DOLENJSP

NOVIC
E
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NemCijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in »znanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn.
(Gospodarske stvari.
Dve veliki napaki v našem novem vinogradstvu.
Ako hodi vinogradnik strokovnjak po naših novih vinog:radih ter opazuje nove cepljene trte, zapaziti more osobito v vinogradih navadnih kmetov dve veliki napaki. Prva je ta, da marsikdo na zeleno cepljene in že enkrat pogrubane trte zopet naprej i,^rnba. Na to veliko napako naleti se lahko na obeh straneh Gorjancev, posebno pa na lielokranjskem. Ljudje mislijo, da zadostuje, ako se cepljene ameriške trte posade, potem pa po starem načinu naprej gojijo in gruhajo. Temu pa ni tako! Ako se gruba v drugič, se pogruba in v zemljo spravi že evropski del trte, toraj evropski les. Ta se potem v zemlji ukoreniči in na njegovih koreninah ae naselijo trtne usi. Vsled kaj obilega ranjenja korenin po useli pričnejo potem korenine gnjiti in segnjijejo lahko popolnoma. Gojiti pričnejo pa tudi v zemljo položeni evropski deli trte; tudi ti segnjijejo, in tako pridemo ob trto, dasiravno je cepljena na ameriški podlagi. Slehernemu mora hiti toraj jasno, kako nespametno ravnajo tisti gospodarji, ki ccpljene ameriške trte zopet naprej gruhajo in spravljajo na ta način evropcjski les pod zemljo. Zato naj ÍJÍ se pa tako grubanje pač povsod popolnoma opustilo.
Ako bi kdo znahiti zato grubal, da bi se že oslabele cepljene trte zopet opomogle, ta naj pomaga oslabelim trtam raje z gnojenjem, ne pa z gru-baiijem. Druga velika napaka, katero zamore vinogradnik strokovnjak po naših novih vinogradih na prvi pogled zapaziti, je pa nepravilna režnja. In ta napaka se ne nahaja samo v vinogradih naših priprostih kmetov, ampak tudi v vinogradih holj izobraženih posestnikov. Pri nas ni pravilna ne tako zvana izgojna, niti vsakoletna režnja, Izgojno režnjo imenujemo tisto, s katero damo trti v starem lesu tisto obliko in tisto visokost, pri kateri ima pozneje ostati. Vsakoletno režnjo imenujemo pa tisto, katero izvršujemo vsako leto, da dobimo letino. Glede izgoje trte bi se priporočala dolenjskemu vinogradstvu še najbolj tako zvana g 1 a v n a t a i z g o j a, kakoršno na-liajamo na Nižjeavstrijskem, Nemškem, Ogrskem itd. Pri tej izgoji zadobi ves stari les trte podobo bunke ali glave ; od tod tudi njeno ime. Ta izgoja bila bi pri nas na Dolenjskem za to na mestu, ker bi nam pri njej grozdje najbolje dozorevalo, kajti čim bližje tal je grozdje, ttm bolj nam dozori. izgoja bila bi pri nas pa tudi za to dobra, ker bi bilo mogoče trte
pred zimo sfe zemljo osipati ter jih tako obvarovati pred zimsko pozebo. Je pa gotovi gospodarski vzrok, kateri nasprotuje taki izgoji na I^olenjskem, in ta je — gnjijenje grozdja. Pri nas je že ta križ, da nam navadno ob času trgatve dež močno nagaja. Ako bi imeli trte tako nizke, kakor jih imajo pri glavnati izgoji, potem bi nam segnjilo kar vse grozdje in ne bili bi si cisto nič na boljšem, ako bi nam grozdje bolj dozorevalo. Zato pa moramo pri nas s trto bolj od tal, prigojiti jej moramo deblo gotove visokosti. Pri tej visokosti je pa potem ostati, ne pa trt od leta do leta zviševati, kajti tako bi nazadnje lahko dospeli do tako visokih trt, kakoršne smo imeli v prejšnih starih vinogradih, v katerih so se nahajale tudi po 2 do 3 metre visoke trte. Taka visokost bila bi škodljiva dobremu zorenju grozdja, ne manj pa tudi vsemu obdelovanju. Trte po naših vinogradih naj bi imele 60, k večjem 80 centimetrov visoka debla, in na takem deblu palec (čep) treh očes, ter napnjenec fšparon) šestih ali sedmih očes. Da se ne more deblo prehitro zvišati, si pomagamo pa s tem, da puščamo pri vsakoletni reznji napnjence (šparone) nad palci (čepi), ne pa narobe, kakor se to po naših vinogradih žal godi, Napnjenec naj bode tedaj vedno nad palcem, ne pa narobe. Ker se lanske napnjent« vsako leto pri režnji popolnoma odreže, ter napravi iz mladik na lanskem palcu nov palec in nov napnjenec, ee trta ne more prehitro zviševati. Ako se pa palce nad napnjenci pušča, se mora to v prilično prav malo letih zgoditi. Velika, kar naravnost rečeno, neumnost uahaja se pa se pri režnji naših vinogradov v tem, da se pušča napnjence večinoma na starem lesu, ne redkokrat celo kar tikoma tal. To je kar smešno, kajti saj je vendar že zdavno dognana stvar, da le kaj malo sort rodi na mladikah priraščenili na starem lesu; vse rode naj obilne j si na mladikah, prirasčenih dvoletnemu lesu. f)brezovanje trt postalo naj bi toraj drugačno.
Kako je zboljšati dolenjsko mlekarstvo?
Ako hočemo, da bo mlekarstvo kaj veá neslo, potem je treba, da zboljšamo rejo krav in đa se popriinemo združenimi močmi prodaje mleka in mleinili izdelkov. Tako delajo tudi po drugih krajih.
Pred vsem je zboljšati rejo krav. Naša sedanja reja je večjidel slaba, to pa zaradi tega, ker ne izkoriiičamo kravje reje tako dobro, kakor jo izkoriščajo po drugih deželah. Pri naa so gospodarji zadovoljni, če dobe od svojih krav potrebne jnnfke za prirejo volov in — potrebni gnoj. Na mleku
samem in na mlećnih iïdt-Ikih jim je pa malo leíeče. To ni pray! V takili razmerah ae nam reja krav soředa ne more dobro izplačati. Ako hočemo, lU se bo krayja reja izplačala in prinašala tiste koristi, ki jih daje po drugih krajih, potem je treba, da redimo tudi pri nas krave v prvi vrsti zaradi mleka in potem zaradi telet, će pa hočemo rediti krave tudi zaradi mieka, potem moramo rediti boljše krave, krave, ki dobro molzejo m ki dajejo vrh tega tudi lepa teleta, Oe stopimo sedaj v hlev enega ali drugega kmetskega posestnika, najdemo pogostoma v kakem kotu borno kravo, kumerno, da jo je časih žalost gledati. Na druçi strani pa stoji par primeroma dobro rejemli juncem ali volov. To ae mora spremeniti! Po takih slabo rejenih kravah ni ne mleka, niti lepih telet, ampak le kup i^noia I Taka reja se ne izplača in |e na kvar gospodarstvu. ZboljSajmo tedaj rejo krav, začnimo krave bolje odbirati in bolj krmiti I V drugo je pa treba, đ a skrbimo skupno za prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Posaniťzník ne opravi v tej stvari nié! Zgledujmo se po druçili krajlli 1 Tudi pu drugih krajih je bilo mlekarstvo na slabem, ali ko so se začeli živinorejci za stvar zanimati in zdrnïevatj v mlekarske ztdruge, se je vse obrnilo. Mlekarstvo se je povzdignilo in je postalo vir novim dohodkom. Povzdignili se pa niso le dohodki mlekarstva, ampak tndi cele reje. Gospodarji so začeli svoje krave bolje rediti tako, da je postala vsa živina lepša in bolj dra|!;nceaa.
Tudi pri nas moramo na to delati, da se nam pomnože nasi dohodki! Pri nas je reja volov danes najbolj razširjena in pred ^sem važna, ali poltg te reje volov poprijemati se je bolj in bi)lj tudi b'jljše reje krav in mlekarstva. Le na ta način bodemo našo goved vsestransko izkoriščali in dosegli tiste vspehe, s katerimi se hvalijo po drugih krajih.
Stratificiranje ali siljenje trt.
(Kanec.)
Pri cepljenju ključev na suho postopati je nekoliko drugače. Prejšnje čase vlagali smo cepljene kljnče v mah, potem smo jih pa postavili na kak gorak prostor in kadar so se cepljKuke zarastle in so odgnale, smo jih vlagali v trtuico. Ta način tako znanega mahovitega cepljenja so Francozi temeljito zboljšali. 0,lpravili so vežujo trt, zboljšali so materijal za stratificiranje in tudi način siljenja. Po sedanjih najboljših izkušnjah se postopa pri cepljenju ključev na suho in siljenju istih ua sledeči način. Zdravi ključi, najboljše samo 2—3 naj-spodnejâi, ker imajo isti najtanjšo svrž in največ rezervnih snovi, se namakajo 3—4 dni v vodi, potem se pa oslepijo, t. j. izrežejo se jim vsa učesa in se tik pod spodnjim očesom gladko odrežejo, Cepiéi morajo biti zelo kratki, le enega očesa, tik nad očesom in bi zo pod oËesom odrezani. Pri cepljenju se zelo kratko odreže, napravi jeziček na obeh reznih ploščah in se jeziček cepiča zatakne za jeziček podlage (angleška ko-pulacija) tako, da se oba dela skupaj držita. Tako pripravljene cepljenke se nepovezane vlagajo v posebne, za to pripravljene zaboje. Naboji so 60 cm dolgi, visoki in široki, ter tako napravljeni, da nimajo zgornje strani, ena stran (ne dno) pa se da odpirati. Ta stran se odpre in se cepljeni ključi vlagajo noter tako, da so očesa cepičev od spredaj in vsi v eni površini kakih 8 ciu od zgornjega roba zaboja. Pri vlaganju se najprvo na vsako stran naloži kakih 6 cm na debelo bolj dolgega, z vrelo vodo poparjenega maha, kateremu se je bilo radi tega, da ne splesni, pridejalo nekaj {'/3) oglenega prahu. Ocepljeni ključi se polagajo eden tik druzega v zaboj,, prostor med ključi se p» izpolnjuje ali z bo^j (ko grah) debelimi koščki lesenega oglja, ki se večkrat z mlačno vodo polije, ali pa z drobno šoto.
