Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman Teljd: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za 6etrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 40 kr. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nede\je in praznike, ob '/«6. uri popohidne.
^tev. 13S.
V Ljubljani, v torek 10. junija 1884.
Letnili XII.
Pred volitvami v deželni zbor štajarski.
Iz Štajarskega, 9. junija.
Stajarski deželni zbor je bil s cesarskim patentom od 29. maja razpuščen in volitve novih deželnih poslancev so že razpisane. Kmetski volilci volijo 15., mestjani in trgovinski zbornici 17. in veliki posestniki 19. julija. Voliti bo treba 60 poslancev; kmetske občine jih volijo 33, mesta, trgovi in trgovinski zbornici 25 in veliki posestniki 12. Zraven teh poslancev še sedijo v deželnem zboru vseučiliščni rektor in knezoškofa Sekovski in Lavantinski, tako, da je v zboru vseh 63 glasov. Zdaj smo bili Slovenci zastopani po 8 poslaneh kmetskih občin. Na-djamo se, da teh 8 sedežev obdržimo in še morebiti par mestnih sedežev pridobimo, ker je zdaj volilni red toliko spremenjen, da smejo tržani doma voliti in se je volilna pravica podelila vsem, ki 5 gld. cesarskega davka plačujejo. Veliko posestvo so do zdaj vedno zastopali liberalni poslanci, dasiravno liberalna zmaga zavisi le od par glasov. Ko bi se veliki hišni posestniki izbacnili m bi vladi kaj mar bilo na tem, bi v ti skupini čisto lahko zmagali konservativci.
V mestih m trgovinskih zbornicah so do zdaj tudi zmagovali le liberalni strankarji in tako bo menda tudi v prihodnje ostalo, razun če na enem ali dveh krajih zmagajo slovenski kandidati.
Kmečke občine so na nemškem Štajaru razun enega do zdaj zastopali konservativni Nemci, na Slovenskem Stajaru pa narodni Slovenci. Te sedeže morajo Slovenci tudi v prihodnje obdržati in če bo mogoče še nektere v spodnje-štajarskih mestih pridobiti. Marljivo „Slov. društvo" je prevzelo skrb, da se se s sporazumljenjem volilcev po 'vseh krajih postavijo zmožni in zanesljivi kandidatje, narodnjakov sveta dolžnost pa je, da vsaki v svojem krogu po mogočnosti zd-nje dela.
Največ truda bode treba v Mariborski in Brežki okolici, kajti v teh okrajih imajo naši nasprotniki največ vpliva, ker je kmetsko ljudstvo še ali premalo vzdramljeno ali preveč odvisno. Tukaj je toraj tudi treba nevedne podučevati, zaspane dramiti in zapeljane na pravo pot spravljati. Čisto brez truda in
dela pa tudi v drugih volilnih okrajih ne bo, zlasti ondi ne, ker seje nepotrebni nSchulverein" vgnjezdil. Vendar upamo, da bo nam složno delovanje narodnjakov na vseh krajih pripravilo sijajno narodno zmago 15. in Bog daj tudi 17. julija. V to pomozi Bog!
Rusija pa krščanstvo.
(Konec.)
Doslej še vedno gledamo na zahodno Cerkev s takšnjo vražjo nezaupljivostjo, s kakoršno so se pro-tivili naši predniki nekdaj zapadni omiki. Ako bi oni ne bili premagali v sebi te gabnosti in ne stopili v zvezo z olikano Evropo, ne eksistovala bi sedaj Eusija kot zgodovinska moč, kot pravi in važni člen historične rodbine človeštva; zato pak, ako se ne odrečemo našega verskega razkola (samozasebnosti) in predsodkov, se tudi Eusija ne zamore pokazati kot svetovno-verska moč, ki bi zamogla služiti splošnemu poklicu krščanstva.
