je pa vže zlezla štiri  palce
pod peto. Pokori se, pokori in varčuj,
da te ne bo moral boter Karon na „vero
in upanje" ali celo na občinske stroäke
prepeljati na oni svet.
Sokrat: Veš kaj, Tipka ! — Tako
na suhem nisem se bil in ne bom, da
ne bi mogel plačati Karonu Pipe tobaka.
Sicer mi je pa Karon deveta briga, pri-
dem vže brez njegovega korita na oni
svet. Tebi pa povem to : ako se mi
za časa ne predrugačiš, podšuntam Ka-
rona in mu porečem: Ti, boter, prija-
telja sva, odkar solnce gledava in ono
nas. Kadar se pa moje bab'sce, veä ono
vreteno klepetavo, z gorenjega sveta doli
k tebi prigaza, da bi jo prepeljal, no
ubogaj vraga. Po blatu naj caplja sama
do Radamanta. — Sedaj pa mir besedij!
Idi pripravljat kosilo, ker F^indar in Kleon
bodeta kmalu tukaj.
Ksantipa: (hoče äe nekaj pove-
dati, da bi si ohladila jezico; a v tem
začujejo se zunaj koraki in Ksaniipa se
umakne k ognjišču).
(Dalje pride.)
Df||Q|/|f   Spoiiiinjajtf >«' o \smKi
nUJalYI.|M.iliki „šolskcujulom.rv
Jakob Miklus,  »
tr^oveez l»»snm in  opeko. /.alo^a   I
vsakovrstn''Lr:t trdi^a iti mehkpga   *
koroškeua in  kranjskega lo^a tor   i
pohištva. rakov itrti«,". vmskih po-  \
sod. stisk;tlnice za vino  in sadjt»    g
v<akt» vclikuMi                                I
v Pevnii,         i
za Soškim mostom. p. Gorica,
priporora p.   n.   obcinstvu svojo  I
bi't:at!>    zui.^o,    za^otavlja   naj-
hitrejso postrBžbo   in jaku   nizke   /
nana.                         I
Matevž Kraij
v   <-oii(i.  \<»\ i   most St. IO.
[•riporoOa  svojo
mizarsko delavnico
in
zalogo obkladkov.
sc  i) (I d;i   \    na j f in    |)ii    >\.   llokn. •
ulic;t   ('.aiioiiirn   -t     K   II.   !i;ui-lro|>jti. i
\clik:i   /;il(»^;i šivalnih strojev \s;il;<> vrslc /a   sivilj«», 1
knija«c in  ir\ Ijarjc.
tidino zastopstvo
Pffafovih šivalnih strojev,
kateri so svetovuo zuani na trpožnosti in dobroti,
ter so iiajsposobncjši za vsake vrsto  del, kakor
tudi   za   vozanje,   rokainiranje,   so  edini,   ki  so
jamčijo za 10 let.
Konlureica |c pri nas izlljnčeiiii iu nemosoča!!
V zalogikiimamo tudi
l)iirska dvokolcsa
tep
angležke .Helikal Premier, in ,Regent'.
< <'iui  \v o«l   ISO  li   uaprcj.
Prodajata tudi slamoreznice in st'skalnice, puške in
samokresK vsake vrste. Komat šiv:kik za šivilje stane v
Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za popravo
šivalnih strojev in dvokoles.
/.a oliiliK) iiiiioClni sc  |»i"i|nn'»»tT*:il;i  sl. oličiiiulvu  uilana
Saunig & Dekleva,
ulica Municipio št.  1.                ,
Maznanilo.
Moke Kbi'iifui'tliskco'ii niliiiii u'U". Scliwcllci'
^ (\. i\ i. kv. (hornil) znhi^utrljev, <lol>ivnjo
s(l na (irohiio in dchc^lo po koiikurtMirnili
cenali \   znlo^'i
V
I. Svara k Comp. - Komen.
ni^fc  i ^i^n iiVtiitt»  a^  fc     n i diM       -   -        ^     -   -      --    -    —    -----      -    —    -— i  t      >   ^iinnaiii An i^i iftii^iia rfi
Edina tovarna plina Äcetylen
v Gorici,
liovoljfiia/>o < . kr. umnestništvu v Trstu z ffttc 12. febr. H)OJ, št. ijOJ.
Podpisana sprejemata vsako delo za razsvetljavo stano-
vanj zasebnikov. deiavnic. javnih prostorov itl. pojako zmer-
nih   cenah.   Vsa n-.ročena dela se izvrše točno !
Prevzemata tudi za izdelüvaujo vseh kleparskih in rne-
denih (raepingastih) izdelkov, kakor moderne sesalke |iiuii[)C;,
Škropilnice,  Žveplalnike  in  .>i>!oh   v-.»   ¦ln\m  iii.ir;i\ iirn.-i   ¦ I»• I;».
1'rif <-ri>< jitH    e z oiiič. s|«o^t'"»^H'i|«"ii
R. (ioli iV L. Biittiiuischi.
Gorica, Riva Castello št. 4.
l~S        Pri svetem Antonu Padovanskem               U
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi ac bogata izbira pianct, dahnatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misaluv, brcvirjcv, ritualuv, diurnov in
neštevilno nabožnib različno fino vezanih knji^, svc-Onikov, križcv, svctilnic,
kelihov, ciborjev se srcbrno kupo.
Jedina zalo^a za celo Priiuorje kipov o vsakovrstni vulikosti
in kvaliteti, umetuiško dulo v roniatiskem kartunu, priporočljivih poscbno
za vlažiii' cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska  kakor  tudi   mcšanc
,    svečc I. iu II. vrste, podob, venccv, križčcv iu svctinj vsakuvrstnil).
'             Lastna izdelovalnica palm   iz   umetnih   cvetlic   in  vsakovrstnili
|    drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami)  najfiiicjša
za zastave, pregrinjala i. dr.
'   Popravlja   se vsakovrstne   stvari za ceno,                                 -----
—                                   pn Kojej je izključena vsaka konkuronca.
i                                  Naročitve sc izvršiju točno in tiitro.
I              i&r   Ob nedeljali in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^p®
¦t            Z "dlifllim spoaloviiMJem                            AntQn j_ Vogrift.
,                     Naznanilo.
Podpisani si  usoja naznanjati slav. obcinstvu, da doklor ni   pripravljen   '
(totof^r.   atolior v mestu. imam na svojcm stanovanju delavnico in  potnočnika,  i
da bodem sain lahko   popotoval po nkolioi,   ter   bodem  sprejemal naročila,  f
.   in jib  izvršoval v kolikor rno.i?oče n»jkrajšern času.                                                !
!             Torej st* pnporocam slav. obiiinslvu zu naročiht na vsa v toto^r.  stroko   ¦
spadrtjoča dela.                                                                                                                     |
(             Priporoc^arn tu<li veliki4   toto^r.   (povečave)   do   n-iraviu»   volikosti, ono   i
'   harvrne, in  v naravnib barvah,   kaknr   tmJi   na   piatno z olnatimi barvami.   '
i              Nadalje ftc^r.  na porcelanasto in stukicno p'>*odo, in  na porcclnnaste   ^
|   ].ii<>šč> in natjrobno   spominko   itd.   t^tout1.  na    papir,   pl; tno,   žido,   Ich,   na   I
poduratno igle   za  ženske   in  inoško,    na /.apcslno   ^iiinbc ild. z zlatimi ali   -\
J   tudi  z doublo okovi. tor  inajhne  fotosjr.  v obliki  pisnnskili  /.namk,  po  vsaki   j
lotos;ratiji, tudi po stari.                                                                                                             't
j               Posebno pa  priporočam kiasno dovrscne ra/^lednire,  najnovoj.si»  vrste,   L
I   kakoršnih št1 do scdij  ni  bilo   po  deželi.   ter   za   manjšo   občinc tudi  samo   f
:   bUO kom.                                                                                                                                                                   J
Vsüko  namOilo  pisrneno ali ustnitMio izvrAim  takoj,  tcr pridcrn na  doiü    I
brczplačno.                                                                                                                                                               \
I                 Düklcr   no   naznanim  v c-a.^opisib   ino.icira   f>rihoiln.JHya   shtnovanja   in    i
'  Mtf'liorja,   naj    so vsako   naroOilo   in   na^lov   «,'lasi:    <«(irica,   St.  Potorska   '
I   iilii'ti Stcv.  [S.                                                                                                                   L
I              Se spostovanjoni so  pripnrnrnm  udani                                                               f
t                                                              Fr an Weis, foto«rar.        ^
¦                                                                                                                                                                                                                                        ¦
I               Vsaki gospodinji               •
f je fiestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri 1
'   okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.   ^
Vljudna prošnja:   Pri kupovanju  n, x.ahtevajte samo .sladne kar<M,
b  odjemajte jo   le   v  i^viruih   zavojih,  kakrSnega kafce U podoba.
Cena zavojii pH vinarjev.
vsebina.i^^ramov
Št. 19.                          f               V sloriei, v soboto due 7. ihhivh 190«.                   '                Letnik V.
I/!i.i|,t  \'< i         ri'k   .¦  soImiIu ii!,     :
II      mi   j,| vil|>n! .1   . i1   M llli'Slu I'T       i     ''¦    li:
I   i   ||        /.A    «I !¦ > f I . '       A Nil    (lillll1    11,1     l.t     11111 ' v   I
pra/.n ik i/.iili' il.in |n-i'| i\\> si / vfi'-fc Slum- ,
(in pošti prt'jt'inaii ;ili v (ii.riei na il.im
|ii)šil|aii ('rlnli'tiin ti '\, jinlli'liiM i k in
i'i-Irllclni) :i l\. l'iuil,i|,i-,c v («nrii'i v In
l.akanian .Si'liwai/ v Solsl.ili ulnali
I f I I c is i t. /. v A'uii-ikili 11111- :i f i in L t-
ban na   \ <lnli|<'\ rni li-kalisni p<>  rt vin.
OriVrno i/.ihinj«».)
I re«liii>tvi» m uprnvnlstxo  *v
i.nhajat.t    v    «,\ iinuliii   t i s k j* r n i»,
ulna  Wtturiru   t;    4t   M
I)f>p!s»' jf ; .iiiuviti ii.t urodniitvo.