Kakor hitro je zaboj le še kakih 5 — 6 cm od roba poln, se ta del napolni z mahom, kakor ob drugih stenah zaboja, potem se pa tudi ta stran zaboja zapre in se isti po koncu postavi. Zgornje rezne plošče cepičev, ki morajo biti, kakor je bilo že rečeno, v eni površini, se potrosijo najprvo kaka â cm na debelo z btdj (ko fíiol) debelimi koščki lesenega oglja, vrh tega pa pride 5 — 6 cm na debelo na drobno sesekan, poparjen in z eno tretjino drobnega oglja zmešan mah, ki se pa še pokrije s poparjenim, bolj d»lgim mahoni. Taki zaboji se postavijo na gorko in zelo vlažno mesto; v lilev, gorko
leho ali kako sobo, ki se da kuriti, najbolje pa v kako, za to nalašč zgrajeno silnico (cvetiičnjak), Tukaj je gledati, da je v dotičnem prostom vedno Čist, gorak (íiO—25"^) in zelo vlažen zrak, kar se doseže s kurjenjem, zračenjem in polivanjem tal, 7 takih prostorih napravijo cepljeni ključi tekom 10—14 dni kalus na cepilnem in spodnjem mestu in sicer tako močno, da se cepič s podlago popolnoma zraste, ob vznožju ključa korenine napravi in oko cepiča nekoliko odžene. Ko se je bilo to zgodilo, je treba mah s povriiine zabojev odstraniti, toploto v dotični silnici znižati in z močnim zračenjem capljenke polagoma na zuuajni zrak privaditi. Kadar se je to zgodilo, se jih vzame iz zabojev ven, osnaži se jih od morebitnih izrastkov iz podlage in se jih vsadi v rahlo, gnojno zemljo v trtnico in sicer v 80 cm oddaljene vrste, kakih 8 cm v vrsti narazen, kjer se potem zalijejo, pognojijo in z rahlo zemljo do vrha zasujejo,
Leta 1903 je zgradilo C, kr. poljedelsko ministerstvo pod vodstvom podpisanega pri državni trtnici v Bršlinu v to svrho posebno silnico. Spomladi leta 1904 seje v dveh partijah v tej silnici stratificiralo, vsakokrat v 44 zabojih, 52.000 cepljenk. Po preteklih 12—14 dni so se ziboji vzeli iz silnice ven in trte so se iz zabojev v trtnico sadile. Pri tem je bilo neza-raščenib, oziroma nevkoreničenib le 1.800 cepljenk, tora j komaj 3 Va odstotka, Žalibog je ven posajene in lepo rastoče cepljenke 4. julija prêt, leta zadela strahovita toča, ki jih je dobro tretjino popolnoma uoičila, druge pa močmi poškodovala. Kljub grozni toči, suši, črvom in raznim drugim nadlogam, pridelalo se je jeseni 1904 — 29.180 (= 56 72%) popolnoma zaraščenih cepljenk, od katerih jih je 23 870 (= 45Vj % z» nasaditev vinogradov popolnoma sposobnih. Ako bi bile vremenske razmere ugodne, bi znašal uspeh gotovo najmanj SO^/^. Na Nižjeavstrijskem so dosegli mnogi 80—90 % krasnih cepljenk, z do 1 m dolgimi mladikami. Ta način cepljenja je toraj najhitrejši, najcenejši, najugodnejši posebno za večje posestnike. Cepljenke v vinogradu izvrstno uspevajo, dajejo lep kompleten vinograd, kar je pri zelenem cepljenju zelo težavno doseňi. teleti bi le bilo, da se naši gospodarji tega postopanja z vso vnemo poprimejo. V ta namen namerava podpisani prirediti tekom meseca aprila pri di-žavni trtnici v Bršlinu pri liudol-fovem cepilne stratifikacijske tečaje, kjer se lahko vinogradniki vsemu potrebnemu v tej stroki prince. Kdor se namerava udeležiti, zglasi naj se na dan tečaja (13. ali 14, t m.) v državni trtnici v Bršlinu. Vinogradnikom iz okolice bo proti neznatni odškodnini (1 K za 1 zaboj) celo dovoljena uporaba državne silnice v Bršlinu.
Vinogradniki v drugih naprednejših deželah z velikim veseljem na ta pri nas še malo znan način cepijo. Na Nižjeavstrijskem je nastalo že obilo zasebnih, občin.skih in društvenih silnic za trte, ki so lani stratificirale bllzj 10 milijonov cepljenk. Kaj to pomeni za ondotno vinarstvo, je lahko um-Ijivo, ako se pomisli, da se je na ta način v enem letu pridelalo 7—8 milijonov lepih, zdravih cepljenk, s katerimi se lahko nasadi do 1000 ha vinogradov, toraj približno ena desetina vse nekdajne kranjske vinogradne površine. Na ta način je vprašanje obnovljenja vseh vinogradov na Nižjeavstrijskem le vprašanje nekolikih let. In koliko pušč še pri nas leži nezasajenih, nouporabljenili ? Kje bomo mi zaostali, ako ne bodemo hitreje postopali? Ridi tega kličem vse kranjske vinogradnike, osobito večje posestnike, društva, občine na delo za napredek našega vinogradništva. Na Nižjeavstrijskem dobivajo društva ali občine, ki grade silnice izdatna državna in deželna posojila, podpore itd. Brez dvoma je, da bi tudi pri nas isti faktorji podpirali vinogradnike, ako bi le ti sami se za stvar zanimali. Da se to zgodi, je namen teh vrstic. Podpisani, kakor tudi vse njemu podrejene strokovne moči so vedno pripravljene s poukom in nasveti pri tem delu sodelovati.
B. Skalický,
C. kr. vinarski nadzgriiik v límlolfovem.
Politični pregled.
Nas cesar »e mudi na Ogrskem, da bi kar na licu meata čim prej prignal razne državnike, da dobe vendar enkrat nove ministre. A ne gre tako lahko
zavoljo stanovitne trmoglavoflti Ogrov, ki bi pri tej priliki iz ceaarja radi iztisnili za-se kar iiajveÈ mogoCe raznili dovolitev in posebnih pravic. Posebno jim je pri srcu popolnoma samostojna ogrska armada, neodvisna od avstrijske, kar pomeni sploh neodvisnost Ogrske.
Poslanci državnega zbora gredo na počitnice 1 1. aprila. Posebno važnega to pot niso napravili, saj moramo biti zadovoljni, da državni zbor splob deluje, liolj živahno je delovanje v odsekih in pododsekih, koder 8ti razna vprašanja pripravljajo in preiularjajo, predno se razpravljajo v zbornici sami. V železniškem pod-odseku je dobil železniški minister nezaupnico, ker bodo nove Železnice stale veliko milijonov veĆ, kakor pa je bilo proračnnjeno. Prav žalostno ulogo je pri tem ravnal slovenski poslanec đr. Tavčar. Cehi so bili odloř-no za to, da se da ministru nezaupnica, in so računali nanj. liaron Schwegel pa je bil proti nezaupnici, in je tudi računal na dr. Tavfarja. Í)a bi se nobenemu ne zameril, jc pri glasovanju oddal bel, prazen lietek. Korajža pa taka!
Na Ogrskem so svoj čas pometali križe iz vseučilišča. Ne dolgo tega pa se je začelo živahno gibanje v namen, da se kriŽc dene zopet nazaj. Rektor ni vedel kaj bi storil, in vsprejel je nasvet necega vseuciliščnega profesorja: v vsako dvorano in solio naj se obesi ogrski grb, ker je v ogrskem grbu itak križ naslikan, bo vsem ustreženo. Salomon, skrij se, ta te jo prekosil !
Lahi so čedalje bolj predrzni. Da nameravajo zidati proti avstrijski meji nekaj novih trdnjav, da so za te kraje v zbornici zahtevali veÈ prispevkov v vojaške namene, to kaže seveda, da ne nameravajo nÍ6 hudega ! Kar se je pa zadnjič v Pulju zgodilo, je pa že preveo in bo marsikakeniu kratkovidnemu politik« odprlo oči. Po noči se je prav tiho pripeljala v vojno luko laska torpedovka in laški častnik je predrzno stopil na suho. Pa straža ga opazi in zapre na varno. Pri njem so našli natančne narise puljskih utrdb in druge spise, ki pričajo, da mož ni prišel na sprehod ampak na ogledovanje. Izvedelo se je tudi da laska kraljeva vlada podpira oba tržaška iredentarska lista, ki pišeta vedno v smislu „]'roč od Avstrije'^
Nemški cesar potuje po morju. Ustavil se je v r/izboni in tam pozdravil portugalskega kralja in kraljico. Obiskal bo tudi sultana v Maroko. To pa Francozom ni nič všeč, ker se boje za svoj vpliv v tej državi,
V Kremsn so imeli socijalnl demokrati shod. Poslanec Schiihmeier je pozival k splošnemu odpadu od katoliške ccrkve : to je dolžnost vsacega socijalnega demokrata. Tako razumevajo ti ljudje svoj rek : vera je zasebna stvar.
Francoskim prostozidarjem se strašno mudi, da bi brž brž postavnim potom „ločili cerkev od države." iibornica'dela na vse pretege: Sedaj šele so začeli francoski katoličani premišljevati, zakaj je prišlo tako daleč. Po toči zvone ! A vseeno jih bo ta udarec saj malo spametoval. Pa tudi nam naj bo nauk, kako se vesti, da se prej ali slej v naši državi ne primeri kaj enacega. Dočim so sovražniki cerkve delali na to dosledno in stanovitno blizu ,00 let, so se katoličani prepirali ali naj potegnejo s spodenimi kralji ali z odstavljenim Napoleonom ali pa naj postanejo republi-
kanci. Needini med seboj niso imeli nobenega voditelja niti niso nastopili kot politična stranka. Sovražniki cerkve so imeli kdaj že izvrstno urejevane časopise, katoliki par malih, površnih, ki so samo radovednost nasičevali a se premalo spuščali v časovna in javna, važna vprašanja. Tn katoliki so nasprotnim časopisom vse verjeli in jib zvesto podpirali. JVi volitvah eo prišli protikatoliŠki volivci vedno vsi, če tudi se ni šlo za kaka važna mesta, katoličani pa so lepo doma ostali, češ, saj nič ne pomaga; bodo že brez mene opravili; saj se ne moremo ubraniti. In Škof Lacroix (l.akroiij je povedal se en vzrok: premehka popustljivost cerkvenih mož nasproti polovičarskim kristjanom, ki so bili v katoliški cerkvi samo po imenu. Šteli smo le po številkali, pravi, in našli, da smo v večini, ker rekli smo : nas je 36 milijonov, a ljudje so trnmoma zapuščali vero in cerkev, ili pa tega nismo vedeli ali tudi nismo hoteli vedeti. Da se ni manjkalo izdajic, ki so skrbeli za lepe dohodke in razne časti bolj ko za svoje črede, je tudi res in žalostno. — Kako se bodo katoličani vedli napram novi postavi, je zavisno zvečine od sv. Očeta. Sklenili so, Etoriti, kar jim naroči.