Imamo pred seboj novo nalogo narodovega duha. Tej spravi je potrebno dvojnato sodelovanje, tako od strani nas samih, cerkvenih in društvenih rabotnikov, kakor tudi od strani vlade. Od nas se zahteva raznoliko prisposobljenje k bolj krščanskim nagledom, bolj pravično sodečim glede katoliškega zahoda. Od vlade pa se zahteva prod vsem, da bi za zmiraj in popolnoma bile odpravljene one preškode in ovire, ki so odpravile naši cerkvi zdatni vpljiv zahodne Cerkve; nastane naj, da bi se povrnila veroizpo-vedanju prava svoboda, brez ktere je versko življenje nemogoče.
Bojimo se katoliške propagande. Toda daleč po-gubnejše bi bilo, ko bi se ta verska propaganda srečala pri nas ne z verskim, marveč zgolj policijskim po robu postavljanjem, in bi po tem takem naša verska pravost (za kolikor smo pravi) ne našla boljšega orožja, kakor zgolj kriminalni kodeks in cenzuro prisiljivosti.
Bati se katoliške propagande, to znači, ne verjeti v notranjo moč naše cerkve, ali ako ona potem takem ne poseda sama te notranje moči,
zakaj je treba potem se postavljati za-njo v obranbo ?! Če pa spet verujemo v skrito notranjo moč vshodne cerkve in ne dopuščamo domišljiji, da bi ta cerkev zamogla biti polatinjena, za to smo vsled tega, da bi se ta skrita moč zamogla objaviti, dolžni hrepeneti po odprtem, svobodnem in delavnem združenji s cerkvenim svetom zahoda.
Pravo domoljubje se ne straši katoliške propagande, kakor se ni vstrašil vladne moči normandske, kakor se ni zbalo šole nemške. Prava vera ne pozna bojazni, prava ljubezen ne prenaša brezposlednosti in otrpnelosti; ona zahteva istinitega in ozaljšajočega čina. Na tak način je v početku našega zgodovinskega življenja ljubezen do domovine pripomogla k spoprijaznenju z vladarstvenim redom, ki je bil domovini čez vse potreben; v časih Petra Velikega in Lomonorova je ljubezen do domovine se objavila s poprijaznenjem vpeljane kulture, ki je bila tako močno potrebna naši očetnjavi. Sedanji stan razvoja naroda in narodne potrebe stavljajo pa sedaj na prvo mesto opravek, ki je dosti višji in važnejši nego vladarstveni red in društvena kultura. V ime Eusiji toraj, iz ljubezni do nje, t. j. za višje nje osrečenje, smo dolžni biti vdani ne ruskim (v tesnobnem, egoističnem pojmu) interesom, marveč splošnemu interesu Cerkve, — on je, ki tvori najglobejši iu konečni interes Eusije.
Naši predniki so nam zapustili vzvišenejši del delavnosti. Njim je trebalo posvečati svoje brige in dela v prid gospodarstvenega reda in notranji društveni omiki, t. j. takšnim opravkom, ki niso zedinjeni brezposredno z višjim ciljem človeka in krščanskega naroda. S tem svojim nižjecenim delom so nam pripravili in pokazali kako treba dvigniti v upadku se nahajajoče stvar, v kteri se pravi narodni interes naravnost zliva s splošnim interesom verskim. V ime tega narodnega čutila, z obzirom na osrečenje naroda, treba nam je pomišljati na to višjo vse-človeško srečo, ktero vzima v spomin naša cerkev v svoji liturgiji, ko prosi: „za mir celemu svetu, za blagovspeh svete božje Cerkve in za zedinjenje vseh."
Podavajoč toraj v bornem prevodu te pomenljive izrecila tudi Slovencem, sklepam z istim dopisnikom, „naj bi jih vsi zapadni in poludnevno-zahodni Slo-
LISTEK.
Naši pravoslavni sosedje in njih služba božja.
(Priobčil Pavel Kniiner.)