'i(f!:ibc I!, (..'iini'i..I..» pa na upravniitvo
.(inr.'-«-< tij/i.i-. ,f raLluriijo po petit-
vrsfati ii .•»,t• ¦-1 .U...si- tiskajo 1-krat po
! 12 vii, . 2-krai }.n 10 vin., 3-krat pu
b    vu;.   A k u   b>-   U'ckral   hskajo,   raču-
j       l.lj'J    V     j-l,     pi.tf.j.lbl.
I
l/.tlajalrlj in oilgovonn  iirednik Josip IVIarušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" ludgov. J. MaruSiüj.
Ncoprsivičensi jeza.
V ilalijanski zbornici je vladal te
dni strain linip: kakor nmo svojim či-
tateljem na kratko poročali, razpu-itila je
vlada v Zadru druStvo „Unione Zaratina'1.
I'zrok razpustu je bil ta-le: V tern dru-
stvu, nahajalo se je precej^nje število
c. kr. avatrijskih uradnikov in sicer največ
poštnih in brzojnvnih. Dne 8. februvarja
je druiHvo hotelo prirediti pies. V ta na-
inen je okincalo dvorano z italijanskim
grbom, okolo katerega so viseli deželni
grbi Dalmaeije. Istro, Tratu, Uorice. in
Tridenta. Poleg tega so postavili na od-
ličen prostor dvorane, sliki italijanskega
kralja in kraljice. Politicna oblast, doz-
naväi is. vse to. poslala je na lice mesta
svojega policijskega uradnika, ki je zah-
tevHl od dru^venega predsedniätva, da
odslrani zgoraj omenjene dekoracije. h
začetka seje predsedni^tvo protivilo ti od-
redbi, a konečno bi se moralo vendar le
udati in pies bi se smel vrSiti le brez
ten dekoracij. Da je pa postala ta proti-
avstrijska demonstracija še večja, opustil
se je raje pies, nego da bi se uda! dru-
Stveni odbor zahtevam politične oblasti.
Ob jednem pa je tudi ves druStveni od-
bor odstopil Prisio je do nove odborove
volitve. a voljeni so bili spet stari od-
borniki s prejsnjim predsednikom dr. Mil-
kovicem, ljudje torej, ki so zdaj vse to
seveda odobravali, kar so poprej storili.
Takih tako izzivajočih demonstracij pa
politična oblant ni mogla in ni smela več
trpeti in prisiljena je bila torej druätvo
razpustiti. Mimogrede bodi Se povedano,
da toži državno pravdništvo Milkovica
zaradi veleizdaje. Milkovič je namreč
hrvatski renegat in jeden najstrastnejših
agüatorjev v službi italijanske irredente.
Sicer pa bodi še povedano, da jft to dru-
štvo tudi druga leta prirejalo svoje za-
bave, pri katerih ni nikdar manjkalo slič-
nih veleizdajskih pojav^v. Ali politična
oblast bila je za vse to gluha in slepa,
dočim je postala letos drugega mnenja.
Vsakako pa je pomenljivo, da je imela
vlada letos dovelj poguma stopiti na glavo
ti irredentovski kači, dočim je bila poprej
kakor smo ravnokar omenili, za vae take
m jednake veieizdajske pojave vedno
gluha in slepa in je vsled tega tudi naj-
več zakrivila, da je postala irredenta na
jugu naše države tako brezobzirna in
tako predrzna.   Ta   odločni vladin korak
pa vzbuja pri nftkaterih mnenje kakor
da boče v Ualmaciji odslej naprej drug
veter pihati. In ravno to domnevanje je
namreč te dni jako razburilo duhove na
Monte Citorio v Himu. V italijannkern
parlamentu so namreč mnenja, da iraajo
pravico vtikati s« tudi v vse one zadeve,
ki se tičejo italijanskega prebivalstva n&$e
države. Kdo jim je to pravico dal. tega
mi ne verno in tPt^a bi narn ne vedel
povedati niti sam dr. Körber, ako je nje-
gova trditev reinična, da ne obstoji rned
Avstrijo in Italijo nobena tajna klavzula,
po kateri Li eo morala nasa vlada aa-
sproti avstrijskim Italijanotn tako obna-
5ati, kakor bi to zahtevali izve.stni par-
lamentarni krogi na Monte Citorio v
Himu. V' ital. zbornici nainrec bila je te
dni stavljena intfrpelacija /.arnJi razpusta
omehjenega ital. društva v /adru. In pri
ti priliki. [iri^lo je v italijanski zbornici
do jako burnib prizorov. Tako je n. pr.
clan centruma Monti Guarnicri bruhal
strup proti koraku zaderske vlade in pri-
poročal dr/.avneniu podtajniku v vnanjem
ministerstvu, naj vendar ne dopusča, da
bi se v zvezni državi tako postopaio z
brati Italijani, ko se hočejo spominjati
svoje doinovine ter da naj odločno pro-
testuje proti takeinu podlernu postopanju
od strani avatrijskih pnlicistov in kanalij.
Poslanec Monti Guarnieri je po vsi sili
hotel dokazati, da je naša vlada z raz-
pustorn irrpdentovskega društva ^L'nione
Zaratina" razAalila italijanskega kralja in
sploh vso savojsko družino. To pa se je
zdelo republikancu Gattornu presme^no.
in imenoval je Monti Guarnierja kralje-
vega hlapca, na kar je nastal v zbornici
tak hrap, da je moral predsednik zaklju-
čiti sejo. Med tern hrupom pa so kricali
nekateri poslanci živio kralj, drutji pa ,
živela   republika.
Ta tragična komedija v ital. tbor-
nici zaradi razpusla izdajskega ital ;
družtva na avstrijskih tleh, je pač zopet
dokaz, da obstoji ganljiva politična vez
med irredentovci to in onstran črnožoltih
koloir ter da ti bratci svojih srčnib brig
prav nič ne skrivajo pred svetom. To pa
je tudi dokaz, da vsem tern ljudem sku-
paj manjka jedno kolesce, kajti da ital.
poslanee na Monte Gitorijn zamore
imenovati „ltalijane ki se spominjajo svoje
doinovine (kaj pak da Italije) ljudi kakor
je predsednik bivšega „IJnione Zaratina"
Milkoviea in večino članov društva e. kr.
avstr uradnikov n av.itr. podanikov. o
takem rnožu «e že more reci da ga luna
trka KJri ti priliki utegne zanimat', kar
je nedavno pisal trezni Italijan in učeni
ia^ki senator Ascoli v milanskem liatu
,.La vita internazionale'1 o Üalmaciji in
njenem pr»*bivtttatvii. Mej drugira pravi
Ascoli: Hrvatov v Ualmaciji je nad pol
milijona in je popolnoma uaravno, ako
strerut* za zdrnženjem z ostalimi milijoni
v drugih hrvatHkih deželah Italijanov r
Ualtnaciji pa je sarno lb(ß)O t. j. 3 od-
stotke. Prebival«tvo Zadra je navidezno
po večini ttali^n-ko, ali to je tako kakor
če bi bilo ii pr. rnesto Fariz Dapolnjeno
z Angli^ži, a Hudimpeäta z Harnuni, za
skupnost prebivalstva dežele to nima no-
beripga poniena ltalijani so postali pr^-
^irni vsled pridobitev Garibaldij«» in Vikto-
rija Kmanuela I Te pridobitve so ltalijane
takn oniamile, da >i ne rnorejo postaviti
več tiicj pri svojih aspiracijah Ali pri
Vivu ;m utoinl sv. Marko z vsemi drugimi
rfvj'tiiiki italijanske obali l)«lraatinski
Hrvrttjc {',1 st- ne boje več vstajenja teh
svetnikov, marvec oni pričakujejo vsta-
jenj<j drugega Mar» • "• i je, kakor pravi
legfnda Kraljevič Marko, katerega je ia:n
Tomaseo  imenoval  na^ Marko.
D o p i s i.
1/  Lader.  —  V noči   od   pustnega
ponedeljka  na  pustni   torek   obiskaü   so
nas.  neljub   gostje, — cigani   Ta sodrga
kiati  se vedno   krog   nas in dela   Skodo  I
kjer le more. Tudi to noč so lepo gospo-  .
darili v nasi vasi. Pr   „Moöilarju"  ukradli j
so 9 lepih kokoši neki ubogi udovi. Imela
je samo   tph '.», da ^i je za skopiček.   ki
ga je dobivala za jajca, kupila kruha, soli
itd.,   — vzeli so ji vse !   Pri sosedni  hiši
pri ,.Prodarju"  ukradli so pa gospodarju |
I eno sukneno   obleko in domačema   sinu '
dve;  zdaj v praznik   niti k sv   maši   ne '
moreta; vrhu tega so ukradli   še čez 80
, / rnosta. Ko so se tako nabrali, potegnili
¦ so   jo   baje   čez     Dreženco   na Bovško. '
kjer   so   se   pustni   torek   dobro   mastili |
s kurjo pečenko ter jo z moštom zalivali
— Lani ob tem  casa   nekako   kradli so   '
pa na Iderskem konje, kakor se je poro-
čalo nekaterim  listom Celo leto zasledo-
vala  je   žardermerija    tatove   in   ravno ,
pustne dni aobila jih je v pesti — namreč j
nekega visokega ciganh in njegovega sina   '
Zanimalo vas   bo   zvecieti,   kako   so   jih ;
vjeli. tivo kratko poročilo:   Zasledila sta |
dva   kobariška   orožnika   tolpo   ciganov. i
broječo nad 40 glav in opazila mpd njimi
konjska uzmoviča. Šla sta previdno prot:
njim  —   toda   cigani   so  jih   opazili   in
kakor trop tičev razpr^ili ao se na
v«e strani. Orožnika sta se naredila, kakor
bi se zanjf vec" ne menila, vrnila sta se
na Kamno, prepeljala se čez Sočo, najela
voz, akazala naložiti nanj slame — se
vlegla T slamo in zapovedala peljali po
desnem bregu do Tolmina in iz Tolmina
po levem bregu nazaj. Napravila se je
noč. Ko se pripeljda do Gabrij, zagledata
na otoku >oce tolpo ciganov okrog ognja
Takoj sta iz voza — pa glej polno zaprek:
priti morata čez prod in čez vodo ako
iiočeta do ciganor. Hrez pomisleka 5la
sta oprezno na delo, Paglej: pod nogarai
poči vejii.a —• vsi cigani obrnolknejo in
„•ledajo kje ie nevarnost; izpodrsne kamen,
zaäumi grin, zašumi voda — takoj pozor
pri ciganih. Tako sta morala pri vsakih
5 ali 10 stopinjah po 10 minut ležati,
da sta odvrnila od sebe pozornost c'ganov
>lednjič sta pri otoku, tiho premotrivata
tolpo krog ognja in glej: tu je veiiki cigaü
u^movič. Toda tudi on ju je opazil in
kakor bi trenii bil je kvišku. zaupil in
ndskočil kakih j •« daleč v btran. Pa tudi
»iganke in otroci skočili *o Kvižku - in
ne?reOni cigan zapletel se je v kriia ci-
^ank in padel, kakor je dolg in žirok.