Turčija se pripravlja na vojsko prav zares. Komu bo veljala, se ni dognano.
Rusija je v hudih težavah. Pobita mandžurska armada ec umika, Japonci pa zanjo. Kuropatkinu so odvzeli vrhovno poveljnistvo in je izročili Lineviču. Predno dojde nova armada na bojišče, bo se minulo par mescev, če jo bodo sploh spravili vkup, kajti mobilizacija se ne vrši več gladko. Vojaki se upirajo in zbeže često. DomaČi prejiirl in razpori v državi so zašli tudi v vojařtvo. Na morju se vsak Čas pričakuje boja. Vedno silněji so glasovi, ki zahtevajo, da se sklene mir. V liusiji sami pa vre neprestano, V Varšavi je nekdo zagnal bombo med policaje, nekdo drugi pa na policijskega poveljnika ; bilo je obilo mrtvih. Vojaki so streljali na uporne kmete. Taka in enaka so poročila, ki prihajajo iz Rusije.
LISTBK.
Da srce zvesto kakor zdaj ...
(Konec.)
Tttko sem HHdel neki dan ob oknu in se j^rel na solncu Videl ée yedno nisem, le malo se mi je svetlikalo. Kaku sréiio sem ^oželel tudi gltdttti jastio aotnce lu je iio samo ćutiii ! „Le enkrat Iti TiJel, kak' Holuce Kur {{re, Bi videl, kje luiiit, kje zvezde bliûùe ; Ať tema iiuEliiiíín nad uienoj ei tiiuć, Ke vem mí od dnevn, obiliijft itie noS."
Ntliotb mi je, prišla na um ta pesem, Kulikrat nem jo pel kot deiek v šoli, a da se bo tako uresničila nad menoj, iie bi si bil mislil. In v tej obupni çinjeuosti in ginjeni olmp-nesti điizi)re) je v mojem srcu ti den sklep: Marta naj ne izve, kako je z menoj.
„Grospod doktor, neteča bi Vas rad poprosil, ée dovolite," rečem, ko pride zvečer zdravnik na običajni zdravniški obisk.
„No, kaj bo, prijatelj?"
„Napišite mi pismo!"
„Na koga?"
In povedal sem mu natanfno vpe, kakSno je moje razmerje z Marto, in da ji nočem jaz, pohabljenec, kaliti živ-Ijeuinke sreče. Naj je prosta vaeli obljub in priseg in naj si poišče (Ivuzega.
„Kaj naj ji pisem?"
„Pišite ji, gospod doktor, da sem mrtev ! — Vem da ji bo silflo hudo, a pišite ji, da sera amil z njenim imftnom na ustnicafa. To ji bo y toíaíbo. Mlada je še in bo lahko dobila moža, vrlega in poštenega."
„Če bi vaSa Marta vedela, v kakšnem pomilovanja vrednem položaju da ste, ali bi vam ostala zvesta? Kaj menite?"
„Saj ravno to mi dela preglavico, gospod doktor! Le predobro jo poznam. Žrtvovala bi se zame, a take žrtve ne morem ne zahtevati in tudi ne vsprejeti. Kaj ne, da ji boste pisali pismo?''
„Bom, bom gotovo," mi odgovori. „Pa ôakajte malo, ravno kar sem se domislil, da je tu neka strežnica, ki vas je stregla že već dni. Ženske imajo za take re(Si već razumnosti in pa fineffa inta, kakor pa mi moiaki."
„Kaj? Ženska da mi je stregla? Zakaj vendar nikdar ni govorila z menoj? Ne veni,"
„Nič se ne bojte. Ta zna moliati, lahko ji zaupate. In kako ljubeznjivo vam je stregla; ima pač dobro, usmiljeno srce."
„Bog ji povrni in jo blagoslovi. Prosim, naj le pride!"
N«ki'at zašumí poleg mene ženska obleka in me predrami.
„Prišla je strežnica, ki vam bo pisala pismo," reče zdravnik.
„Lepa hvala, gospod doktor," odgovorim.
„Kaj naj pišem ?" vpraša strežnica Jako tiho, skoro àepetaje.
„Pišite ji, da sem nmrl, da sem jo ljubil do zadnjega zdililjeja, da je bila moja zadnja želja, naj bi bila srečna."
„Ali mislite, da bo srečna in zadovoljna, če ji to pišem? In vi ste prepričani, da vas ljubi?
Še vedno je govorila tako tiho ko prej, a zadnje besede je izrekla z očitajočim glasom.
„Jaz si mislim, da je treba med dvema slabima reČema izvoliti vedno manj slabšo stvar. Ali ne? Bajnega Bernarda je zvesto ljubila: ta spomin jo bo manj težil kakor pa ko bi morala živeti 8 slepim beračem. Jaz zanjo ne morem storiti ničesar dobrega, zato jo pa oprostim večjega zla. Zato, prosim, pišite ji 1"
In slišal sem, kako je drselo pero po papirju in škripalo, kakor bi pisala z uejevoljo. Kdo ve, če bo znala molčati? Skoro sem se kesal.
„Sem že spisala." reče strežnica čez nekaj časa. „Ali naj pieberť-m?"
„Prosim 1"
In bere:
„Ti ne.srečna revical Tvoj Bernard je mrtev. Kaj hočeš Ti početi z življenjem? Ko bi še živel, smela bi upati, da bi mogla za slepega reveža delati in skrbeti in trpeti ter ga negovati in oskrbovati in ljubiti in biti v tej zavesti srečna in zadovoljna. Ah, te sreče pa ne boš dosegla! Sel je odtod v večnost! Zato bi bilo najbolje zate, ko bi mogla umreti, ti ubožica!"
„Kaj ste napisali?" zavpijem. „In ta glasi Kdo pa ste vi ?"
Tedaj pa me iskreno objamete krog vratn dve mehki roki in solzno lice čutim ob svojem licu, i» mil, znan, Iju-beznjiv glas mi šepeče v uho: „Jaz sem — Marta — tvoja Marta, tvoja nevesta, prišla sem, da ti strežeoi, da 8 teboj živim in trpim in sem s teboj srečna!"
Ko me je nehala objemati in poljubovati, ko sva se na-jokala iu nasmejala, se umiri in mi pove;
„Zdravnik je našel tvoje pismo, pripisal je par besedic in mi je poslal. Rivuokar smo pokopali mojo mater, ko dojde pismo. Prodala sem hisieo ter drugo imetje in se napotila semkaj. Zdravnik mi ni dovolil, da bi se ti bila dala prej spoznati, ker bil si zares slab. Bal seje, da te izvanredno iznenađenje ne umori ali pa vsaj uniči vsako upanje, da bi še kedaj videl. — Ne, Bernard, ne verjamem, da bi ostal slep; ti boš nosil še nekaj časa obvezo na očeh, potem boš pa videl. Nemogoče, da bi Marija ne bila uslišala mojih zaupnih in ponižnih in mnogoštevilnih prošenj! Nemogoče! Pa tudi če ostaneš slep za vedno, Bernard, moj boš in ostaneš za vedno." In spet me objame, kakor bi se bala, izgubiti me.
Slep nisem ostal. Zdravnik mi je z božjo pomočjo rešil vid: sam je priznal, da ni ime) prav niČ upanja. Seveda, mi
)0 vid opešal, in prav posebno sedaj na starost mi je liudo opešal. A zakaj bi ne nosil mirno t^a križa, ko mi je Gospod Bog dal nebesa na tem svetu, dokler je bilo zlato, zvesto srce moje Marte, —
Vidite gospod, mi je rekel, tudi ženske so zveste, zato jih ne smete sramotiti, kakor je sicer vaša grda navada. In Marta ni bila edina, sem jih več poznal, će pa niso zveste, so jako često moíki sami krivi; dolgoletna skušnja življenja me tega uči. Zakaj, vam povem drugipot. Ce boste kaj let na svetu, boste pa to tndi sami spoznali, ker ravno možki se ne drže vedno tega, kar tako radi pojo ob rujnem vincu :
„Besedn (kun veis veljti, Ni muù semlje, ne moû neba In ne pekU ugnjRiia Bila Vem ne bode rairuSila: Da erce zvesto kakor z<Uj, Oitalo bode vekomaj I" —
Verjamem staremu možu popolnoma. Fr. SaleziJ.
Piše se uain:
Iz Dolenjskega. (K povzdigi osebnega prometa in turistike na Dolenjskem.) Ako v sedanjem spomladanskem, a še bolj pozneje v poletnem času, zlasti v vročih mesecih junij, Julij in avgustu ojtaKujemo ob praznikih in nedeljah osebni promet na državni železnici na Gorenjsko, spomnimo se na jednak in seveda še večji osebni promet, ki je postal dandanes navaden in običajen v velikih mestih, kakor n, pr. na Dunaji, Gradci, Solnogradn, Zagrebu in drugod, kjer je moderno, da se odpočije po celotedenskem trudu in bivanju v tesnih, zaduhlih stanovanjih, pisarnah, trgovinah itd. vsak količkaj dobro situiran meščan, uradnik uli obrtnik v svežem zrakn na deželi pri kozarcu dobre kapljice v druščini znancev, prijateljev ali v krogu svojcev in tu preživi nekoliko veselih ur. Kakor ta novodobna upeljava v zvezi s turistiko povzdiguje zdravje in se s tem promet nenavadno oživi in mi Dulenjci naSim gorenjskim sosedom ta napredek iz srca privoščimo, vendar obžalujemo, da je pri nas na Kranjskem tako enostransko izkoriščenje uaših prirodnih lepot, in da isto vedno narašča, čim potrebam več ne zadošča, niti nt več na pravem mestn, ne gledč na to, da ima pri tem velik dûl naše dežele gmotno škodo in se čuti preziranega, V mislih imamo dejstvo, da pri tem, da naši izletniki iz Ljubljane in meščanstvo po Kranjskem hrepeni vedno le po Gorenjskem in ako zasnuje zasebnik kak izlet ali ga izvrši kako narodno društvo, ozira se vedno na Gorenjsko, dočim se na Dolenjsko popolnoma pozaidja, kakor da bi ona ničesar prijetnega in zabavnega ne nudila svojim obiskovalcem. Najbolj -/.načilno se to opazuje, kakor že navedeno ob nedeljah in proznikih pri osebnem prometu na državni železnici na Gorenjsko in pri onem na dolenjski progi. Med tem, ko so na prvo imenovani vsi vozovi navadno do zadnjega polni odličnega občinstva, izletnikov, vidi so na nasprotni železniční progi na Dolenjsko primeroma malo potujočega občinstva. Nimamo statističnih podatkov na razpidago, radi tega ne morem« s številkami svojo trditev podpreti, vendar povprečno račuojeno ne povemo preveč, ako rečemo, da se podaja izletnikov na Gorenjsko najmanj dvajsetkrat toliko kakor na Dolenjsko, ne oziraje se na one, ki v po-letuih mesecih stalno po veČ mesecev bivajo na Gorenjskem,
To so razmere, ki so napram naši lepi, vinorodni Dolenjski neopravičena in krivične, ki se dado pa izboljšati. Namen teh vrstie bodi naše Dolenjce zdramiti iz sedanjega mrtvila, kajti dejstvo je, da smo v prvi vrsti sami krivi, če dosedanje odnošaje poznamo, pa jih ne zboljšamo, ko imamo ugodno zeieznično zvezo z Ljubljano in z drugimi mesti na Kranjskem. Kaj naj tedaj storimo? Prvi pogoj, ako liočemo tujce in izletnike privabiti, da k nam zahajajo ter da pri nas bivajo, je, da jim nudimo v.saj tiste ugodnosti, kakor jih imajo drugod. Poleg ugodne železnične zveze morajo biti na razpolago zadostna in sedanjim razvajenim razmeram ustrezajoča bivališča, uadalje poštena hrana in pijača, ne pretirane cene, vljudnost nasproti obiskovalcem, prijetni kraji, primerna raz ved r i 1 a, doh r a pitna voda, kraji, kjer j a obilo sence in svežega zraka ín slednjič hribi, kamor se morejo napravljati izleti.