V ponedeljek je bilo, 5. majnika tekočega leta, ko zvem, da imajo „pravoslavci" — to je nezedi-njenci s sv. katoliško cerkvijo — slaviti na Bojancih v podružnici župnijo Marindolske, „Jurjevo", kakor oni zovejo, ali po naše praznik sv. Jurija. Ker mi je ravno dopuščal čas in kraj, ne više od jedne ure oddaljen, napotim se tudi jaz tja, da vendar ogledam nošo in običaje tega naroda, zlasti pa me je vleklo še, da vidim tudi obrede njih pobožnosti. Nisem hodil še dobro uro po prijetni lozi, ki je lastnina g. barona Apfaltrerna, kar začujem iz bližine prijetno doneči glas, sicer malega zvona, kli-čočega k službi boji — in že sem tudi skoro zagledal malo cerkvico na prijaznem holmcu zraven
precej obširne vasi Bojancev, ktere lastniki in prebivalci so izključljivo vsi pravoslavci, dasi spadajo pod politični okraj Črnomelj in občino Adleško.
Tjekaj prišedši, stopim v „bertijo" k Lukiču, kteri je najpremožnejši v tem selu; sodijo ga na 40 do 50 tisočakov. Ko mi je le-ta postregel z izvrstno kapljico, opazim skoro, da dohaja po poti „pop", mlad postaven mož, s črnimi, do vratu se-gajočimi lasmi in enake barve kratko brado, ter jako bistrega obraza. Tudi on krene v „brtijo". — Kaj, hudimana, mislim, bo li ta pred mašo „frušt-kal?" — Ali čast njemu, ni došel iz tega namena, temveč zato, ker je bil že nekdo zvedel, da sera jaz tam, došel me jo pozdravit; nisva se še namreč videla, ker je pred malo časom še le dospel v Ma-rindol kot župnik in dasi je Marindol le malo nad pol uro oddaljen od nas,^ vendar ni bilo priložnosti, da bi se bila sešla. Ko sva stopila drug pred dru-zega — govori srbsko-hrvaško — odšel je on skoro, pripravljat se za mašo, jaz pa sem imel ta čas priložnost ogledovati dohajoči, ta krepki narod. Ti ljudje so kaj čvrsti in močni, podobni našim vrlim
Gorenjcem. Možki so veliki in navadno črnih, dolgih las, rujavega obraza in svetlo-črnih oči; obleko imajo podobno Hrvatom iu Belokranjcem, le „pru-štohe" imajo navadno iz črnega sukna in na „laj-belcih" silo veliko gumbov, navadno po tri in tri skupaj. — Ženstvo ni jako veliko, vendar pa sem opazil med njimi nektere prave gigantinje, da so bile gotovo višje od mene — toda videti je jako modro; nisem opazil, da bi se norčevale na poti v cerkev ali smijale, kakor je pri nas na Kranjskem grda navada.
Ko je prišel čas, napotil sem se v cerkev tudi jaz z nekim prijaznim gospodom iz Črnomlja, ki jo tudi pravoslaven, ter je prišel počastiti sv. „Džoržija" — kakor oni velijo — in stopim v cerkev. Tam bilo je le še malo ljudstva zbranega, v cerkvi namreč ^ zunaj so čakali, kakor je pri nas po deželi navada. Cerkev je majhna, kakoršne so pri nas navadno podružnice, ter je silo primitivna. Zdelo se mi je, stopivšemu va-njo, kakor bi bil prišel v kako malo čitalnico, kjer se ima vršiti kaka predstava, kajti tam vidim prostor, pregrajen z leseno
vani z bratovskiin čutilom globoko zapisali v svojih srcih", ker se sme smelo reči, da jih je izbudila in ua dan spravila le priprošnja naših velikih in svetih vseslovanskih apostolov ss. Cirila in Metoda! Le prosita tudi še nadalje za nas; o prosita tam pri Bogu za Slovanstvo!
Politični pregled.
v Ljubljani, 10. junija.
Ifotranje dežele.
Deželna »bora Goriški in JPoreSki sta včeraj pričela svoje zborovanje.