Kot strela iz neba. ležal je žandarm na
njem, na zandarmu pa 20 do '60 ciganor
in I'k'ank Tako se je valjala po SoOinem
otoku živa kopica med stra^nim vikom
in krikorn. Žandarrn bil je boj za življenje
in smrt v živi gnječi. Še le ko je prižel
drugi torari-5 na pomoč — posrečilo se
je raztrgati živi klopčič, razgnati tolpo in
zvezati cigana. ki sedaj sedi v kobariäki
ječi in premižljuje pretkanost in erčnost
nažih vrlih orožnikov. Taki možje gotovo
zaslužijo, da se jih odlikuje. — Tudi sina
omenjenega cigana vjela sta ravno tista
dva oroinika na iako zvit način. šla sta
na sprehod — brez puäk. Cigani nič ha-
dega sluteči, niso pred njima bežali. Pa
onadva spustila sta se brez orožja mod
nje, ki so se seveda po svoji navadi hitro
razpräili, toda niso s tem zmedli preme-
tenih tesarskih mož. Pustila sta vse druge
in sledila uzmoviču. katerega sta sledujiö
v goščavi prijela, zvezala in odvodla v
zapor. Eden držal ga ie za vrat, dragi
pa z golo sabljo poganjal. — Upamo, da
se posreči pogumnim našim orožnikora
spraviti pod ključ tudi cigane, ki so ae
na račun uboge udove na pust mastili s
kuretnino ter jo zalivali z možtom. —
Cigani so v naših krajih stražna nadloga.
Res c. kr. orožništvo vstrajno preganja
— toda kaj pomaga to, ker jih višje
oblasti takoj izpuste, ko so jih komaj
dobili pod ključ. Ni čuda, da se ničesar
ne boje ter s hudo zahte rajo od ljudi,
kar se jim zljubi. Če jih ^do ustavi, pa
jp takoj not ali revolver p.i roki. Ko bi
jih strožje zapirali, ne bi h li tako pre-
drzni — zapro pa jih navadno le nekaj
ur, toliko. da se na gorkem prespe, potem
pa zopet gredo kamor hočejo; —- odtod
njihova predrznost!
LISTEK.
Sokratov god.
Veseloigra.  —  Spisal   S o ä k i.
Osebe:
-ekrat, liloztjt in kipar v Atonali; J-'indar.
pt'snik, Sokratovo scstru i\ur).: lvleon, strojar.
•^okratovo zone brat, pnlitik, mostni svčtnik;
I'rakon, cuvaj v Atcnah; Torzil, dosluini
vojak, spreinljovalfc Tirti'jfv; Tirtej, alep bar-
üiouikar; Kleu bu 1, Sokratov sin; Ksantipa.
Sukratova 2ena.
Prvo dejanje.
f'rizuri ace: Kuliinja v riokratuvi liiži.
^itdi kuhiiije okroghi iniza. V cuadju blizu og
lijižča. je druga manisa miza. ua njej raziia ku-
liinjska pusoda.
Prvi prizor.
Sokrat, Ksantipa, Kieobul.
S o k r a t: (sedi na nizkem atolčku,
izdeluje kip; sin sedi s podvitimi nogami
po turSko na tleh in drži kamen, da se
ne ziblje.) Drži bolje, Bulček, in ne zijaj
mi okrog!
B ulček :(Malo nevoljno in uporno.)
Saj držim! — Vsi prsti me vže bole. —
S o k r a t: In pete te tudi srbe; rad
bi äel za drugimi paglavci skakat po uli-
cah. (V»žno.) Človek mora imeti svojo
pozornost pri delu, katero ima v rokah.
Kdor ne dela pazno, dela kazno. To
pomni in vklesaj si globoko v črepinjo,
ti otroeaj.
B u I č e k : ^Razmišljen.) AaV —
Kako menite, očka?
Sokrat: (Nevoljen.) Tiii — zgaga
zijava! — Vprašam te, kaj imaž od raz-
tresenega dela?
B u l č e k: Od raztresenega dela ?
— — Raztreseno pamet.
Sokrat: (Zadovoljno.) No, to si
mi pogodil. — Toda veš-li, kaj je raztre-
aena pamet ? Kaj razumiž ti z besedo:
raztreaen'?
B u 1 č e k: Ničesar.
Sokrat: Tako V Ničesar ne
razumeä? — Ti tepee zabiti! Čim sta-
rejäi si, tem neumniši. — Pomisli dobro
in povej, kaj pomeni sploh beseda (Raz-
ločno zlog za zlogom.) raz-tre-sen?
B u 1 č e k : Raztresen ? — I, kar ni
skupaj, je raztreseno.
Sokrat:  (Sam pri aebi.)   Tepee!
(Sinu.) Sta-li kotel tarn v kotu   in lonec
na polici skupaj V
15 u 1 č e k : Ne-e !
Sokrat: Torej sta raztresena 'i
B u 1 č e k : (jmilo purnislja, potem
pa odločno odvrne.) Seveda!
Sokrat: (Proti občinstvu.) Na, tu
ga imaš zopet ! In ta je — moj sin. -
S takinii osli ni govoriti. — (Sinu.) Sta-
li sosedov Sultan in naä maček kedaj
skupaj ?
B u 1 c e k: (veselo prikimuje z glavo,
oči se mu svetijo.)   Da, äe oni  dan   sta '
se bila hudo spopad'a doli   pred   kletjo.
Sokrat: ^Proti občinstvu.)  Tu je
konec ülozofije! — (Sinu.) Veš-li vže za '
izrek, ki pravi, da pes in mačka ne gre-
sta nikdar skupajV                                      j
B ul č e k : (Važno in samozavestno.)
Seveda ne pes in mačk a, a pomisliti
morate, očka, da naä je — maöek. —
Sokrat: 0 ti vnebovpijoča pri-
smoda! — Čakaj, te vže pripravim k
pameti. Sta bila-li ti in rajni ded naž
kedaj skupaj?
B u 1 če k : (Veaelo.) Ej vže parkrat!
— Saj sem pripovedoval onega dne ma-
teri, da se mi je dvakrat sanjalo o njem.
Prinesel mi je v sanjah novo piščalko
iz Korinta.
Sokrat: Jaz vpraäam, ali sta bila
kedaj v resnici skupaj, ne le v   sanjah?
B u 1 č e k : i^Kakor užaljen.i Menite-
li, da lažem? — 0 ne, ne laže Bulöek,
ne! V resnici sem sanjal, da ava bila...
Sokrat: (mu pade v besedo.)
Torej si bil vie kedaj po dnevu z dedom
skupaj ?
B u 1 <j e k : Seveda, saj se mi je
sanjalo, da je bil dan.
Sokrat: (se vgrizne v spodnjo
ustnico in obmolkne za hip.) No, Se en
poskus! — Če raztreäeä po nesreči vretfo
boba, kaj ti ostane v rokah ?
B u 1 ö e k : (Z nekako gotovostjo.)
Vreča!
Sokrat: (zaloii mu eno za uäesa,
da se prekucne vznak in obe nogi kviiku
pomoli.) Na, tu imaš bob in vrečo! —
Shrani oboje. —
Iz lJorjant». — Zadnji „Primorecu
je prinesel veliko InA o naSern Č g. vi-
kariju Pravi, da na$ g. vikarij nima vsaki
«Inn sv ma3<\ in da jo zapije. Da jp lo
vpIiUa la?, dokažeti lahko gorenja in do-
lenja Borjana Da je g. vikarij akrben in
vesten duSni pastir, izjavljamo vsi Bor-
janei, izvzemSi stirih ali pptih. Sram naj
jih bo. da take laAi trosijo  ined Ijudi.
Tudi o borjanakih mlekarnicah pi$e.
Stvar je takale. Dolenji Borjanci in nekaj
(iorenjcev napro^ili smo j. g vik., da nam j
pomaga ustanonti in crediti   mlekarnico i
tpr smo ga   tudi   izvolili za predsednika.  J
To pa nekaterim   ni prav, in zagnali   so
krik ter   zae>li   lagati in obrekovati.   Da
s. vikarij agitujo. je gola la/..   Le  navzoe
je bil. ko jo g. Ivnruič prebral pravila in
priporoeal. da ic kaj n<1  razumemo, naj
so obrnr-n o  na g. vikariJR.
Debela    laž   je.    da   odganja   Ijudi
od   njihove   mlekarnice k nasi.    Kar   pa
pisejo o „zHgovarjanju" krav in mleka, je j
pa s> tako   neumno,   da more verjeti ie ;
s>   clovek,   ki   zajema  z   Gabrščekove^a
korita.
Vas pa e. g. vikarii prosimo, da
vslraja'e na .-vojem mestu, ker Vas v*i
spostujemo in ljubhio. NV ozirajte m\
ako je med nami tudi par laznjivcev in
ebrrkovalec. katerih se pa vsi sramujemo.
Ant. Hrast, Miha Hrast. J v}. Špolnti.
podžupan, Anton  Ursič   podzupan,   Jožct  \
Ončič. starešina, Andrej Ursir, starešina,
Andrej Stre*.  ključar.