Vsakemu izmed, ki pozna našo milo Dolenjsko je znano, da iraa vsak večji kraj pri nas zadostno število kriem, ki imajo većinoiiia vse dobre, pestrežljive gospodarje, tako da se v njib T obče ]e dobra in pristna vina točijo ter večinoma od njih razpolaga i s precejšnjimi prostori za začasno bivanje. Isto tako nahajamo pri nas i Tse druge zgoiaj navedene ugodnosti) le z eno izjemo — da nudimo na§im obiskovalcem premalo razvedrila, ker bodisi, da ne znamo ali da nočemo dovolj skrbeti za zabavo, kajti pri nas se zasnuje le takrat ži* vahno društveno življenje, če se ima v to kak poseben povod, kakor n. pr. blagoslovljenje kake zaetave, obliajanje desetletnice obstoja kakega narodnega društva itd., sicer je pa vse tiho ÍD mirno. Àko hočemo, da bodo k nam ob nedeljah in praznikih radi zahajali izletniki in turisti, poskrbimo jim zabave. V ta namen ni potrebno vsakojakih dramatičnih predstav, iger itd,, katerih priprava mnogo stane in ako vreme nagaja, ima dotično društvo občutljivo škodo, ampak zadostuje, če poleg domaČega pevskega zbora sodeluje kaka boljša godba, ter da se tu primerno popred po časnikih in javnih oznanili!) razglasi. Prepričani smo, da bi taki zabavni izleti z godbo zaporedoma v poletnem času osnovani v Grosupljem, Velikih Laščah, liibniei, Kočevju, Trebnjem, Novem mestu, Toplicah, Št. Jerneju, Kostanjevici, Metliki, Krškem, Radečah in drugod privabili nebroj izletnikov, ki sicer ne dohajajo k nam, ki bi se divili našim lepim krajem, in bi se jim omilili ter v zvezi z dobro postrežbo, postali bi jim ljubši, kakor pa vedno ena in ista vožnja in zabajanje na Gorenjsko, Vsakemu izmed nas je pa tudi znano, da imamo v vseh naštetih kiajiii dovolj in dobrih krčmarjev, ki razpolagajo z dovoljnimi gostilniškimi prostori in dovnljnimi sposobnosti, ki bi zamngli ob takih zabavnih dnevih vsestranskim željam in zahtevam ugoditi. Treba je le, začetka in stvar se Rama razvija in nadaljuje. Tu pa je potrebno, da načelniki naših narodnih društev zlasti ljubljanskih prvi storé ne le svojo dolžnost, ampak da se v občo korist potrudijo in žrtvujejo. Le nekoliko takih srečno izvršenih zabavnih dni obrnilo bi na-se pozornost in priljubljenost naše Dolenjske in število izletnikov in turistov rnstlo bi od nedelje do nedelje. Taka povzdiga osebnega prometa koristila bi pa vsestransko. Dal Bog, da bi naša Dolenjska že leto.s pokazala, da ve i na to stran svoj narodno gospodarski položaj izkoristiti in s tem svoje blagostanje povzdigniti ! Našim izletnikom in turistom nudilo bi pa Se ob enem večja zabava in širše spoznanje dežele in raznovrstnost v razvedrilu.
Doiriačo vosti.
(Odlikovanje,) Preč. g. P Hugolin S a 11 n e r, gvardijan frančiškanskega samostana v Ljubljani in ïnpnik, je imenovan konzistorijalnim svetnikom.	—e.
(Osebne vesti.) Subprior usmiljenih bratov v Kandiji, č. g, P. Ciril Vrana je prestavljen v Gradec, odtod pa pride na njegovo mesto g. P. Bernard Drab.
(Umrl) je dne 18. marcija t, 1. preč. g. Lovro Grjol, župnik v Velikih Laščah v starosti 64. let. Pogreb je bil 'JO. marcija.
(HiSo)pod kapiteljnom, last gospe Turk-ove, je kupil gospod Avg. Guzelj, c. kr. gozd, komisar.
(Upokojitev.) liavnatelj meščanske šole v Krškem gospod I. La pajne, urednik „Slovenske Zadiuge", je upokojen.
(Zgodilo se je) zadnje čase prav često, da so ob smrti revnih oseb dmgi ljudje — in ne vedno fii)roilniki — pobirali po mestu za pogreb in včasih tudi naravnost trdili, da bo to za cerkev in duhovščino. Če kdo prosi v resnični potrebi, ki ob smrti tega aH onega nastane v družini, je pač dobro delo dati mu. Ce ae dà kdo premotiti in podpira z milimi darovi ljudi, ki znajo lak položaj izkoriščati; je to njegova stvar. Ce pa kdo pri tem obrekuje in opravlja duhovščino, češ, da zahtevamo zadnji krajcar, je to naravnost nesramna laž. Duhovščina kapiteljske cerkve je bila in je in bo vedno pripravljena reveže pokopavati spodobno tudi zastonj, zato pa javno zavračniem vse take neresnične govorice.
Za mestno-župni urad Novo mesto:
Fr. Sal, Watzl, vikar.
(Ponesrečil se je) Alojzij M e r s e 1, 14 letni sin ogljarja, v gozdu Peščenik. Ko je 17. m. m. v petek popoludne
vozit po še sneženem potu navzdol drva za kopo, pritisnile so ga sanke tako nesrečno k bukvi, da je revež čez pol ure izdihnil.
(V Krškem) je dne 12. marcija t. I. trčil ob stebrovje mosta čez Savo plav, na katerem sta človeka veslala. Jed-nemu se je posrečilo, da je po stebru splezal na most, diugi z imenom Martin Gepuč iz Padeža, star okoli 50 let, je pa zginil v valovih in utonil.
(Življenje je rešil) pri požaru dné 14. marcija t. I. župan Kihard Mihelčič 66 letnemu delavcu Tomažu Lipo vše ku, ko je tega dne nastal ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja Alojzija Vrvarja v Toplicah pri Zagorju, Imenovani delavec je spal v hlevu in ko se je vsied nastalega dima zbudil, je bil že tako zelo omamljen, da ni mogel več najti izhoda, da bi se rešil. Ko je župan slišal, da se nahaja v hlevu človek, je hitro planil vanj in že omedlelega delavca z lastno nevarnostjo, da se sam ptnesreči, srečno rešil. Komaj ga je prinesel iz hteva, ko se goreča streha udere, ki bi bila oba pokopala, da se je ta za trenutek zakasnil. Uzrok požara je bil, da je odletela iskra iz dinmika bližnje lokomotive v rudniku,
(Hranilnica in posojilnica v Kandiji) je imela v prošlém letu 1904 vseh prejemkov 562,888 Ifi K, izdatkov pa 663 911'59 K, torej skupnega prometa 1,126 799-76 K. V primeri s prejšnjim letom več za 241.186 07 K. Cisti dobiček je znašal 4392-69 K.
(Razglas.) Oddati je ustanova za sle]:ce (dve mesti) Elizabete Wuppantschitscli-Sugsten v letnem znesku po ÍÍ82 K. Pravico do nje imajo uboge, slepe žene in deklice. Prošnje za podelitev teh ustanov, opremljene z dokazili o ubošttu, o rodbinskih in pridobitnih razmerah, o starosti in slepoti je do 16, aprila 1905 vložiti pri mestnem magistratu vLjubljani oziroma pri političnem okraj, oblastvu stanovišča.
Od C. kr, deželne vlade za Kranjsko, v Ljubljani, dne 12. marca 1905,
(Novomeška ženska podružnica) družbe sv.Ci-rila in Metoda priredi začetkom aprila t, 1. veliko dramatično predstavo, v korist glavni diužbi. Natančneje se bode izvedelo še po lepakih.
(V bolnici usmiljenih bratov) v Kandiji pri liudol- • fovem je bilo sprejetih meseca februvarja 141 bolnikov, koncem jannvarija jih je ostalo 89, skupno število oskrbovanih je bilo 230, Izmed toh se je odpustilo ] 09 ozdravljenih, 26 zboljšanili in 4 neozdravljene. Umrl ni nobeden- O.skrbo-valnih dni se je nabralo tekom pretečenega meseca 2747, — Koncem meseca je ostalo 91 bolnikov.
(Prenapoljena bolnica.) Vodstvo cesar Franc Joiefove bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Kudolfovem uljudno prosi p. n. občinstvo, naj blagovoli, radi pomanjkanja prostora, vsakdo popred vprašati, če je prostor, ker leže bolniki na tleh. S tem bi se olajšalo veliko tiuda in pota mnogim, katerih bi se radi preobilo bolnikov ne moglo sprejeti.