Kakošnih sredstev posluževala se je „irredenta" po Istri, zlasti v Roparskem okraji pri volitvah v Pomjanu, kaže nam žalostni dogodek, ki ga nam prijatelj našega lista od tam poroča. Je namreč tamkaj kukovica slovenskega rodu, ki ima gostilno in .si vsled tega od žuljev domačmov redi izdajalsko svojo kri. Ta grdiin in sramota svojega naroda, je neki tjekaj prihajajoče volilce pregovarjal: ,ma kaj hočete voliti tiste šklavarje, ki ga delajo za Avstrijo; ma ga nima več nego samo še malo let, da ga boAvstrija tuki gospodar, potem pak pridejo patrioti Talijani in gorje ga Vam bo P Tako toraj!? Na tak način se postopa proti volilcem domačinom, ki se v popolni zavesti svoje dolžnosti na volišči shajajo, da bi jo storili, kukovica pa, ki ni vredna, da božje solnce na njo sije, si predrzne v domači deželi agi-tirati za tujega vladarja, za tuje ljudi, ki v deželi nimajo niti najmanjše pravice, in o kterih je znano, da že dolgo dolgo po tistih krajih zajjubljeno gledajo ! Prepričani smo, da bodo naši bratje primorski in isterski Slovenci sedaj pač vedeli, kdo da je njihov prijatelj. Vsled takih poročil jim ne moremo dati boljšega sveta, kakor: „Ne hodite s krvavo zasluženimi novci h takim ljudem ne po sol in ne po olje, še manj pa po vino ali druge manj potrebne reči. Tudi če Vam je treba kakega ovinka napraviti, ga rajši storite, kakor da bi „irredento" podpirali. Le tako bote take ljudi strahovali in jih sčasoma učili patriotizma. Kdor se je javno kazal sovražnika naše narodnosti in sovražnika cesarja samega in njegove rodovine, tak človek je obče nevaren in podpirati ga bi bilo jako nespametno. Sicer bode pa izdajavec svoj račun pred gosposko delal, kajti orožniki so ga vklenili in v Kopar odpeljali.
Iz Trsta se čuje novica, ki jo radi verjamemo, če tudi za njeno resničnost ne prevzamemo nobene odgovornosti. Pravijo namreč, da so se na Dunaji v trgovinskem ministerstvu pričele priprave, ki na to kažejo, da bodo parobrodno društvo „avstro-of/ersM Lloycl" spravili pod državno o skrbništvo, kar bi bilo popolnoma prav. S tem bi se ^irredentovski" kači z devetimi glavami strla ena njenih srednjih toraj poglavitnih glav, ki nikdar več ne zraste, ako se st4re ali pa odseka. Lloyd je za avstrijsko pomorsko trgovino ravno tako imeniten in pomenljiv, kakor jadransko morje samo in daje tisoč in tisoč ljudem v Trstu dober zaslužek in kroh. Ker so se pa letos okoli novega leta čule neopravičene pritožbe, da Lloyd in z njim trgovina hira, treba je stvari na žilico potipati in to bo pač najbolje, ako ga država prevzame v svoje opravništvo.
Volitve v deželni zbor bukovinsTti imeli bodo 8. julija kmetiške občine, 10. julija mesta in trgovinska zbornica, 14. julija pa velikoposestniki.
Na vso moč se na to dela, da bi se v Avstriji zboljšaia obrtnija in rokodelstvo. Napravila se je dolga in lepa nova postava v dotičnem smislu, postavili so se obrtnijski nadzorniki, ki bodo posamične obrtnijske podjetja nadzorovali, da se bo vse
po postavi vršilo. Ti mo]ye so se zbrali nedavno na Dunaji, kjer so se soglasno izrekli, da če hoče njihov posel pravi pomen zadobiti in v resnici plodonosen postati, mora se jih najmanj vs^' še enkrat toliko imenovati, kolikor jih je sedaj. Tovarn in druzih obrtnih lavodov je preveč, nadzornikov premalo. Dalje so v Brnu na Moravskem binkoštne praznike skleniH, da naj se vsako leto skliče obrtniški tabor. Letošnji bo 7. in 8. septembra na Dunaji, kar pa ne bo nič druzega, kakor demonstracija za nemško narodno idejo, toraj naj bi se ga noben Slovan ne vdeležil.