Politični pregled.     j
Parlamentarni položaj.                           |
Mladočeški klub je i/.dal te dni svoj
komunike, iz   katerega,  je   razvidno.   da
Mladočehi   opuste   obstrukcijo   glede pr-  j
vega branja državnega proračuna in j?'e<le  !
nagodbe z Ogrsko. Glede drug^ga branja
državnpga proračuna in nagodbe pa ho-
črtjo Mlrtdocehi svojo taktiko uravnati po
tem,   kakor se   bo   nasproti   njim   vedla  i
vlada.   Zdaj   poročajo   nekateri   listi,   da '
ostane državni   z.bor do meseca   avgu°ta \
skupaj, ter da bodo deželni zbori sklicani
šele meseca septembra.  Prvo branje dr- j
žavi   ga proračuna pride na vrsto v tor- j
kovi seji.                                                        i
Državtil zbor.                            i
V torkovi seji poslanske zbornice
je poslanec Bianchini stavil predlog, da
SP otvori debata o odgovoru miniater-
ßkfgn pr dsedmka na njegovo inlerpela-
cijo glede tajne klavzule, nahajajoče se
v pogodbi med Avslrijo in ltalijo, vsled
katere bi se bila Avstrija obvezala pod-
pirati v našem Primorju in v Dalmaciji
italijanski živelj aa škodo slovanskemu
prebivalstvu teh pokrajin.
Minislerski predsednik — rekel je .'
govornik — je izjavil, da je irditev o '¦
tajni klavzuli bajka. Čeravno je ta izjava j
v ojstrem nttsprolju z gotovimi, naravnost
neverjetnirni puliiičniini dogodki, ki se žo i
več let vrstijo in ki podpirajo italijanske ;
aspiracije na jugu naše monarhije, jein- j
Ijerno jo vsojedno na znanje.
Cvfrjeni hiiio pa, da bi razprava o
tem predmctu ne bila odveč posebno z
ozirsni na irredc-utisliOne pojave v Rimu
in z oziroiu na razpravo, ki se je te dnt
vršila v italijanski zbornici povodom raz-
pusta irredeiitističnega društva v Zadru
,,1'nione Z.tratina".
Ako ic avstrij.^ka vlada razpustila
dru.^Lvo „Unione Zaratina'', ker je isto v
svojih prosturih okitilo sliko italijanskega
krulja z grbi Trsta, Istre in Dalmacijp,
in ako He je vsled lega razpusta razvila
v  italijanski   zbornici   škandalozna   raz-
prava, pomenja to več, iipro impertinpiitno
umeAavanjc v naAe notraujc stvari
Ako s«> v taki razpravi insultirajo
avstrijskt* oblasti in Hrvati. nc ila l)i za-
stopniki itali'anske vlade protrstirali, ako
se nadalj(* v taki r«/.ppavi - tudi brt'z
protesta italijanske vlade in «)b odobm-
vanju vse^a parlamenta — tnli, da mora
Avstrija italijanskim bratom v Dalmaciji
dopu-čati, da se smejo svobodno sp<uiii-
njati svoje italijanske dotnovine in svo-
jegH itahjanskega kralja, je to innogo več,
nego nesramno i/zivanje; to je javno
hujskanje na izdaj^lvo.
Ciovornik se je na to pozival na
predvrerajAnjo izjavo italijanskega pod-
lajrnka za vnanje stvari, BaccHli-ja. ki
je trdil, da j»1 trozvezna pogodba tajna;
govornik je /.abteval, da st» tudi v avstrij-
skem parlamentu enkrat odkrito govori
o tej zadevi. Zahteval je, da se odpre
razpravn o rninistrovem odgovoru tudi
radi teg.i, ker je minister protestiral proti
trditvi, da je vladna politika v l'rirnorju
naperjena   proti   Hrvatom  in Slovencem.
Naša dolžnost je — dejal je govornik
prepričali ministerske^a predsednika
o nasprotnem. ker vidi se, da mu niso
znani celi zvezki interpelacij, govorov
in predloguv. kt jasno dokazujejn pri-
stransko pohtiko vlade. Fredlagal je na
to. nai se » tipre debata o ministrovem
oilt;.)voru   Fredlog je bil odklonjen.
Posl. Spinčio na to: ,.F'a bonio sta-
vili  niiien  predlog !"
Ministerski predsednik dr. Körber
odgovarjal je na to na interpelacijo po-
slanca Vukovici glede macedonskega
vpra^anja. Ujavi! jp, da predlogi Av.strije
in Ku-sije imajo namen storiti enkrat
konpc nezadovoljstvu kristijanskega pre-
bivalstva na Baikanu. Velesile zahtevnjo
od Turcije odlocno, da izpolni prevzete
obveze in se no bodo zadovoljcvale saino
z obljubami. One bodo dajale strogo nad-
zorovati izvrsevanje reform. Kar se tice
VHrstva avstro-ogrskih gospodarskih in-
teresov v turški državi, zatrjeval je mi-
nister, da so diplomatics in konzularni
zastopniki dobili tozadevne inštiukcije in
ne dvomi. da se bodo po  stih tudi riyna i.
Poal. Schönerer je interpeliral radi
vesti, da se v kratkem imenujejo parla-
mentarni ministri. Z thteval je, naj ostane
sedanje uradniško ministerstvo in naj iz
njoga izstopita poljski in ceski ministor-
rojak, ali, ako se to ne zgodi, naj se
imeriuj*1 še ncm^ki tninister-rojak.
Na to se je nadaljevala razprava o
znkonskem načrtu glede poljedeljskih in
obrtnih zadrug, kateri načrt je bil vsprejet
tudi  v tretjem čitanju.
Koncem seje uložili so posl. Daszynski
in tov. nujni predlog, zahtevajoč, naj do-
rnobranski minister takoj poda „verodo-
stojno14 poročilo o razmerah vojaških čet
v X. vo'u, kateremu poveljuje znani ge-
neral Galgolzy.
V sredo je odgovoril rniniste.rski
predsednik na interp^lacijo poslanca Brei-
therja in tovariüev v zadevi feldcajgmai-
stra Galgolzya. Dr. Körber je rekel, da
je bil molk t'eldcajgmajstra Galgotzya na
vse pritožbe in napade, ki so se vršili v
poslanski zbornici proti njemu popolnoma
opravičen in ume.sten, z ozirorn na nje-
govo visoko dostojanstvo, katero zavzema
v armadi. Istotako je zavračal dr. Körber
napade na vojnega ministra, češ, da je
bila njegovu dolžnost zagovarjati podre
jenega mu Galgotzya. Dr. Körber z do-
mobranskirn ministrom vred zavračal je
in pobijal napade na Galgotzya, o katerih
je rekel, da so deloma pnpolnoma izmiž-
Ijeni, deloma pa popolnoma pretirani. Na
to je zbornica razpravljala o riujnem
predlogu poslanca  Reichslädlerja,    glede
izgredov,   ki   so   se   ilogodili v Moruvski
()^trovioi, o priliki neke sokolske slavn sti.
V   cetrt«^k   s«   j<»   bavila   poslanska
zbornica  z  nujnim    predlogoin   poslanca
Daszynskega,  s katerim   se   puzivlja   de-
želnobranski mini-ter. naj preskrbi zbornici
natanjčno in  točno sporooila o razmerah
obstojeöih v  dcsetem   vojiiem   k )ru,   ka-
terega poveljnik je  /.nani  l'i'ldcajgmajster
Cialgotzy.   Daszynski je utcMiieljeval    svoj
preiilot» v jako dolgom govoru. v katerem
je jako hndo   prijemal   bojno   upravo in
posebno   pa   Galgotzya.    Naptuhl    pa   je j
(intro   ludi vlado  in   naš parlament, o ka- ,
lerem je izrekel jako  hiulo obsodbo, čes,  i
da je sedjiiiji   parlHrnent v svoji    seslavi |
pravr» pravcato   zbiralisf'e   plahih    IjiiJij,
in beb,    zaradi   fosar gii    |il   predsednik
pozval  k redu.   Zbornica je nujt;ost lega i
predloga odklonila /. veliko večino.            j
Tiskovni odsek.
Ker se je število tiskovnega odseka
fiomnožilo na 18 članov. se je la odsek
v sredo vnovič konstituiral Zi prodsed-
nika je bil izbran posl. Dziedu^zyzki. za
podpredsednika pa dr. Kopp.
r Ladlslav bartn Rieger.
V  torek  popoludne okolu jedne ure
in pol je v visoki starosli 85   let zatisnil
svoje oei najboljSi sin češkega naroli in
najzenijalnejäi slovan.ski politik v Avstrji,
l„ a d i s 1 a v    baron   K i e g e r.   K>ger
^e jp rodil   dne   18. decembra I.  1818 v
Sernilu.  Po dolfoncanih pravnih studijah.
je stopil dr. Hieger v državno službo ali
prišel je hitro v konllikt s pol cijo. ki je
s kruto   nasilnostjo   preganjala   tedaj  še ;
jako mlado in skromno narodno gibanje, j
kateremu   se   je   bil   Hieger   pridružil   z .
rnladeniskim    entuzijazmom.    Kiegra    so S
namreč zaprli.   češ, da širi   prepovedane i
spisn,   sicer je bil   oproščen.   a zapustiti
ic moral državno   službo.   Zdaj pa se je !
Rieger    popolnoma    posvetil   narodnemu \
delu, pri   katerem jo dosegel   velik«nske |
nfpp.he.   Ringer bil  je izvanredno   talpn- \
tiran in je bil ob jednem   tudi   izvrsten
govornik.    Zaradi   tega     pridobil    si   je
kmaln med svojimi  rojaki slavno ime in
velikansk upliv.   Žo  I.  1848 jižival je dr. '
Rieger poirg Palackrga rnej Čehi najve^jp
zaupanje. Tega leta prišel je tudi vdržavni
zbor, kateremu je pripadal   do   leta 1890,
doklei* niso namrec zaradi znanih pone- \
srečenih   punktaciji    Slaročchi    podlegli
Mladočehom  in  ni  bil izvoljen v državni
zbor več nobeden Staročeh.   L   1897 pa
je bil pozvan dr. Rieger v gosposko zbor-
nico in   še   isto   leto   bil   je  od cesarja
odlikovan   ter   jo   postal   baron.    Kakor j
vsak človok. ne da se taiiii, da bi se tudi  :
pokojni dr. Rieger ne   bil zmotil v svojih
politic-riih   kombinacijah, ali   danes  je o  )
üjiin    v.^-akdo   prepricun, da  so  ga vodili  j
pri vsem njegovem  delovanju in pri vseh i
nj»'govih političnih   oksperimotih   najple-  i
in 'nilcjsi, najrodoljubnejši in najnf^seb'c-
nejši t'-uli.  To so inorali   pripoznati celö
njfgovi  največji politični nasprotniki. Dr.