(Pomanjkanje krme.) Deželni pomožni odbor sestujoč iz zastopnikov c. kr. deželne vlade, deželnega odbora, c. kr. kmetijske družbe, Zadružne zveze in Gospodarske zveze sestavil je v svoji seji 18. maica 1905 seznam onih krajev na Kranjskem, ki imajo vslcd lanske letne velike suše primanjkanje krme, in sicer obsega ta seznam sledeče ki-aje: L Sudnijski okraj Lož in Cirknica. 2. Občini Planina in Rakek, sodnijskega okraja Logatec. 3. Občini Dole in Kanomlja, sodu. okraja Idrija. 4. Občine Št. Peter, Šmihel in Košana, sodu, okraja Postojna, 5. Sodnijski okraj Senožeče — izvzeta je občina Hrenovice. 6. Sodnijski okraj Višnja gora. 7, Sodnijski okraj Velike Lašče, izvzeti sta občini Turjak in Rub. 8. Stdn. okraj Ribnica. 9. Politični okraj Črnomelj — izvzete so občine Metlika, Lokvica, Bužjakovo, Dragatuš, Kot in Tunčagora. 10. Politični okraj Novo mesto. — Spodaj podpisani izvrše-valni odbor ima nalogo, da nakupi in oddá krmo živinorejcem gori navedenih krajev. Po tozadevnih predpisih c, kr, poljedelskega ministrstva preskrbi se krma — po primernih cenah — samo tistim živinorejcem, ki bi sicer morali radi pomanjkanja vsIed suše živino prodati. Oddajala se bode krma le proti takojšnjemu plačilu — in samo v izvanrednih slučajih tudi na upanje, títroške za vožnjo krme plača sicer tudi prejemnik, a se mu potem odračunajo od kupne vsote. Naročila krme po-
slati je po možnosti takoj, a najkasneje do 10. aprila 1905 „Gospodarski zvezi" v Ljubljani, in sicer skupno po občini, kmetijski podriiinici ali zadrugi. Vaaka zloraba te pomoči je strogo prepovedana in bi se tudi kaznovala; zato naj na-i-očajo krmo le živinorejci, ki niso nič svojega sena prodali, niso oddali svojih zemljišč v najem in so res v taki zadregi, da bi morali živino prodati, č-i na dobijo pj primerni ceni krme. Županstva, oziroma načelniki kmetijskih podružnic in zadrug jamćijo pri skupnih naročilih za ta dejstva posameznih naročnikov. Podrobna pojasnila daje „Gospodarska zveza" in lista „Kmetovalec" in „Narodni gospodar"
je objavita posebe
v svojih piihodnji i «tevilkah. — Izvrševalni odbor skrbovanje krme: Pire, 1. r Kožman, 1. r., za „Zadružno zvezo" apodarsko zvezo"
za e. kr. kmeti Jeglić,
sko
z» pre-druibo.
r., za „Go-. Slovenec",
(Cerkvena pobožnost.) Z dovoljenjem preč. knez3-škofijstva se je obhajala v Toplicah od 24. da 27. marca v župni cerkvi sv. Ane slovesna tridnevnica. Rizun domače duhovščine so nentrudoma sodelovali: Ć. g, župnik iz Vavtevaai Zakrajšek, pater Ciril iz Kandije in pater Kornel iz frančiškan, samostana. Iskrena hvala za njih izdatno pomoč in Bug plačaj ! Farani so po stanovih in vaseli prihajali k apo-vednicam ter na lahek način, mirno in dostojno opravili svojo velikonočno dolžnost. Ù%z 1200 je bilo obJiajanih, Ker je blizu 500 odraslih oseb v Ameriki, so doma ostali z malo izjemami vsi prejeli sv, zakramente. Glas veselja in hvaležnosti odmeva po vseh vaseh obširne župnije.
(Občni zbor kletarakega društva v Novem mestu) na katerem bi bilo sklepati o razdružitvi društva, se zadnji četrtek ni mogel vršiti, ker se ni udeležilo zadosti članov. Vsled tega se vrši drugi občni zbor v Četrlek dne 13. aprila t. 1,
(Važno za E el ok r a j i n o.) Dne 1, aprila t, 1. se otvori v Úrnomlji mestna hranilnica, katera je prva enakega imena na Belokranjskem. Črnomaljska mestna hranilnica je tako urejena, da ae poleg 5 "/o letnih obresti Se prav majhen znesek na kapital plačuje — in sicer tako, da znaša o obresti in kapital skupaj na leto 6%, Na ta način se vsakdo svojega dolga znebi v 35 Va letih, pa tudi druge olajšave se dovoljuje. — Očividno je tedaj, da je ta naprava v narodnogospodarskem ozira za kmečki stan in sploh za vsacega posestnika na Belokranjskem velikega pomena. Kdor je iskal posojila — ve s kolikimi težavami se ima boriti prednoga dobi, m če ga dobi, mora navadno plačevati visoke obresti, tako da mu niti mogoče ni, poleg obresti tudi kapital odplačevati. Prvi korak, da se temu laliko vsak posestnik ogne, sam sebi pa gmotno mnogo pomaga, storila je mestna občina črnomaljska z ustanovitvijo mestne hranilnice. — Belokranjci oklenite se v potrebi nove mestne hranilnice v Črnomlju, katera vam daje take ugodnosti pri posojilih, kakor noben zasebnik na Belokranjskem, — Opozarjamo še na tozadevni iiiserat v zadneiu delu našega lista,
(Svarilo izseljencem.) Po sporočilu, katero je došlo C. kr. ministerstvu za notranje zadeve, obstojajo še vedno neugodne razmere za izseljence v državo St. Pavlo, na kar se je že opetovano (glej razglas ministerstva za notranje zadeve z due 23. aprila in 14. septembra 1901, Št. 13165 in 20104 ukaznik ministersti-a za notranje zadeve št. 7, stran 87 in St. 15 stran 241 letnik 1901) uradoma opozorilo, Ob takih okolnostih se na podlagi zanesljivih inf.jrmacij pred izseljevanjem v državo St. Pavlo resno avari- O tem se županstvo vsled ukaza deželne vlade z dne 21. marca t. 1. St. 5074 obvešča z naročilom, da ta ukaz na običajen način razglasi.
(Dva cepilna in str a ti fik aci js k a tečaja) priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalický v državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu in sicer dne 13, in 14. aprila 1.1. vsakokrat z začťstkom ob 9. uri zjutraj. Podučoval bode v suhem cepljenju ameriških ključev, vlaganju istih v mah in siljenju ali kalenju po novem francoskem načinu, kakor je bilo v zidnjih številkah „Dol. Novicah" in ^Kmetovalca" popisano. Pri tej priliki se bode razkazal tudi novo nabavljeni capilni stroj. Vdeležiti se sme vsak, kdor se za stvar zanima.
(Goljufija z otrobi.) Latos so otrobi izredno dragi, zato ae z njimi, zlasti z ogrskimi, uganja velika sleparija,
Otrobe namreč mešajo z riževimi otrobi, ki imajo v sebi beljakovin in tolščc le preko 4%, dočim jih imajo pšen;čni otrobi 18 do 20%. Ker so riževi otrobi tudi slabo prebavni, so komaj sestinko tega vredni, kakor pšenični, zato je tako mešinje, če se pri prodaji ne pove, goljufifo in torej kažnjivo. U teg.i vzroka opozarjamo čitatelje, naj bodo pri nakupu otrobov previdni. Riževih ali z riževimi otrobi pomešanih otrobov ni težko spoznali, ker so riževi otrobi bolj svetlo-rumeni, imajo zločene luščine, so ostri in špičasti in se v roki Čutijo pu.sti, podobno sipi. „Kmetovalec,"
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu marcu 1905 je 253 strank vložilo 83.216 20 K, 260 strank vzdignilo 118.439 39 K, torej manj vložilo 35 223'19 K. 18 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 44.640'— K. 185 menic se je eskomptovalo za 66.3r>2-— K, Stanje vlog 2,567.32fi 80 K. Denarni promet 525.342'22 K Vseh strank bilo je 953.
(Potres) 80 čutili 12. marcija t. 1. ob 7. uri 25 minut zvečer v Úrnomlju, ki je trajal 2 sekundi in se je sunek čutil od zahoda proti vzhodu.
(Deželnozborske volitve) v veleposeatvu na Kranjskem dveh poslancev namesto umrlih viteza Langer-ja in dr. Schaffer-ja so razpisane na dne 17. aprila t. 1. Število volilcev zuaši 84; od teh imajo glasov 47 Nemci in 37 Slovenci.
(V krškem političnem okraju) je bilo letoi 825 mladeničev na vojaškem naboru; od teli je bilo k vojakom patrjenih 211, t. j. 39 09%f,
(V Ameriko) Srt je dne 14. marcija t. I. zopet odpeljalo 230 Kranjcev. V letošnjem letu se je dusedaj samo čez Hamburg-Bremen izselilo nad 55 579 oseb v Ameriko, med tem, ko se je v prošlém letu do tega časa izselilo 27.497 oseb. 01 teh izseljencev ste dve tretjini doma iz Avstro-Ogerske.
(Vinski semenj) v Krškem dne 22. marcija t. 1. se jfl prav dobro obnesel. Pi'odalo se je nad lOOO hI. vina. Udeležba je bila mnogobrojna,
(Sadno drevje in trte) bo oddajala kmetijska podružnica novomeška svojim p, n članom in naročnikom ta pon-deljek dné 3. aprila od 8, do 11. ure dopoludne in od 1. do 4. ure popolndne na Kočevarjevem marofu ob Ločenski cesti. Opozirjamo na to vse odjemalce in prosimo, da pridejo tega dne prav gotovo po trte in sadno drevje.
(Prebivalstva na Kranjskem) je bilo koncem leta 1904 509.697 nevâtevâi izseljencev. V celem letu se je rodilo 18,266 naeb, umrio pa 12.218. ?o starosti se razdele: v starosti do 5 let je umro 4610 oseb (37%), od 5 do 15 let 612 (5«/o), od 15 do 30 let 924 (7%), od 30 do 50 let 1257 (13%), od 50 do 70 M 2437 (19%), nad 70 let starib oseb 2378 (19%). Vzrok smili je bil pri 606 osebah rojena telesna oslabelost, pri 2022 osebah tuberkuloza (jetika), pri 758 osebah plučnica itd. Med njimi je vsled ponpsrečenja umrio 274 oseb in sicer utonilo je 68 oseb, 26 opeklo, 15 jih je usmrtila treskava sapa, 11 jih je zasulo, 10 zadušilo, 6 po-nesreiilo v hribih, 48 pri druzih nezgodah, 10 na železnicah, 4 v tovarnah, samomorov je bilo 4(3, ubojev 30 in umorov 5. Največ žrtev ste zahtevali tuberkuloza nad 16% in za njo plučnica 6%. — Naraščaj prebivalstva je znašal po teh
uradnih podatkih 6038 oaeb ali 1-18%. Porok je pa bilo 3393.