Miškatovič, jako odličen člen narodne stranke hrvaške oglasil se je zopet slikajoč on-dašnje narodne razmere. On pravi, da nikakor ni mogoče vzajemno postopanje na podlagi pravega sporazumljenja med obema strankama; ki zastopate opozicijo. Kdor je do sedaj še o tem dvomil, prepričal se je o Karlovški slavnosti na binkoštne praznike, da s Starčevičevci ni mogoče nobenega sporazumljenja. Ti ljudje prostosti ne poznajo v drugi podobi, kakor v onej najbolj divje razposajenosti in nikakor ni misliti, da bi se kedaj spreobrnili in pametno misleči postali. Velika sreča za hrvaško deželo je toraj to, da se je narodna stranka zopet vkoreninila in ojačila, da ima trdno stališče pod seboj. Blagor naroda ji je bila že od nekdaj in ji je še danes najvišja postava. Narodna stranka dobro ve, da se mora hrvaški narod pogrezniti v brezdno mlakužo, ako bi nastopil pot, na ktero ga po vsi sili njegovi nasprotniki zavleči skušajo; nasprotniki so mu pa vse stranke, ki so se oprijele skrajnosti. ^ Pretepov in pobijanj ljudi zarad volitev na \Ogerskem še vedno ni konca ne kraja. Kandidat Wrajne levice, Ignac Heify, skušal je v Szolnoku govoriti; nagnali so ga pa tako s kamenjem in s palicami, ki so jih jeli v toliki meri proti njemu vihtiti, da se mu je najbolje zdelo, kopita pobrati. Bežal je v neko zasobno hišo, kjer je še le po'daljšem odmoru na dvorišči dalje govoril. V Št. Gott-hardu pretepali so se do krvavega, karanje je po zraku letalo, kakor toča v hudi nevihti. Ker v Ko-lošu neredi še vedno trajajo, namestil je nadžupan po vseh hišah vojake, kar se je pa meščanom silno za malo zdelo in so zarad tega poslali k njemu de-putacijo, naj bi vojake zopet odpravil. Ker je bil pa nadžupan trdovratnega srca, obrnili so se brzojavno na ministra notranjih zadev. Kakošen odgovor so dobili, nam ni še znano. Iz drugih krajev so pa zopet prebivalci prosili za vojake, ker jim neki drugačni moč shajati z razgrajalci.
^Vohlna borba na Ogerskem ima dve stranki. Po mestih, zlasti pa v Budapeštu je mlačna, ker obe stranki ste taki, da nobena ni niti topla niti mrzla. Po kmetiških občinah pa zopet tako silna in ognjevita, da še nikdar ne. Madjari so po deželi drug drugemu boj napovedali in sedaj se stranke med saboj mlatijo, da je groza. Miru ni drugače mogoče vzdržati, kakor z vojaško in orožniško silo in še te nimajo zadosti. Vojaški zapovedniki so privolili, da smejo politične oblasti vse vojake, ki za vojaško služl9o niso neogibno potrebni, za stražo vzeti in še teh ni zadosti. Več ko 40 okrajev je brzojavilo Tiszi po vojaško pomoč. Da se ne vname medsebojna državljanska vojska, sklicali bodo Honvede pod orožje. Tega še vendar svet ni doživel, da bi se za varstvo volilne svobode v domači deželi vojaki pod orožje sklicali.
Tnanje držaTe.