Ricger  pre^tati  je moral od svojih lastnih
roji.kov  riajvecj'h žalenj, a to mu  ni niti
/ i trenulek odvrnilo  najtoplejäe ljubezni
do svojfga   naroda,   do svoj(i  domovine,
katcro j<j stratno   ljubil do   zadnjega iz-
dihi)i'j;i.   Ako bi   bil   d-. Rieger   sebiČen,
poslul  bi lahko jako  imovit   clovek, kajti
take nutze, kakor je  bil dr Riege'", znajo
razni  vladni zistemi bogato nagraditi, ako
.so   jim   le   deloma   poslužni.   To pa  dr.
R eg'r ni bil  nikoli in bi v svojih zadnjih
let h   /ivel v  največji   bedi,   da se ga ni
ob njcgovi 70. Iftnici  hvaležno spominjal
češki  narod ler rnu takrut poklonil znani
narodni dar ler rnu  tako   olajšal   7adnja
leta njegovega   življenja.   Pogreb se vräi
dancs.  W-si slovanski  klubi  drž. zbora so
J poslali sožalne brzojavko. Tudi cesar je
: poslal brzojavko Odoloži so pogreba .UJ
iVlladoceakih poslancev, ki inu polože na
krsto venec /. napisum: ,. Velikemu C'.ehir',
in deputacijo slovanakih klubov. Vlado
zastopa minister !{oze.k.
Dogodki na Balkanu.
Italija hoče ;;.) vsi sili  ustanoviti v
IJoskiiltu   svoj   konzulat  in ji^ že veckrat
zahlcvala  i>d Turčije.  da ji da v to nvoje
I privoljenje. Iz Prizrerm  porocajo, da od-
• svKuje   tamošnji    kaloliški   žkol   Praksa
kutoliskemu   prebivalstvu,   naj   ne vstopi
! v lursko oro/.ni.ško   siužbo.  Ternu skol'o-
| voiiiii poslopanju s(» nekateri jako Oudijo,
\ ker je  akof   udati   Avslnji,   namreč   oni
državi,   ki    predlaga   v   svojih    relbrmah
Tiirčiji,   da   preosnuji!   oro/.nistvo  v   ev-
| ropskih pokrajinah   tako, da bodo   [iriili
! med   oro/.nike   tudi   kristjani.   V  sobolo
ubil  je pri  belem   dnevu v Guljanah  sin
| taniošnjega sodnika svojega hlapca samo
j zat<\   k<»r se je slučajno   zasinejal. ko je
1 šel  inimo odprte turšk*1   cerkve.   Morilcu
se  ni nič zgodilo. Iz Soti|^ se poroča, da
je bolgarski vojni minister poklical k sebi
vse  poveljnike  vojaskih   divizij.   Zatrjuje
se namreč, da je bolg.irska vlada popol-
I noma   predrugacila    svoj    mobilizacijski
n.tčrt,   katerega   je   svoječasno   odobrila
Kusija. „Večernja Po.sta"  priobiuje neko
pismo, ka;ero je  došlo  s Perinskega po-
^ >rja.   \ ttMn pismu je  rečeno,   da s  1 j.
inarcem začne v MaceJoniji spložni usU-
nek.    Zatrjuje   so   tudi,   da   razpnlagjjjo
ustaši  Oez   več   topov.  in da  imajo   tudi
mnogo mitraljez,   katere so vtihotapili iz
Gr.ške. Tudi se zatrjuje, da je nastalo ne-
soglasje med bolgarski mi ministri, zaradi
čudnega postopanja Rusije nasproti Bol-
gariji.
Blizo vasi Vladimirovo je prislo te
dni do spopada med ustaäi in med tur-
žkimi vojaki. Turki so morali bežati in
je bil«.) tudi ubitih  več  vojakov.
Turške vojne čete prišle so le do
bolgarske meje in so se tarn vže utabo-
nle. Tudi bolgarske vojne čete so ie pri-
pravljene na boj in bati se je, da pride
skoro gotovo do spopada. Avstrijski po-
slanik v drigradu je zahteval od Sultana,
da podeli bivsemu avstrijskemu konzulu
Zambauerj exequatur, da nastopi kot
konzul v Mitrovici.
Generalni nadzornik Hilni paša dobil
je iz Carigrada   ukaz, da se imajo   sma
trati za izdajalce   vsi člani   rnacedonskih
odborov,   ter da  se jih    mora    ustreliti,
koj  ko pridejo v roke turški oblasti.
Turska vlada je jako vznemirjena
zaradi velikega števila ustaških čet, ki
so se prikazale zadnjo dni v Macedoniji.
Obrnila se je zaradi t^ga do avstrijskega
in ruskega poslaništva z vprašanjem, kaj
naj bi počela. Ruski in avstrijski poslanik
nasvetovala sta Turčiji, naj zistematično
zasleduje ustaše ter unicuje ustaške čete,
ne da bi poklicala pod orožje večjega
štovila vojakov, ob jednem sta ji tudi
svetovali, naj razoroži Albance. Turčija pa
j« s takim odgovororn jako nezadovoljna.
Avstro-ruski načrti glede Balkana.
Petrogradski dopisnik lista „l'hlclair14
poroea lemu listu sledeoe o načrtih Av-
Htrije «in Rusije na Balkanu. Avstrija se
lajno pripravlja, da ob ugodni priliki za-
sede zapadno Macedonijo in Albanijo,
dočim bi se Rusija s pomočjo Bolgarije
polastila vzhodnega dola Macedonije.
Tak načrt, da je obstojal že predno
je nastala vojska med Grško in Turčijo.
Dopisnik zgoraj ornenjenega lista trdi, da
je to izvedel od avslnjskih in ruskih di-
ploinatskih krogov. Omenjeni dopisnik tudi
pravi, da je znal avstrijski poslanik Calice
v Carigradu vse to spretno prikriti in se
B u 1 č e k : iae dere na vse grlo.)
Ojoj, prejoj! — Mati, mati!
K s a n t i p a (pride jezna od mize,
kjer je pripravljala posodo za kosilo. V
rokah irna kuhalnico; lasje so jej ruz-
mrseni.) Ti grbun grbunasti! — Kaj ti
hore otrok; da ga vže zopet pretepaš?
— Ti si pravi oče, da, pravi oče ! Ko-
njedprec pač ni padar. N« jenjaä, dokler
mi otroka ne ugonobiä. Ti cepec atari,
drenova bunka, otepač vseb otepačev!
Ali si zato oce, da otroke mlatiä in mi-
kastiä, kakor abderitske osle! Sram te
bodi, t'ej, sram, sram!!
Sokrat: (Mirno.) Jaz hočem, da
bi moj sin vodel, kje se ga glava drži.
K s a n t i p a : (Se vedno jezno.)
To vže ve «am, ni mu treba tvoje fižo-
lolovjje, veš ! Če si ti malo tako (pokaže
z roko.j, rrieniä, da mora biti tudi sin?
če je oče osel, meniš, da mora biti sin
dvakrat osel ? Bradač razmräeni in raz-
kudlani. Negode", neobič, rokomavh je-
zični ! Meni znaä očitati, da kiepetarn,
meni t   A   sam ie.be  poglej,   mm   seb«!
Noč in dan čenčaš, z jezikom migaš in
otrobi vežeš. Pametne ni se bilo od tebe.
Same neslanosti,   bedarije,   abotnosti . . .
Sokrat: No, še kaj ? — Ne bo-li
konca? — Zul, da pisati ne znam, aicer
bi te krasne litanije raznih priimkov
lahko izrocil nesmrtnosti.
K s a n t i p a : Boä ti pokveka čvekal
o nesmrtnosti! — Ti skrinja vseh neala-
nostij, prorok nepokore, oce praznega
kva^enja, bog vsoh pologrinov, zagovor-
nih vseh negodetov!
Sokrat: Usmili, usmili se nas!
— Tolikrat sem dejal, da irna vsak svoj
dar od bogov. Moäki daljšo pamet, krajži
jezik ; ženske pa knjšo pamet, daljSi je-
zik. Tako je in mor.i biti, ne da, Tipka?
K s a n t i p a : (Kazjarjena.) Ti zbloda
zblojona, ti grdun, meh kovaSki, spak,
leBena coklja, vedornrc . . .
Sokrat: (smeje.) Zdelo se rui je,
da niso litanije še pri koncu. t!j, blagor
mi, da imam tako zgovorno lepžo polovi-
öico! — Cuj, Tipka, da ti povem moško
besedo. — Želeti bi bilo, da bi začela ti
litanije skladati raxnirn bogovom v cast.
S t(!m bi zelo povzdignila grsko bogo-
častje. Uprav škoda je, da se tvoja ne-
doM(1gljiva nadarjenost krha in obrablja
ob neobčutni koži tako trdega in grdega
starca, ktikor sem jaz. Ves grški narod
bi le . . .
K s a n t i p a :   (proti Sokratu s ku- !
halnico. Bulček vporabi   trenutek   in   se
zmuzne skozi  vrata na ulico, kjer prične
veselo žviigati.j   Gloj  tu,   ako mi ne dr- !
žia jezik za zobmi!   Da bi ti ga   odgriz-
Cerber ! —                                                   :
Sokrat: Ej, Tipka, Tipka, to ime-
nuješ ti zakonsko ljubezen ! ¦— Sictir mi
pa prav prisrčno vošcič k godu, ki ga
praznujein danes.
K s a n t i p a : Za otroka skrbi, za
otrola, dn ga naučiš človeSke parneti ;
ne pa očilaš meni vse mogoče napake.