«
(Zbirka domačih zdravil), kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opi.tom človeškega telesa. Četrti pomnoženi natis. 110 stranij. Cena 1 K, po pošti 10 vin, vefi. 'dobiva se v „Zvezni trgovini" v Celju. Knjige prvih izdnj le že nad 8000 izvodov med narodom. Dokaz, da je porabna n vredna vsega priporočila.
(Ali Boga Stvarnika res ni trebaV) Knjižica olikanim slovenskim krogom, posebno onim v Ljubljani. Spisal Anton Bonaventura, škof. Cena 20 vin.
(2 0 glavnili mest avstrijskih) nam predočuje serija jako lepo in natančno izdelanih razglednic a slovenskim besedilom, ki ob kratkem podaja najznamenitejše podatke do-tičnega mesta. Za nazarni pouk v zemljepisju zelo priporočljivo za šolo in d.)m. Glavno zalogo omenjenih razglednic ima trgovina J. Krajec naal. in prodaja posamezne razglednice po 8 h,
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
Razno stvari.
*	(Velikanske sleparije z oprostitvami mla-ileničev vojaške aluibe) so razkrili oa Ojrekem. Sleparije ao se godile /,e 16 let ter je bilo najmanj 10.000 mladeniĚev oproâèenili vojaške službe. V sleparije so zapleteni državni ui'adniki, notarji, občinski predstojniki, duhovniki itd. Ponarejali ao narnreĚ krstne listine, pa tudi mrtvaške liste so pošiljali vojaňki oblasti o mladeniiih, ki bi bili morali nastopiti vojaško službo. Sleparji Rii pnizkuaili preiskovalnega komisarja najprvo podkupiti s 30 OOO K, a ker se jim ni tu posrečilo, hoteli so ça celo zastrnpitj. Vsi sleparji so obtoženi ponarejanja javnih listin, mladeniéi pa, ki so se na ta način odtegnili vojaSki službi, bodo kazen uvršfieni v vojake na pet let.
*	(Slovenci v tujini.) Kakor .je znano, živi na Nemškem v Renski pokrajini in na Vestfálskem lepo število naših rojakov, kateri so šli tja gori iskat zaslužka v različnih rtidokopih in tovarnah. Naši ljudje so dobri delavci in pov-s'jd jih imajo radi, ali ena težava je — naši ne znajo nemški, Menici pa ne slovenski. Ta nedostatek se je posebno zelo občutil tudi v verskem oziru, kajti duhovnik nI razumel naših Viudi, naši pa ne duhovnika. Zito sta tudi doslej že nekaj let «la po navadi dva frančiškana iz naših krajev tja gori med iiflše izseljt-nce, da sta jim tako dala priliko opraviti njihove verske dolžnosti. Ali to je bilo premalo. In glejte kaj se zgodi. Po naročilu škufa v Miinstni se je Dstanovil v ondotnem semenišču slovenski klub, v katerem se učijo ondotni nemški bogoslovci slovenski jezik samo zato, da bi mogli občevati s slovenskimi delavci v njihovem mat-erinem jeziku. Pred seboj imamo pismo, v katerem beremo, da člani „slovenskega kluba" dobro napredujejo v elovenščini, — Tako se skrbi za naše rojake v nemškem rajhu. Iti pri nas V
*	(Število mravelj v mravljišču.) Prirfjdopisci so ngibali že dlje časa, koliko mravelj živi v enem mravlj šču. To sešteti je težko, ali A. Torelu in Yongu se je posrečilo, V mravljišču, širokem nad 60 en, visokem 60 cm, živi 19.900 mravelj. V mravljišču, ki je široko 96 cm, visoko 45 cm. živi 47. 800 mravelj. Velika mravljišča po gozdih utegnejo šteli |K) 100 000 mravelj.
*	(Novo ljubljansko pokopališke.) Dne 18. t. m. «o posvetili in postavili prvi kamen nove pokopališke cerkve, ki bo posveieiia sv. križu.
•(Tovarna pogorela.) Dne 21. m. m, zvečer je pogorela tovarna za birrarski les na Fužinah pri Ljubljani. Vkljub napornemu delu požarnih brarab ni bilo mogoče ognja uduaiti. Vsa tovarna s stroji je pogorela do tal. Škode je okoli 120.000 kr>.>n.
*	(Ker ni hotel nemški govoriti — pravdo izgubil)	j)riobčujR izpred celovškega sodišča, da je íílovenec Alilia B. )ravdo izgubil brez nadaljnega raziskovanja samo zato, ker ni lotel nemški govoriti. In to pre,d sodiščem, v čigar okolišu celo po uradnem štetju biva uad 12 000 Slovencev.
_ * (Lukiij e v klobuki.) Kibničan je kupoval v Ljubljani klobuk. Ko mu ga klobučar ceni jako visoko, pravi Ribničan: „Kjo pa ima klobuk InknjeV" Klobučar: „Luknje? Cemu pa bi bile?" Hibničan: „Da bi oni osel, ki da toliko za tak klobuk, vtaknil ušesa aknzi nje!" — Reče in odide.
*	(Koliko življenja prikrajša vsak liter žganja?) S tem vprašanjem se je bavil danski socijalni politik prof, Harald Wostergaard iz Kodanja in je prišel do zaključka: Ako se računa m malo, se dobi, d» prikrajša vsak liter žganja življenje svoje žrtve za več ko tri nre in vsak kozarec bavarskega piva poprečno za pul četrt, V resnici so pa 10 mnenju Westergaarda številke mnogo večje, najbrže dva- a i trikrat tako velike,
*	(M e il k o počivališče.) V Parizu je živel odvetnik. Brezplačno ja zagovarjal vsako vdovo in siroto, ako je iskala pomoči pri njem. Le mali cvetlični šopek je prosil, naj mu prinese vsaka za plačilo. Tako, da je imel že polno Šopkov v spalnici. Kedar se je ozrl na te šapke, razveselil se je vselej, Ko je pa prišel na smrtno posteljo, prosil je, naj mu te šopke denejo v grob. ^îelja so mu je izpolnila. Sedaj počiva blagi
odvetnik, poln dobrih del, na mehko postlanem cvetju. Saj mu je vsaka cvetlica blazinica in spričevalo njegove dobrotne Hsmiljenosti,
*	(Kako se je ujely) Na nekem pariSkera trgu se je zbrala pred dnevi velika množica gledalcev, ki so gledali, kako se je mučil neki kočijaž, da dvigne svojega konja. Med množico nahajala se je tudi prodajalka zelenjave iz okolice, ki se je vračala od tržnice. Žena je kupila tudi past za krtv, ki jo e vtaknila v veliki svoj žep. Naenkrat začuje grozen krik, ki ga je zagnal zraven stoječi mlad gospod ; ta je namreč po.segel ženi v žep ter prišel s svnjo roko v odprto past, Aepnega tatu, ki mu je past odtrgala dva prsta, so morali nezavestnega odnesti.
•	(Zakaj ne uživajo Judi svinskega mesa?) Pravljici govori o tem: Koje še Kristuá po svetu hodil i.i učil, hoteli so ga Judje, ki niso v njega verovali, skušati ali je res kot sin božji vseveden. Sli so in skrili pod kad Juda. Mimoidućega Jezusa so vprašali, če je jes božji sin, naj pove, kaj je pod kadjo. „Kaj je pod kadjo, me vprašate", odgovori jim Jezus resno. Po kratkem molku odgovori : „Svinja !" Judje se zakrohotajo, ker Jezus ni vedel. Kako se pa prestrašijo, ko privzdignejo kad. Iz pod nje skoči svinja, ki kruljoč zbezlja ter se pomeša med druge svinje. Ker je niso mogli razločevati od drugih, so sklenil», da ne bodo zaklali in jedli nobene svinje več.
Umrli so:
28, marca: Jakob l'citjćnilf, eevljar, 78 let., ždodiCni rak.
Loterijske številke,
TRST. 18, marca	85 34 3 87 S4
GRADEC, 24 marca	83 1 79 47 4'J
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Na mojo Eadnjo proîiijo ao ee nekateri blap dolirotniki odzvali. Bojt i!m plati tisdierjl Darovali so; g. Hoiina Fr., gostilniiar 6 K, gospudiúna Fani Bobiđ 3 K, veleč, r, žujniik ,7ob, Kijb ii K, veleč, gusp. I', Sal. Pire v Řt. I*avln ]0 K, valeú. t[. žn]mik lllU, tíaje ft K, neiinen'iTan 4 K, r. vïle-trROvec in puBastnik Vikt Ii')liriiiann 10 K, g. Pavlin .losip, krojač 2 K K) b, slavna poBojilnioa v Kaniii.ii 100 K. RrCna se Kahvaljujem Tsera, r.lanti ph Se olaviiemn vndatvti kandijatmke posojilnice sta tako obili <lar. Prusitu pa. naj se blagovoli naSih dijakov spomniti Se ilrngi, kojim je K) raožuo, htr Bioer ne bo mogoče shajati — brez dolga.
Dr, Jos, Marinko. Tržne cene dne 27. marca 1905 v Rudolfovem,
Imenovanje	Hekl K~	:1. pu b	Imenovanje	llektl. po K h	
	17	&6		_	_
	15	CO		—	—
	U	G1	Ajda......1	13	—
	7	80			Hli
	12	3fi		13	98
	C	50		— 1	i —
	13	—	.lajca po 6 Ka 20 vinar.	ev.	
	—				
ZAHVALA.
(74)
Za mnDKobrojno spremstvo k večnemn pořítkn nepozabne iiaiii iijatern
Fi:aa.ois3s;e Sega
izrpkaiim vsuin viUlfžmkoni iiajtjplejšo zahvalo ; osobito Se preč. g, iîiipuiltn in iltih. uvetti, Ani. l'eterliiin »a tila-jšilue »ibUke, ci. on frftuíiíkanum in čč. Usniilj, hratiJin, posebej preč, p. ginrdijami < Hoknr Aleš-n, č. g. p. Kajetan-n priorjii, blag, g. žopann Jo». Znrc-n, gi(. c, kr, Kjdii. siu-Kibiiikum, slavni meščanski godbi in vsem, ki So blagopokojni skanali ladnjo čast ter kličemo; Bog plati: KANDI.IA S-J.miTfa 190Í.
Žalujoči Dslali.
Jî^^gi-ista .^cdoešch
se uljudna priporočuje kat Izprašana
babica v Novem mestu hil št. 47. Zraven Luzer-jeve hiše.