Srbska skupMina odobrila je vže naprej vsak korak, kterega bi srbska vlada proti bolgarski glede mejnih prepirov napravila in ako bi bili to dve velevlasti, ter bi Bolgarska ne bila pri volji dati dostojnega zadostenja, jele bi puške pokati, doli ob Donavi na Balkanu. Tako pa tega ne bo potreba. Ena ali druga velevlast bo stvar razsodila in rekla: „tako in tako-le mora biti, pa bo mir besedi." Vojska se pa iz tega na noben način ne bo izci-mila, če tudi bi bila nekterim srbskim skupštinarjem
desko, segajočo skoraj do vrha in nekako višnjevo pobarvano. Tu so bili trije vhodi: sredi eden, kjer so bila vrata, ter ob straneh, ktera dva pa sta bila pregrnjena z zagrinjali. Zadaj za temi „plankami" pa je napravljen „oltar" popolnoma podoben navadnemu ognjišču. Na teh „plankah" pa so bili razni obrazi obešeni; v sredi glava sv. Ivana, zgoraj vstajenje Kristusovo, ob straneh kipi Jezusa in Marije, sv. Jurija in še nekaj drugih, čes^ar pa nisem mogel natanko pogoditi.
V tem pa, ko jaz tako zamišljeno vse to ogledujem, zaslišim na mah nekakov vrišč za mojim hrbtom — in kaj je bilo? — Moral sem se v istini za „trebuh prijeti", kajti Vlahi so s silno togoto drvili mojega nllektorja", ki je bil došel za menoj v svetišče; kajti oni smatrajo za veliko onečeščenje hiše božje, ako bi jo prestopila kaka žival, bodisi ktera koli. — Naj bi jih v tem posnemali tudi mi, ko se, žalibog, pri nas, zlasti v mestih večkrat vidi, da gospodje psi tako lepo prosto po cerkvi „špan-cirajo!" — .laz sem se le bal, da bi lastnika pasjega ne „pogruntali"; ker mislil sem: kaj velja da bi se morda tudi njemu utegnilo kaj enacega pri-
meriti; toda k sreči je bil pes prepoden in: causa iinita.
Ko je pop dospel, šel je skozi stransko luknjo v svetišče. — Meni so pripravili prostor v jedini postranski klopi blizo altarja, kjer so bili nastavljeni tudi pevci in sicer: dva učitelja, Marindolski in Ponikviški pa pet malih dečkov, ki so bili pa zvr-ščeni, kakor kake orgeljice; prvi precej majhen in drugi vsak večji. — Ko se je pop nekako nnaširal" — česar pa nisem mogel na tanko videti skozi planke — dali so glas z zvoncem, in zdajci se pri-drvijo ljudje v cerkev, ter se postavijo v red; in sicer ob desnem možki, ob levem ženske in fantini; možki spredaj in ženstvo zadaj. — Kadar zopet zvonček zapoje, znamenje je to, da je pričetek maše in potem se vsi pokrižajo podobno našemu latinskemu križu. Malo kasneje, kakor sem mogel nekoliko videti skozi planke, hodil je pop okoli stranske mize, ki je bila postavljena na levi strani altarja ter nekaj molil, na kar mi prijazni gospod iz Črnomlja, ki je bil poleg mene, pove, da sedaj posvečuje kruh in vino.
(Konec prili.)
iz Timoške doline dobrodošla. Danes ah jutri bo že brzojavna žica prinesla poročilo, kako da so v Sofiji rešili zagonetko in kaj so na srbski ultimatum odgovorili. V nedeljo je bil zadnji dan, da so se morali odločiti.
Francoski senat je sprejel postavo o razločljivosti zakona in sicer z veliko večino, ker je sklenil odpravo postave od 8. maja 1816. Vlada sama slaga se se senatovim sklepom s pristavkom, da ni več potreba v civilni postavodajalni knjigi opazke, da bi morala oba zakonska gled^ razločitve zakona s tem zadovoljna biti. Nadjati se je pa vendar, da se ta pristavek ne bo sprejel, če tudi se je postava o ločljivosti sprejela. To pa zopot radikalne liste neznansko peče in grize ter pravijo, da bo ravno to zavorniea, da se ločitev ne bo nikdar vpeljati za-mogla. Koliko pa je zakonov, kjer bi bila v resnici in iz tehtnih vzrokov oba zakonska zadovoljna z ločitvijo? Največje takih, ki si iz samopridnih namenov le eden del zakonskih želi ločitve, ktero bi drugi del v nesrečo pripravila in take ločitve toraj tudi po novi postavi menda ne bodo mogoče. Sploh pa radikalni listi vpeljavo ločitve zakonov pozdravljajo za naprednjaški korak, ki pelje k ločitvi cerkve in države. Da sv. oče papež Leon ne bodo k temu molčali, smo že poslednjič omenili.