— Pornisli, da boš kmalu klican pred
RadamanlH. Grd si vže, kakor strina Me-
duza, grbast, naduz'jiv kol neomoten dim-
nik. Slišiš le na pol, vidiš niti Iretjine
ne, pamet ti j" oa vže zlezla Stiri  palce
pod peto. Pokori se, pokori in varčuj,
da te ne bo moral bo ter Karon na „vero
in upanje" ali celo na občinske strode
prepeljati  na oni svet.
Sokrat: Vež kaj, Tipka ! -- Tako
na suhem nisern se bil in ne born, da
ne bi mogel plačati Karonu Pipe tobaka.
Sicer mi je pa Karon deveta briga, pri-
dem vže brez njegovega korita na oni
svet. — Tebi pa povem to : ako se mi
za časa ne predrugačia, podšuntam Ka-
rona in mu porečem: Ti, boler, prija-
telja sva, odkar solnce gledava in ono
nas. Kadar sc pa moje babišče, veš ono
vreteno klepetavo, z gorenjega sveta doli
k tebi prigoza, da bi jo prepeljal, ne
ubogaj vraga. Po blatu naj caplja sama
do Radamanta. — Sedaj pa mir besedij!
Idi pripravljat kosilo, ker Pindar in Kleon
bodeta kmalu tukaj.
Ksantipa: (hoče äe nekaj pove-
dati, da bi si ohladila jezico; a v tern
začujejo se zunaj koraki in Ksantipa se
umakne k ognji^ču).
(Dalje pride.)
jt)   kfual Turciji   vcdno   jako  niiklonjen, '
ilo('im ho drugi Mvslrijski kon/.ularni urad-
iiiki  vedno  posi ešrvali odpor   halkariMkih  j
iiMi'odov proli Tim"'i|i.   Koncrno pravi do-
pisnik, da so  vc.-ii    o   mobilizanji  ruskih
vojoth Oct  v O'lcsi    in    v  Kijewu   popol-
iiomti resnifni1!
Domače in razne novice.
liiHMioviiiijii  in  preiiH'ScTii.pi.   --
Sodni   pri'-lnv   v    liu/.''tu   Kami   Bisim-h  j
jo   prcirfšrcn   \z    Huzftu   v   okro/je   tr-
Anšk<^;i (l<iy.(ilii('i.'M  sndiščn. /n sodnc pri-  J
slave so imonovaiii sodni avskullanti    in  |
Hirer: Oni rat Luis za   Huzet,   <lr   Gvido  j
Bend«'1 z;t  tr/.MsUr» de/Hno sodnn okrožjr,  j
l.udovik vil. och rut1   za   Pulj  hi   Nikola j
Dominiko z;i Vodnji'.n.                                 j
Zu „Solski   Dom"   prcjrh upntv-  I
nišlvo „(üorico".    G. S.   (in^nn-u1 20   K   :
llvala!
hr. Uojie |>ml porotniki. I'od
I (Mi) naslovoni n* y.adnja ,.S<u'a" zopct j
priobčilti dnljšo untie », s kali-ro Ik če na ;
nji lasten nm'-in svojc (''ihitcljc slcpili ler
odvrniti od dr. Turne Skandal, katereu'a je
provzroeil h t'-in, da je onrmo^'cil čisto
sU'vensko pnrotno Hop v svoji pravdi
proti dr. Ho|(.:u Ne zaradi ,.Soče", marveč
aaradi njenih čitatfljev, katfre ,,Soca"
dvakrat na t»:den tako nesramrio I'arba,
bodi lu šo j e d v ii k r it t p o v <> d a n o,
da j <J pri p r v i o b r a v n a v i dr.
ft o j č t* v za^avornik d r. Zurcn n
d r. T u m u p r e d I a k a 1, n »j s e s e -
a t a v i č i s t o slovenska po r o t n a
klop, ler d a j e dr. Tumata predlo^'
o d k I o n i I l izüovoro m, dan e č e,
da hi s o d i I i I j u d j e. k i znajo
komaj pisati in brati. S tern je
dr Tuma (menui^ocil čisto slovensko po-
rotno khip tcr zakrivil Skandal, kalorega
bi njpgovo ^lasilo ,.Soča'1 lako rada pod-
taknila dr. Kojcu. To je neizpndhitno
dejstvo, katero snio v svojern listu že
trikrat pribili. in katere^a se ,.Soča>l
vedno o^iblje, kakor macka vroče kaše,
hoter s prediznim zavijanjem oprati svo-
jega Ijubljenčka dr Tuinn. S U m mi^limo,
da je ta zadeva konečno dognana. ,.Soču%l
obeta, da pride na dan še z dru>,'imi lo-
povščinami. Mi ,.Soči" to prav radi ver-
jamemo, kerjeitak vsakemu, kdor ,.Sočo"
pazljiva citfi, znano. da ne polni svojih
prodalov z drugim. nego izključna le z
lopovšeinami.
Political obliod bohinjskc y.elez-
nice. — Politični obhod na proiektirani
črti hohinjpke železnice med Prvačino
in Trstom, pričel se je vrsiti dne 4- t.
m. in sicer se je zbrala v ta namen ko-
misija najprej v Prvačini in se od tarn
pomika proti Trstu ali prav za prav
proti Opeinam, kajti od kolodvora dr-
žavne železnice pri sv. Andreju v Trstu
pa do Opčin se je izvršil politični obhod
že lansko leto. — Pri ti priliki opozar-
jamo vnovič priv.adt t" /.ustopnike občin,
cestnih odborov in (iru^ih moralnih kor-
poracij, kakor tudi /.a^ebnike. čez katerih
zemljüea, ceste, sieze, poti, potoke, po-
točke in vodoloke bod« tekla železnica,
naj se pri obhodu oplasijo na lieu mesta
in naj zahlevajo, da se jim to ohrani,
oziroma naj se i-mH'ejo, kako hočejo, da
se jim nadotnestijo poti, prehodi, coste,
mostovi itd., ki se jim vzamejo ali ome-
jijo radi železnice. Kdor se ne oglasi ;n
ne bo trdil in zahteval svojih pravic, jih
lahko zjzubi. Pri tern pa ne zadostuje, da
kdn samo v veter govori, ampak mora
bili zraven tudi pri obhodu, ko se z'i-
pisnik pise in mora gledati, da pride nje,-
gova zabteva v zapisnik, katerega tudi
podpi^e.
Kmetijski shodi. — Kakor do
sedaj imel bode tudi v prihodnje poto-
valni učitelj za kmetijstvo gosp. Anton
btrekelj ob nedeljah kmetijske shode in
sicer v mepfcu niarcu v naslednjih ob-
činah: 8. v Šmarjah, 15. v Mednni. 19. v
Kanalu, 22 v Dornbergu in 29. v Stjaku.
Razun nedeljskih shodov prirejal bodo
tudi ,,krnetijske večere", kjer bode raz-
lapal tudi manjšemu številu kmetovalcev
kmetijske nauke ter jim pojašnjeval r«z-
lična gospodarska vprašanja. Ker ima
potovalni učitelj prevelik delokrog in ne
niore radi tega v rsako vas ob nedeljah,
zato bodo ti kmetijski večeri gotovo vstro-
^ali mnogim krajem. Ti veceri bodo tudi
nekaka popolnitev nedeljskih shodov, ker
se bode razpravljalo na njih še bolj o
domačih razmerah nogo na drugih. Prvi
tak večer bil je na Gradišču in obnesel
se je velicastno. Prihodnji bode v soboto
ob 7. zvečer na Brjah pri Rihonbergu.
Kmetovalce, ki bi radi imeli v svoji ob-
öini kmetijski večer vabirno, naj se obr-
nejo do goapoda potovalnega učitelja.
^a uOitcIjico v Sovodnjc jp prišla
gospodična LjudmiJa Strosa'r, nmneHto
obolele goapodične Jug.
Koiirert rutike^a pev8k(^a zbora
Nadcždc Sluvjanske ie preteklo sredo
pnvabil  zopet   ogromno množino odliö-
nega   občiiiHtva   v   Dreherjevo   dvorano,
akoravno je preteklo   od njpgovega zad-
ujptja nastopa   primerorna   malo eaHa in
akoravno «pored    ni   obetal kaj bistveno
novega.   Hazen (ioričanov,   Slovencev in
Nemcev,   bilo je   videti   tudi   precej go-
npode z dožele   Spored je obsegal  ruske
narodne pesmi  (veOinoma posvetne, zad-
nje tri nabožne), potem paglasbeno toeke,
i/vedene na „balalajkah", nekih staroru-
skih, našim tamburicarn podobnih godnlih.
I'evski del je ugnjal   izborno.   Voditeljica
Nadežda je stala v kra^ni  opravi tiki bo-
ginja v ospredju sredi odra; pevci  v pe
Htrih svilenih kosiurnih, sestavljoni iz OHeb
vseh starosti od  12letnega otroka do si-
vpga starca,   stali so,   arntiteatralično po
vulikosti razvrsčeni  okoli nje,   in gloduli
nepremji'no na njeno takt rnahajočo roko.