MF" /'Riešane iu rezane kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las, naj se prepriéa, da plačujem od zdaj najvišjo ceno. — Izdelujem vsa vlaaolarska dela, vlasalje (baroke), lame verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem izdelka. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd.
SpoHiovRnjeiii se ^niiijruiiujeui
Ivan Svetec, brivec in vlaaoljar dlavni tij^ (nH8proti mestne hiše).
HIŠA
Ženske
z lepim vrtom
je iz proste loke na prodaj v Novem mestu, Križatijske jlice St, 138. — Već se izve pri
Medved-Souvan, Lofina pri Novem mestu.
Bvi
ostams
Ji
rtin (
VU
se
n pri liadiii
L (na Kranjskem)
6-34-9)
« w
00-2-2)
blizu dtželne ceste, k&tera je pripravnu za gostilniško obrt, okoli katere je 26 oralov zemljišča, t. j. njiv, travnikov in gozda, proda se takoj iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Več »ti ptiizvé pri lastniku
Jož. Trleb-U, v čmiošnjicah št. 8 pri Stopičah,
(nasproti postaje Sevuici pri Zidanem mostu)
bode dne 6. aprila letos ob 10. uri dopoldne prodajala na očitni dražbi
glav goveje živine
(namreč bika, krave, vole in mlado živino) — 1 konja,. 2 velika merjasca čiste JorkŠirske pasme in 3 breje svinje. — Odprodat! ima grajsćiiia tudi večjo množino krompirja, repe in pese.	(sg
Bilanca
v
posojilnice v Criionilji, registroviine zadrugo % neomejeno zavezo, zii 1904.
iSt.
Ime^e
K
St.
Dolgovi
K
1 Inventar...........I
ii Ptsojila................683.992
3	Zaostale obresti cd posojil..........12.280
4	Pri drugih denarnih zavodih je naloženega denarja................570.644
Nevzdignene obresti od aali ženega denarja za 190t................24.035
6	Vrednost efelitov................29.876
7	Nevzdignene obresti fftiktov pio 1904 .	1,200
8	Prehodni zneski . .............28
9	Vrednost hiše v Črnomlji št. 62 po račun» iz leta 1903 .... 58.124-27 K	j po odpisu iz Čistega dobička 1903 . . . . 4124'27 „	:, 54 000
21,821
50
25
24
26 94
33
04
Deleii Tl910á4K.......
Nevzdignene obresti od deležev . , . Hranilne Tloge . . . 1,270 799-34 K
Kapitalizovane obresti_51.216 94 „
Predplačane obresti ud pueojn za la(J,"> Na h:ši bilo je dolga kt>£Câm
leta 1903 ..... 36 969-17 K
iu po odbitku iz dobička
plačaniii.....4.124 27 „
Kezervni zaklad imel je koncem
1. 1903 ...... 20.933-35 K
od čistega dobička za 1, 1903 dobil je . . . 4.181 75 „ in je imel
Ker je pu plačal na račuu hišnega dolga. . . .
25 Uó iO K 4 124 27 K
8
imtl je rezen ni zaklnd š« iio yatJ bH K temu se pripiše vstopnina
za 1. 1904 . . . 316' , Ôisti dobiček.....
7,
%
1,322 5
640 913
016 566
32,844
2J. 6
306 430
03
28 78
90
83 ; 74
Skupuj • . . |i 1,398.718 [ 56 Prejemki: 826.329-60 K, Izdatki: 804.508-56 K.
Zadružnikov bilo je koncem 1. 1903 ....... 1308
Lfcia 1904 )ih je izstopilo ......... 45
iu jih je
,1,398.718 166-1
ostalo.....1263
Ker jih je pa 1. 1904 pristopilo . ...... 79
1342
Akupaj . . Promet : 1,630.83816 K.
1342 zadružn. ima 1843 deležev à 4 K v znesku = 45 1,1904 izstopivših zadružn. ima 45 deleževá4 K = 22 v prejšnjih letih izstopivših zadružnikov ima Se 22 nev/digneuih deležev à 4 K =_
Skupaj 1910 deležev à4K = 7640 K
7372 K 180 „
88 ,
zusKa število zadružnikov koncem 1904 =
Občni zbor je dne 12. marca 1905 to bilanco in ves račun za 1904- odobril in potrdil.
Anton Jeržinovič, 1 r., ravnatelj. Avgust Kune, 1. r., odbornik.
Martin Malneric, 1. r., odbornik.
Anton Spreizer, 1, r , rač. pregledovalca namestnik.
Karol Muller, 1. r., udbornik.
Franc Setina, računski pregledovaleč.
(7G)
V sredo, dne 5. aprila t L ob 9. uri dopoldne prodajalo se bode
potom javne dražbe In proti takojšnjemu plačilu
na graščini RAKA pri Krškem
vinska posoda razne vsebine, stroji ^a seno vezati, zdevati In obračati, mlatilníca, stroj za žito vcjati, cistilnici za žito itd.
Drugi dan, dne 6. aprila t. 1. dopoldne ob 9. uri se bo vrsilii
podrobna prodaja
njiv, travniicov, senožeti. gozda in poslopij na Hrvaškem brodu in na Hudenjah im Jicu mesta pnuim ]avue draiibe m proti plačilu v večletnih obrokiii. — Natanfini |nigoji sft KvPító im (Un drař^be.
SU^ Kupci se vljudno vabyo k tema dražbama,
A
rt
1.
Za pn).stovuljDo đrai.bo v zapuščino Mete Perše v Rudolfovem spadajočega hišnega posestva z vrtom in gozdom pod nlož. âl. 142 k. obè. Jiudulfovo, dovuljeno vsiťti skl«pa i;. kr, okrajnega sodišča v Rudolfrtvřiii z dne 16, marca 1905 A^J doLiči se
dan 19. aprila 1905
^^b 10. uri dopoldne v notarski pisarni v Rmlolfoveir, kjer ko pogoji na ogled,
llUDOLKOVO, dne 23. marca 1905.
Dr, Albin Poznik,
177-2-1)	C. kr nntar. snd. pov.
RAZGLAS.
Podpisano inpanstvo nazTianjx, dn se bode v Kobutti, t. j, 1. aprila 1.1. ob 11. uri dopoldne na licu mesta oddal v najem Wepustkov vrt pri pokopališču potom javne dražbe.
Nfttanëncji pogoji rflzaríasili se bedo pred drařAio.
Mestno županstvo Rudolfovo,
(lne 28. marca igO,"),
ITajlepša prilika
(-M.1)
GOSTILNA
II
m

U
toči izvrstna vina in vsak dan sveže marčno pivo iz pivovarne bratov Jleininghaus.
Vsako soboto in nedeljo izbornu
plzeňsko pivo. '^aCUt
Blavnemn obdinstni tie ]iripnro^ X udliinitii epoštoTanjein AntOníja TuČOk.


y
^^claonícQ

^a Psa ccKlîUcna dela
se priiisriiïii /.a izJelovanjc v«akovrKlnîh
lîipoii, oliaiTjco, Uinžeuih poloo, boljih ^^iToboiT, hoiicnih jaslic ifd.
Velika ziiloijn dsvrScnili kipjv, krií4:v in slik. — Xuhlevuin; FstOíjraťije in naírti k pavrolno poAto, .S1,?tin »priícvíil in pihvolnih piBcin nil ruzjvlajfo. l)i;luvnÍL"o s ecnjciiiui iiarciiljœ jj^djjirali, pragi vdani
(.ít-s-í)
,st, Ulrich, eïrïdcn íTirol.)
Samo Bf) (lni
•n.
Samo 6 dni
je pri Josipu Hrovatu ml. v Žužemberku = na Dolenjskem.
PmJa se namrtě ponudbenim potom v zapuščino po rajnem Josipu Hrovatu ml. iz Žužemberka at. 7 (A 10/5) spadajoče posestvo vi. št. 11 kat. obč. Žužemberk, z dotičnimi pritikli-nami in premičninami vred. K posestvu spada razun zeniljiščnih parcel tndi hiša št. 7 v Žužemberku 2 vsem gospodarskim poslopjem, klavnico, mesnico, lepimi kletmi in drugimi prostori vred, vse v najboljšem stanju. V' tej ItiHÍ tie izviHtije. mnogo let mesarska in gostilnicarska obrt. Hiša stoji v t gu na prostoru, za izvrševanje omenjen li obrti jako pripríunnn, na kar m posebno opozarja. Ponudbena cena je 16.000 kron. — I'onudbe ajirejme ali odkloni C. kr, okr. sodišče v Žužemberku brez navedbe vzroka.
Poniidbe z lo®/o ponudbene cene se morajo vložiti do vštetega dne 4. aprila 1905 pri c. kr. notarju v Žužemberku, ki jiové tndi dražbene pogoje in vse podrobnosti.
ŽUŽEMBERK, dne 28. marca 1905.
187)	Josip Hrovat star.
„Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in najkrígša črta čez PARIZ in HAVRE
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek.
Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej.
/ni/a 11C cciio.
Vozne liste in brezplačna pojasnila dé^e edino konces. potovalna pisarna
Ed. ŠMARDA
V Ljubljani, Dunajska cesta št 18
nasproti znane gostilne pri „Figoicu".
H SHSS5H5Hffl^5H5EgB^ra5B5gSg5B5BgS5ël5E5g
m
na inznam v doaego nežnega, čiefefta lic« in oclBtrftDitev boljšega in vspeSiieje dela-jočega iilraviliiegtt uiila kot je insno
Bergmann-ovo lilijino milo
(Knamta: a rmlnrjaj
tvrdke Sergmann & Co., Tečen ob Elbi. ----:
Dabi se komad po 80 h pri: lekarnarlu S. pl. Sladovií in ¥ trgovini Alfons Oblak v Novem mestu.
Jaz
m
asasasHSESHsssssHB^ESESHŠOHsasasasisžš^
Imam v kleti
(263-10-11)
več 100 hktl.
nekaj iine rakije, tropipovca in brinovcu. Vse solidno postavljen« tudi v moji posodi na tiiltajšni državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman,
posestnik in trgovec — Vodnjan Dignano Istra.
Sprejme se proti dobri plači
^.....^......j pi-ifleii
(80-2-1)
m
pošten fant
ki je prost vojaške sluibe in ki zna brati in pisati. Kje, pove upravniřtvn ,Dolenjskih Noyic".
U
ĆENEC
^83-3 1 )
kl ima veselje za
pekarski obrt
se takoj sprejme pri
Jaaez Mechora y NoTeni mesta.
Hiši št 9 in 10 v Kaiidiji
(fiî-o^a) ste iz proste roke na, [»rodaj.