Že večkrat šinil jo glas po Evropi, da mislijo na Francoskem, prodati kronine diamante, ki se cenijo z drugo bisernino vred na 30 milijonov frankov in obstoji ta dragoceni zaklad francoske krone iz 9547 kosov dragih kamenov in drugega biserja. Najkrasniši med njimi je veliki diamant Bregent" imenovan, ki tehta 136 karatov in je sam 12 milijonov frankov vreden. Našli so ga v Partoulski jami in je nebrušen tehtal 410 karatov. Brusili so ga 2 leti in je le delo veljalo 125.000 frankov. Francoskemu kroninemu zakladu pridobil ga je vojvoda Orleanski leta 1717 za 3,375.000 frankov. Eepubli-kanska vlado je toraj ta zaklad tako v oči bosti jel, da ga kar nič več ne more trpeti v zakladnici in se ga je sklenila znebiti po vsaki ceni. Drugo vprašanje pa je, če li ima sedanja republikanska vlada kakošno pravico do tega, za njo ptujega premoženja in s kakošno pravico se ga ona prodajati upa? Pa kaj — saj še kronane glave ne prašajo za pravico!
Izvirni dopisi.
Iz Koparskega okraja, 8. jun. {Md volitve.) Poročal si, dragi „Slovenec", v listu dne 5. t. m. o gibanju volilnih zadev v Koparskem okraju in o trdni nadi narodnjakov, da bodo vgnah lahone in lahonske regenate v kozji rog, in zgodilo se je tako. Evo ti izid volitve. Slišali smo že poprej, da pojdejo volilci od Buzeta in Eoča že v petek v Kopar, mislili smo toraj, da jih najdemo v soboto pri svojem prihodu v Koparu čakajoče naše volilce, da jih bodo združeni s Koparskimi vodji k svoji stranki pridobiti skušali. A kako se začudimo, ko vidimo, da najhujši Koparski agitatorji od daleč na nas gledajo, volilcev iz Buzeta in Eoča pa nikjer nobenega ni. Na popraševanje, so li došli ali ne, dobili smo od nekterih odgovor, da niso še prišli, od drugih, da so prišli včeraj, da se pa ne pokažejo. Ko pa vidimo, da so naši izvan nekega duhovna, ki je bil po neprevidenem opravilu zadržan, vsi prišli in si roke podajali, še celo edini iz Eoča, ki je pri prvotnih volitvah za našo stranko prodrl, nam je bilo malo več mar, naj so uni prišli ali ne, kajti videč, da lahoni niso mogli ne enega naših zapeljati, smo bili zmage gotovi.