Petje biln ji» res   divno;   Oi^to, precizno,
gladko, in kake   sprernembe v rnoč,   kak
čaroben pianissimo1     Kukor   bi   organist
spremeriil  registrp,   je naenkral   se čulo
petje k:<kor   iz daljuve,   ali  pa je iJobilo
naenkrat drugo   barvo,   ker   so   se pov-
zdignili  nad druge zdaj "Iro^ki in  /.en«ki
^lasovi, /,ilaj  spei tenorji,  /.daj sp«-1  neza-
.«li^ano nizki basi.     To   je   bil rt>*  redek
užitek. Driigi del ^poreda, izveden  v pri-
prostih e'eprav   originalnih   koaturnih.   ni
nus mogel   posebno    ogreli    Sviranje  na
„halalajkati'1  se v  niOem  ne rtizlikuje od
nadih jugoslovanskih    tamburir,   in  izva-
janje   modernib  took,   n. pr   nekega  Ju-
najskega valceka, se je   nnrn zdelo  kakor
prolanacija godal,  ki    zaslužijo   našo po-
zornost edino   le   kot   prMno   slovanska
ntarina, K'odnl,   na kterih   so   pač menda
atari ruski balalajka^i  kaj drugegi ^virali
nego nern:ke Walzerje.  Konečno sta neki
mladenč in  neki otrf»k   nekoliko pocepe-
tala z in^'itnii, kar je  irnelo predstavljati
ruski  nare'dni   pies,    kar   pa   «p   narn  ni
zdelo posi l)iio irnenitno. Se nekoliko pelja
natnesto t»*h  balalajk  bi  nam  pad*   veliko
bolj uga;alo
Po drugi točki petja je odbornik
troriškega „kružka" pod/iril ^ospej Na-
deždi nifd živahnirn ploskorn in rned
zivio-klici navzod-ih Slovencev krasen
Sopek. aran/.iran kot s cvetjem okra.seno
pihalc Vzahvalo je zbor zapel nas ,.Na-
prej-( z ru-kimi besedanii. ^koda da v tako
hitrena tempu. kakor ga niti koraenica
brez zgube na ef'ektu ne ulrpi. Ali je
gospa Nadežda hila o tern dnru priietno
preseneecna. ali se je C'utila nekoliko
osramoceno, ko — vaheč k svojemu kon-
cprtu z f>dino nern^kimi plakati — se
nili ni zmenila za Slovence v Gorici,
kdo veV
Opera „(Hello*4, krasno delo ve-
likeira italijanskega skladaielja Verdija,
predstavlja se zdaj   v    goriskem  gledišču.
Drustvo   „Kiuloi'egA   kri'/a"   ima
jjitri svoj t)l»čni   zbor v   mestni dvorani.
Zaielek ob 11. uri   predpoludnp
(ioriski int'stnl svet. — Goriški
mestni svet je imel vreraj nvojo sejo.
pri küicri je zupan naznanil zbornim
starešinoni, da so dali ostavke starašine
dr. Cescutti dr. Firarno ilr. Ballaben in
dr. Graziadio Luzzatto. V ti seji je stavil
dr. Faidutti predlog, naj bi t odposlalo
čestitka sv. Oe.etu papežu Leonu Xlll k
njegovemu jubiieju. Ta predlog je podpiral
se samo jeden starešina, zaradi tega je
pa tudi predlog padel sam ob sebi. Sicer
pa se temu nikdo ne čudi kdor ve, da
imajo v goriškem mestnem zästopu glavno
besedo židje in drugi od njih odvisni
življi.
V 48 iirah z^ubili oiVta in ma-
ter. — Vr (Jetrtek popoludne pokopali so
Lucijo Glešič. ?.eno delavca Glesicn. sta-
nujočpga v ulici Garzarolli pri sv. Roku.
Zapustila je seat nedoraslih otrok. V pe-
tek predpoludne pa je zadeln kap očeta
Antona Glesic'a na ulici, ko e žel po
vodo. Pripeljali so ga domov, ali ob jedni
uri in pol popoludne bil je že mrtev.
Skat" 'i. bakreiiinii obrofi ukradli
sta pri vodnjaku na Kornju neka /Joglasna
Agler Frančička in njena tovariša Merlak
Katerina.
Znprli so 21-lelno Marijo Kular,
delavko v predilnici v StracMcah, ker je
na sumu, da je zadušila svojp novoro-
jeno dele. Uete je bilo Že pokopano in
so ga te dni zopet izkopali ter zdravni-
ško preiskali.
Izpi'cd sodlšoa. — V torek se je
vržila prcd tukajšnjim okrožnim kot ka-
zenskim sodiščem obravnava proti onemu
Janpzu Jugu iz Doblarja, po domače
Pliaznerjev, ki je prejšnji mesec, kakor
smo avojftčasno poročali, priäel v hiäo
poseslnika Golje, ter tarn napadel in
težko raznil Androja Goljo. Jug se je
sicor izgovarjal, da je bil takrat, ko je
napadel in ranil Goljo popolnoma pijan,
kar pa mn ni nič pomagalo, ker so price
prit:ale drugače. Obsojen je bil na osem
mesecev tožke ječe z jednim poatom na
mesec.
Izglull je pred par dnevi neki Vid
Barazieti, vrvar.   Delal  je v  tovarni 2a
izdelovanje vrvi blizu Soče. Med njim in
gospodarjem so nastale navakrižnoati. ki
so Harazzetijajako razburile. Neki večer
pri.^el je ves pobit domov, se poslovil
od žene in otrok in od takrat ga niso
vec videli. Uoje si\ da si je storil kaj
biidegn.
Sinrt ci^;ana v ka/nilnlci v (ira-
dlftčn. — Oni uigan Gaspar Held, ki je
bil ob.iojen zaradi roparskega umura na
fislice, a ga je ce^ar pomilostil in je, bil
potem obsojen na dosmrtno jeco, umrl
^e v Gradišeu v sredo po noči. Cigan
GaSpar Held je hotel namreč 7. novern-
bra I. I pobegniti iz kaznilnice in je v
ta namen nkočil z nekoga visokega zidu
Pri tej priliki pa si je zlomil nogo in se
sploh hudo poškodoval. Sicer pa je bo-
lehal močno tadi nn prsih. V.-ie to je
torej pospe^ilo nj^govo smrt in pogreAal '
je torej le osem m»'-iecev cigansko pro- !
sost, kajti le toliko časa se je nahajal v
kaznilnici.
V Orelioyljah je pret soboto
opoludne /.gore! Slel. Severju hu-v. Vzrok
ognja ni znan. l'oslo[)je bilo je zavarovano
SurovoHt. Iz Vogrskega se nam
poroča zopet lep .sad naprednih časopisov.
Dva ^e ne zrna Bukovska mladenica sta
pred 1-4 dnevi por»v.ila lepo Atevilo cep-
Ijenih trt v vinogradu Miha Žižruonda iz
Vogrskega ler -; Wau napravila priblizno
-SO'» krön äkode. l-|adstvo je bilo osup-
Ijeno nad toliko predrznostjo ! Urozniki
so kmalu n"Ali krivce. kateri so že v
rokah p'-avice!
„(/krajna posojilnna > Kanalu",
regi-Urovana zadruga/. neomejecio zavezo,
imeia bo svoj redni občni zbor v Kanalu
dne 25. marca t. I. ob 3. urah popoludne
v ( bčinski dvorani. Dnevni red po pra-
vilih   K fbilni  udeležbi  vabi.
0 d b o r.
Pn'dseduKtw) s;idj. \\\ Ninarskf^R
drust\a v Kanalu   razgiasa:   Gjspoije
posesUnki. ki /j-\*' dobiti anienkanskih
k)l''i, naj pridejo sedaj po nj'\ ker je
vri'uie ugodno.
Kranjsko-primorsko go/da r»ko
društvo v Ljiibljani razpisuje 20 pre-
mi] po 10 ah po 20 gld. za usp*-$no po-
gozdovanje goliOav kmeOkega posestva
pod sledečimi potroji: 1. Poijozdovanje
mora bili leta 1901 ali 1902 izvršeno
ter mofa pogozdit^v ob^ezati najmanj
0.56 ha = 1 oral. 2 Vrsto lesa in sadik
izbere si lahko po^estnik po svoji volji,
samo moraju biti sadike za krajevne
raztnere ugodne ; mkakor pa ne •ime da-
IjavH rned sadikami več kot 1.50 m ob-
segati. Posestniki. kater; hočejo za pre-
mije prositi. morajo svoje pro^nje naj-
dalje do konca junija t. 1. pri druatvu
vložiti. ter v isti riAvestih politični okraj,
davčno občmo, številke parcel in pri-
blizno ploskovne mere pogozdenega zem-
Ijišča. Pogozdovanje prosilcev pregledo-
vaio in presodilo se bode v )eseni 1904
leta, morda nastali pornanjkljaji pri po-
gozditvi se lahko spomladi rečenega leta
popravijo Pretnije priznava in prisoja
predsednistvo omenjenega dru^tva, ter
bode isto dovoljefalo preinije ali pa v
gotovih slueajin tudi samo priznalna in
pobvalna pisma razdeljevalo.
Slivnosti v Uiinu. — V baziliki
sv. Petra se je zbralo v torek zjutraj do
60.000 ve^nikov najrazličnejših narodno-
sti. Ob pol 11. ari so morali radi prena-
polnjenja zapreti baziliko. ki je bila kar
najbolj okraäena in slavnostno razsvet-
Ijena. ()b četrt na 12. uro so prinesli
sv. Oceta v kapelo delta pietä; sprem-
Ijali so ga dvorni dostojanstveniki, 50
kardinalov ter 50 škofov in nadäkofov
ga je pričakovalo. Množica je ob Loono-
vem dohodu navdušeno pczdravljala ja-
büants, ki je na potu do prestola ne-
preslano blagoslavljal zbrane vernike.
Mej slovesno sveto mašo, ki jo je služil
kardinal Langeniex, je zavzel sv. Oče
prostor na prestolu. okolu njega so bili
razpostavljeni kardinali in škofje. Po
sveti inaši se je dvignil jubilant in z
razločnim glasom inconiral ,.Te Deum",
ki ga je pela vsa cerkev, ob enem pa so
se oglaeili zvonovi vseh rimskih cerkva.
Po odpeti zahralnici so nesli sv. Očeta
k oltarju della confessione, kjer je po-
delil apostolski blagoslov. Zatem se je
zopet uredil sprevod in številna množica
vernikov je zopet zaorila pozdrave Leonu,
ki so doneli po baziliki, dokler izprevod
ni izginil vornikom izpred oöi. — De-
ževno vreme ni nie motilo nepopisne
radosli, ki se je braJa vsakenm udelež-
niku z obraza.
„SlovaiiHka zveza" na Dunaju je
v torek brzojavno čestitala sv. Očetu
l.eonu Xlll povodom 25 letnice preslav-
nega vladanja, i/.razila svoja otroška ču-
stva udanosti in spoätovanja z željo, da
Hog vsemogočni se mnogo let ohrani
katoliški cerkvi „luč z neba".
Xevaruo glbauje nied poljskiml
kiuetl. — Izrzhodne GalicüeDorocaJo. da
«ejezačelo tamoSnje kmfitsko ljud»tvo ne-
kako dudno gibati To gibanje je v stanu
postati za tnmosnje veleposestnikp za
tako irnenovano žlahto, Ae oaodopolneiSe
nego je bil predlanski Strajk, ko so de-
lavri ^trsjkali le za časa žetve. 2e do
sedaj je, namree iztopilo iz službe ?eč
hlapcev in tudi voc delavcev odpovedalo
delo, detudi so jim gospodarji hoteli po-
vi^ati dnino.