Več se poizve pri lastnici
Zofiji Kastelic.
m
(32Í-12.11)
Bratje Johann —— in Florian Vonmetz
zaloga vina in žganja na debelo v Waid-bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko)
priporočajo svo;a Tsfckovrstna zajamôeno naturna vina po zelo nizkih censib.
Krčmarsko vino belo in rudeče hektoliter 15 gld. ; krćmarsko vlno boljše vrste hI 16 gld,; lino vino. belo in rudtče hI 19 gld.; posebno fino vino (Hiiçelwein) hl 22 gld.; Kaltererseewein hl 24 gld ; Terlaner, belo vino bi 26 gld. — Nadalje: namizno vino (navadno) od 12 do 14 gld. hI. Žganje diuge vrste hI. 43 gld., žganje prre vrste 46 gld. hI, in pristno natirno žganje 50 gld. hI.
Finejsa vina v steklenicah, kakor: St. Magdalener, Leitacher, Kalterersee, Tiroler-Blurae, Terlaner itd.
Voznlna stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto.
HAMBURG -AMERIKA
Iz Ljubljane v
NOVI Y0KK samo = 6 dni z dobro, prosto hrano.
Odiiaja se iz UUBLIANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki, "ftQ (2^8-24-U) Pojasnila po veĚkral bro/plačno.
«i
s: &
•m-i
.S. 2
HH
a - rt
> 55
S
Oh -S
"I" Crt
a &
o
PO
Več tisoč prav krepkih
bilf (korenjakov)
(78.0-1}
riparije portalis, ima kmetiška âola na Grmu še za oddati. Po 30 kron 1000 komadov.
flloïftntmih In IMTťi
Vidtnuiiú * kapljic
kaže Beljftuom in Slavonske
moû „PtktnškiL Ijiljevine,"
Pozor! Bolnemu zdravje!	Pozor! Slabemu moči
PakraškG kapljice iu Slavonska biijevina Hta danes <lva na.jbdlj iiriljnbijeiis lju<ltika ieka, ker delujejo ^utuvt> 2 naJboljKiiii D II JI el lu [11, ter si tako pridobivajo sloTes jio vseh delih aveia. Manj kor 18 tit^klenic se ne jiojilja.
í'*ilri'*l5líO li *1 lïl í îi'ii *	P''''^' vaem bnlBinim iel'idoa in ćrev, o du tra nj nj ejo kríe,
I. tllil tinlvL' HilplJl^Ut Ijoleiine v želodca, iirejtanjajo vetrove in Ěiitijo kri, poepelajejo preliavo, odffanjajo male in velike gliste, (idjiravljajo mralioi in vse od te iïliaj»joÈe boleRni. Lefiijo dalje vse lioleani na jetrih in sleeah. N^liuljle sredstvo prnti bolezoi maternice in iiiadr<ma. vsled i^esir ne amejii manjkati v nubenf meíĚanRki in krnefki hiSi. — Naruil naj jih vsakdo pod iiailovoin: Peter luriili, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. I^enar naj ee poŘlje naiirej ali s povsetjem. Cena je sledeûa io «icer franku na vxako pLiňr<o;
IZ stekl, (1 tucat) 5'— K. Z4 stekl. (Z tucata) 8 60 K. 36 stekl. (3 lucatl) 1Z'40 K, 40 stekl. (4 tucati) 16— K, 60 stekl. (5 lucatov) 18-— K vniiub*! hi I iv ill >1 *	® iiirav «.jajuim m najUjljšiiu vuipeliuiii proti lutareleniu
OlílVUllBJtíIi UllJl^VliIíl. kašlju, bulesti v prsib, prelilajenjn, liripavosti v «rlu, teikeimi dihanjn, astmi, xbadanjn, kataru, odstranjnje godte sline io delnje izvrstno pri vseh tudi DajstarejSiti boleznih t prsih in na pljnćili.
{'ena je naslednja franko na vnako poStot
2 Izvozni stekl. 3'40 K, 4 Izvozne stekl. 5 80 K, 6 Izvoznih stekl. 8-ZO K. Manj kot dve »teklenici se ue puúílja. Uenar naj Me pašije uaprej ali se pa povzame. Trusim, da se naroiuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter JuriŠić, lekarnar, Pakrac br. 105. Slavonija.	(281-20-9)
Deklica
Bolj priletnega
IH5-0-1''
katera Ima veselje do trgovine 3 špecerijskim in železninskim blagom, ae takoj sprejme. Y tej stroki Izurjene Imajo prednost.
Pojaanila daje	j, picek,
trgoyeti, Kmiolfovo.
!
n in kravarjevega d - pomočnika
fM O
najem.
Graščina Poganice pri Rudolfovem odda takoj v najem
gostilno	IÍÍ4.CH)
ležečo na Kariovski cesti. Odda se tudi zraven stojeća kovaćnica. — Več pove oskrbništvo v Pogaricah.
Lep kip vstalega Izvoli^arja
ki se nosi pri velikonočni procesiji
ilV dobiti prav po ceni.
Kje, pove upravniatvo ,,Dol. Novic" (72-0-2)
se išče 2a gospodarstvo deželne kmetijske šole na Grmu.
Nastop službe takoj. Plača 16 kron na mesec,
l^cpo sto n o nanje
obstoječe iz	^ velikiii sob	kuhioje, shrambe in
kleti, je takoj za oddati pri JANEZ-u KOŠAK. gosiilniiarjii v Novem mestu.	(a9-4-o
Lepo
prostorno STANOVANJE
je za oddati s 1, majem 1905. Obstoji iz 3 ali 4 sob, kuhinje, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami. Več pove upravniŠtvo „Dol. Novic".
: •
m m
Î
t,
Zahtevajte pri nakupu
(125-31-23)
Schicht-ovo štediino milo

Ono je
Kujaniceno cinto
in brez vsake škodljive primesi.	MT Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko JELEN".
GEORG SCHICHT,	-
Dobiva se povsod!	i»ii evroi>ejskciii ozemljil.
Vajvecj« tovarna te vrste
Dobiva se povsod!
:
Zdravje je največje bogastvo!
Zdravje je največje bogastvo !
Kapljice sv. Marka.
tiž6VJ-20-10)
Te gla»uvite in ne<luseK\iive EAPL-TICE «v. IIARKA se upornblja.io znnanjo in nutrnnio vporabo. Osobito udetranjajejo trganj« in koljenje po kosteh, nogah In rokah, ter ixleúijo vstiki glavobol. Otie ilelujeju nedosegljiva in Bpasuno»no pri buleïaili oa želoiku, iibla;inJejo katar, urejujejo izmeika, odjiraTÍjo nadabo, boleúlae in krće, pospešujejo in Eboljšujejo prebAvci, úletijo kri in (ireva. Preženejo relike in male li^liete, tei Tte holeziti, isvjrajofe od glist. Del\ijejo izborao proti biipavMti in prehlajenju. Lečip vse bolezni na jetrih in aleilti ter kóliko in íiipanje v želodcu. Odpravijo vsako iiirzlicu in vge bolezni, izvirajoúe od mrzlice. Te kapljice so najboljSe sredstvo proti boleznim na inaternici in raadronu, radi tega ne bi smele manjkati v uubeni meSiianski in kmetski hiSÍ.
Dobiva se samo: „MESTNA LEKARNA, ZAQBEB. — Eaditega naj se naroća naravnost pod nasluvomi „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. BO, poleg cerkve sv. Marka."
Denar se poiilja naprej aii povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošlje, ('ena je naslednja in nicer franko postavljeno na vsako pošto;
1	ducat (12 stekl.) + K — v
2	ducata (Z+ stekl.) 8 K — v
3	ducati (36 stekl.) II K — v
4	ducati (48 stekl.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K — v
Na razpolago imam na tîsoîie priznaluili pisem, katerih mi ni mogoče tadi [»onianjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterili gospodov, bi BO uporabljali „kapljioe sv Marka' i najboljšim vspeliom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčić, ttáitelj; Stjepan Barić, župnik; Ilija Mamić, opankar; Janko Eiiíulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljan:6, seljak; Sofija Vukeliú, liviija itd. itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg Štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360.
(86-0-1)
'Jl!
V državnem ř^zfluťm vrtn v BrŠlinu pri Novem meslii je za oddati še več tisoč krepkih,
presajenih Sletnih smrekovih sadili.
Cena jim je v gozdnem vrtu ali pa primerno zavitim in postaTljenim na pošto ozir. kolodvor v Novem mesta
5 kron za tisoč komadov.
N&ročila. sprejema c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu.
MLIN v prav dobrem stanu
na 5 parov kamenov In s stopami (Lobič-main) na Kulpi, okraj Kočevje (Kranjsko) je na prodaj iz proste roke ali se dá v najem pod jako ugodnimi pogoji. Proda se tudi proti piačilu na večletne obroke, Hl^a je bila zidana leta 1888. mlin pa 1883. leta. HiSa ima 5 sob. 2 kleti. 2 hleva Itd, Skedenj je nov In iz hrastovega lesa. Okolu leži tudi drugo posestvo, kakor 3 orale zemlje za obdelovanje, košenice, gozd in več travnikov, njiva in še 2 orala gladke zemlje v ravnini za orati. Natančneje pové
Jakob Jakovac, trgovec in gostilničar (81-2-1)	na Baniji, pošta Brod na Kulpi,
o. o
CO >
rt
N >
o M
•</} O
-t-J l/l
bD 3 i. I "O
>
o
>N
C s
O
z
Tt
Mesliia hranilnica v Crnomlji
otvorjciiii 1. aprila 1.posluje v incntnein obcinskeni ui-adu vsako sredo in petek od 10, do 12. ure dopoldne, in od 1. do 4. ure popoldne.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
i»() 47„ -m
nevzdlgnene obresti pripisuje polletno k kapitalu.
Posojila na zemljišča po 5'Vo in sicer tako, da se z 6% v 36. letih vsak dolg popolnoma uniči.
Na menice in vrednostne papirje po 5 in pol do 6'Vo. Občinam, okrajnim in drugim korporacjjam brez hipotekarnega poroštva po 4 in pol do 5%.
Prošnje za posojila se sprejemajo vsaki dan ob navadnih uradnih urah, pojasnila in pravila se dajejo vsakomur brezplačno.
Garancijo za hranilne vloge In njih obrestovanje. obstoječe iz vrednostnih papirjev v znesku 20.000 K, je prevzela mestna občina črnomeljska, poleg tega pa jamči se z vsem svojim premoženjem in vso davčno moČjo.
cn
UdgoTorni nrediiik Fr. Sal. Watil.
Izdajatelj in ealuínik Urtian Horvat.
Ti«k J. Krajer. nasi.