/dravhtveno   stanje    hv.   Oeeta.
Zdravstveno   ^tanje   sv.  Očeta   se je,
kakor poročajo iz Rima zdatno /bolj^alo.
ProteHtantskl zupnik kaznovan
zaradi obrekovanja. (luriski prsite-
stantski zupnik Tobler se je im»*l lansko
leto v Hallu poročiti s bčerjo bogatega
industrijalca Bergerja. Bil je že doloren
dan poroke, ko je župnik ravno pred
poroko zapu^til nr-vesto. kar pa je na njo
tako vplivaio, da jo je 3e tisti dan zadela
srčna kap in je tudi umrla.
Da bi župnik Toblpr svoje posto-
panje nekoiiko opravičil priob^il je f
nekem časniku izjavo, s katero je pokoj-
nico žalil na Oa-li. Zaradi tega je tozil
Borger žu|-mka in preiskava je dognala,
da je bila pokojnica popolnotna nedolžna.
Zaradi te^a pa je obsodilo Hodišče pro-
teötantHkega župnika na trttedeosko ječo.
Razpis.
P<)d])iMiiii erstni ixibor
vabi ü"tr. strokovnjakr. ki bi
blauovolili izdrlati narrt iu
strosknvnik za erstuo protio
(iruar - Bat»1 - Banjise - Kai -
AwV in (louoveua uiosta uez
potok Avsrck. da dajo svojo
pomulbu. s poii'oji vred. po-
oblažc-encu L-estneua odljora.
u\ Val. StaiiH-u.župauu v Ba-
tah. oziroina poilpisanrinu. v
teku eut^u'a mesec-a.
Cestni odbor v Kanalu,
3. marca 1093.
Nacelniätvo.
I   Razpis natečaja!
!          Podbrdom   pri  Tolminu   zidalo
se   bode   novo   po^lopje   za    dvo-
, razredno ljudsko šolo.
;          Trozki <o proračunjeni na 20.000
1 K. Xacrti in podrobni proračun
stroškov so razpoloženi pri pod-
pisanemu uradu ob uradnih urah
do  16.  marca t.  1
Ponudbe, katerp naj se pri-
ruerno naslovi in kterim naj se pri-
loži varsčino 5° ö (t. j. 1000 K) pro-
računjenega zneska. dopošlje naj se
podpisaneinu uradu najkasneje do
vštevži  16. marca t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet
v   Tolminu   dne   24.   febravarja    1903.
l'redsednik:
Prinzig s. r.
V pisarui Seit7.-ove tiskarne
nasproti semnuisoa št. 12. v (iori-
t'i, prmlüja ne po zuižaui ceni
— 2 kroul 60 viu.
Veliki teden
all
Velika noč,
spisal prof. A. Marušič.
Kiijiga se poSilja yo poäti po pov-
/.t'tju. Kilur p;i denur lv l iiaroOilom
poSlje. niijpridtMii1 äe20 vin./.;i pošto.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 GORICA Via Giardino 8
nrinnroi^a
pnstna    oeia
in örna   wina
\m.  vipavskih,
furlanskih,
k briskih, dal-
i> matinsfcih in
*   istep«kih vl-
nogradovi
Uoatavlja na dorn 111 nizpoäuja pu zolex-
.lici na vse krajc avstro-ogerske monarhije ˇ
¦odih od   56   litror   naprej.   Na  zahtevo   potilj»
tudi uzorce.
C«nt emarn«.  RAalpAiba  naUaiia.
Dnjol/lf   *P<>miujajt«' st' o \saki i
nUJdlll. ,M iiiUi ..so'lskfaa «lom.v
Jakob Miklus,
trjjuvcr / le-oin in opeko. zalosja
vsakovrstn»\u'a tnlt'iju in mehke^'a
koroškeua in kranjskega lesa ter
pohištva. rakcv itnitfi, vinskih po-
sod, stiskitln:i e ZH \ino in sadjo
vs;ike velikosti
v Pevnii,
za Soškim mostom, p. Gorica,
priponva p.   n.   obOinstvu svojo
bonato    zalotro.    zauotavlja   naj-
hitrejšo postrežbo  in jako   nizke
cene.
Matevž Kralj
v   4-orici.  \o\i   in oh I  šl. IO.
priporoc'H svo|«»
mizarsko delavnico
HI
zalogo obkladkov.
; Mil soba
>c o (I d;i   \    n;i j f in   pri    >\.   I!i>ku.
ulna  („iiitiiiica  ^il     K  iJ.   n;u.l>tropji'.
YHiku  /.il(»f;;i šivalnili strojev \s;ikr  \ iMr /,i   sivil.jt», ^
I» rojjuV in «'¦«•* 1 j:u'.jr.                                                                                                            1
Kdino zastopstvo
Pffafovih sivalnjh strojev,
k:iteri so svetovno znani na trpiv.nosti in dobroti,
tor so n.'ijsposolmojsi /.a vstike vrste   del, kakor
tudi   /.a   ve/.anjo,   rekainiranje,   so   cdini,   ki  se
jiimeijo /a 10 lot.
Kontacale pri uas izkljnčeiia iu ueoiogoča!!
V zalogiiimamo tticii
burs k ®. dvokolesa
ler
angležke ,Helikal Premier, in ,Regent'.
i «'iia  j<'  od  I MO  I\   naiprej.
Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in
samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v
Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za popravo
šivalnih strojev in dvokoles.
/,;i ol'ilno  n;ii()(ilio  sc  pri|>oroč.'ii;i  si. nlu'insU u  mlaiiii                             j
Saunig & Dekleva,    j
ulica Municipio St.  1.             J
iVaznaiiilo.
Moke El>(.'iifiirtlisk<'i>';i nilinn o-o1. Sclnvcllcr
eV: (.'.. c. i. ki'. (Koriiili zjihi^atrljt^', dobivnjo
>«'   nit   (Irol)iio   in   (IfhcJo   |)o   konkui'tknrii;l.
cciiah \   zaloo'i
<
V
I. Svara & Co p. - Komen.
Edina tovarna plina Acetylen
v Gorici,
dovoljcnapo i  kr. iiainestiiištvu v Trstu s tine 12. fcbr. Jyoj, št.jjoJ.   I
Podpisana sprejemata vsako delo za razsvetljavo stano-
vanj zasebnikov, delavnic, javnih prostorov itfl. oojako zmer-
nih   cenah.  Vsa nr»ročena dela se izvrše točno !
Prevzemata tudi za izdelovanje vseh kleparskili  in me-
I denih (mesingaatih) izdelkov, kakor moderne sesalke ipuini)»- ,
škropilnice, žveplalnike in  ^j>l<>h  v.^i   icm-.i iii<lr;tv!i<-ii;(   ii-!.i.
Pri[c»r(i( iila    o  z  oiilič.  sfio^t^vaiii'"»!
I                R. (loli A: L. Buttinasrlii,
Gorica, Riva Castello St. 4.
-^        Pri svetem Antonu Padovanskem             \
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, liumeral, njketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, rituaiov, diurnov in
nestevilno naboznih različno lino vezanih knjig, svcčnikov, križev, svetilnic,
keliliov, cit;orjev sc srebnio kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrstui vi-likosti
in kvalik-ti, unietniško dilu v iomaiiskern kartoiiu, priporo^ljivili jjoschno
za vlažne ccrkve.
Zaloga sveč iz čistega čobolnega voska kakor tudi inešnni'
svcče I. in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj   vsakovrslnili.
Lastna izdolovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakuvrstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo sc vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. d;.
Popravlja  se vsako^rstne  stvari za ceno, =====
—                           = pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenoa.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
D^F"   Ob uedeljali in praznikili je prodajalnica zaprta.   ""^H
7. odlifnim spoštovanjem                            Anton J. VogriC.
Naznanilo.
t'oilpisaiti si usoja naz.imnjali slav. občinstvu, da dokler ni pripravljen
t'utü}<r. atelier v iiit'stu, irnatn na svojem stanovanju delavnicio in portiočnika,
da bodein sain lahko popotoval po okolici, ter bodem sprojomal naroeila,
in jih  izvr^eval v kolikor mogoče najkrajSem času
Torej se priporočam slav. občinstvu /.u narocila na vsa v loto^'r. stroko
spadajoca dela.
Priporoearn tudi velike 1'otogr. (povedavei ijn naraviio velikosti, eno
barvene, in v  naravnili barvah,   kakor   tudi   na   platno z olnatiini  burvami.
Nadalje f >to^r. na porcelanasto in st^kleno posodo, in na poroelanaste
plošue za natirobno sjiominke itd. t'oto^r. na pap'r, pi-.I?to. žido. las, na
poduratne igle za ženske in moske, nit zapeslne «,'imibe itd. z zlatirni ali
tudi z double okovi, ter majbne loto.^r. v obliki pisemskih znaink, po vsaki
I'ototfraM.ji, tudi  po stari.
Posebno pa priporoCam krasno dovršene razgledn'co. najnovej.se vrste,
kakoršnih še do sedaj ni bilo po deželi. ter za manjše oböine tudi sarno
500 kom.
Vsako naroOilo pismeno ali ustmeno izvršim takoj, ter pridem r.a dorn
brezplačno.
Dokler ne naznanim v ča.sopisih inoje^a prihodnjetja stanovanja in
HtHierja, naj se vsako naroOilo in na^lov ^lasi: (iorica, St. Pcterska
ulicti Stov. 4H.
Se spostovanjpin so pripoi-očain udani
Fran Weis, fotograf.
I               Vsaki gospodinji              ^||
f je öestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri 1
okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.   1
Vljudna prosuja: Pri kupovanju n, .ahtevajte samo .dadne kar.S \
ampak fereüno vselej — Kathreiuerjovo — Kneippovo sladno)k*TO 1
fai odjernajte  jo  le   v  izviruih   «avojih, ka^ršneg* kale U podok*.
I
Cena zavojuj5f[vinarjev.
vsebina'ifß^ramov