Ob 10. uri dopoludne se prične volitev, c. kr. volilni komisar izvoli 3 volilce v volilno komisijo, dva naša in enega une stranke, pa slednji noče sprejeti, zato izvoli še enega od naših, potem je začela skupščina volilcev voliti še 4 druge ude v komisijo. Nasprotnikov je bilo le 6 navzočih, ki pa niso hoteli voliti v komisijo. Po sestavljeni volilni komisiji prebere njen predsednik preč. g. J. Jan, kdo zamore za poslanca izvoljen biti, kdo ne sme ne voliti, ne izvoljen biti, opominja volilce, naj volijo po svoji vesti in po zaupanji, ktero so njihovi volilci vanje postavili, ne sebično, ker tukaj gre za blagor kmečkih občin itd. in sicer v slovenskem in italijanskem jeziku, in ko slednjič vpraša: ima kdo kaj opaziti, približa se A. M—šič, Koperc — tudi volilec in podii ugovor, pa kakov ugovor! Samo zabavljanje in razžaljenje duhovnov in učiteljev (ne izvzetih učiteljskega pripravnišča v Kopru) z naslovi, ki se podajajo irredentovskim ustam. kakor fanatični farji, hrvaški farji, hribovci, ki so se v našo deželo priklatili, ti da zapeljujejo kmeta s silo, s žuganjem, z verskimi sredstvi in zaverajo laško kulturo itd., in zato so oni zdrže volitve in protestirajo. O joj mene I škoda za tako kulturo, ki se je tako sijajno pokazala lansko leto proti našim poslancem v Poreču,
da so se sami pošteni Italijani sramovali nad njo in ktere se bo gotovo do smrti spominjal oni zapeljani slovenski „irredontovec", krčmar iz Pomjana, kojega so žandarji vklenjenega odpeljali v Kopar. Ko volilni predsednik ugovor glasno prežita in vidi, da ugovor nima nobene v postavi temeljne podlage, da je le izjava maščevanje zato, ker niso zamogli zmagati, pozove komisijne ude, da naj izrek6, se li sprejme ugovor ali povrne. Komisija je enoglasno izrekla, da se ne more sprejeti. Na to poda še vo-lilec iz Buzečke občine, nek zagrizen renegat G—šič svoj ugovor, ki je bil pa povsem enak prvemu ter se isto tako zavrgel. Pred glasovanjem je vseh 6 nasprotnih volilcev iz volilne sobe zginilo. Ker g. Anton Križanac ni hotel sam sebi glasu dati, bil je z 48 glasovi, g. Spinčič pa z 49 glasovi izvoljen.
Opomniti je, da je šlo pri ti volitvi lahom za zmago ali za vedno smrt v Koparkem okraju, da so zato tudi vse poskušali, kar bi jim zamoglo k zmagi pripomoči, ali vse brez vspeba, le tam so se volilci na dvojo stran dobili, kjer resnično pravi posestniki po starih volilnih listih nimajo pravice voliti, pa tudi tam bo kmalo drugače; — in tako je močna trdnjava od Doline do Kastva, od Trsta do Eeke proti pravi „irredenti" postavljena.
Vseh zvijač in krivic, ki jih predrzni Lahi pri volitvah počenjajo, popisati ni mogoče. Pred 17 letmi, ko sem prvikrat v Istri v volilno borbo stopil, bi se mi ne bilo sanjalo, da se bo naše zapuščeno ljudstvo v 17. letih toliko zdramilo. Takrat me je debelo gledal vsak, ko sem ga hotel kaj podučiti, vsak jo le mislil, da so glasovi kupujejo, in da tu ne gre za druzega, ko za čast, kdo bo poslanec, koristi svoje in svojih občinarjev pa niso v tem spoznali, kdo jih zastopa. In zdaj čez 17 let, kako je vse drugače.
Slišal sem v soboto volilee govoriti: Lahi nimajo toliko denarja, da bi jim jaz svojo vero prodal. In res, lahko bi bil ubogi kmet 5, 10 gold. ali še več pridobil, pa akoravno je revež, mu je poštenje vendar še več. — Još Istra ni propala, lahko režemo, ker zavednost se pomika zmiraj bolj v spodnjo Istro.
Iz Štajarskega, 5. junija. (Osobnosti.) Troje oseb imamo nasprotnih pri levici per nefas po našem mnenju, ker so po starših odgoji naravi podeljeni, po značajih prva dva — poklicani kakor veliko-posestvo biti sredniki med dvema raznojezičnima strankama, pravi compromisisti še bolj pa konservativci. Prvi je Mariborski župan. Eadi smo ga gledali kedaj dijaki dvorljivo postopati, občevati ljubeznjivo s Slovenci, k slov. besedam zahajati pa pošlušati naše petje, učiti se slov. jezika itd. Drugi je poslanec dr. Schmiderer, ki je kedaj z bratom svojim tako Ijubeznjiv bil. Kdo bi bil kedaj trdil, da bosta brata katoliški duhovščini tako nasprotovala, da bo prvi iznajdel ambossovo firmo, prevzel dvojih krida-tarjev vspehano celo potlačeno nemčurstvo ter bo jel npavre" loviti? Kako si gospoda upata učiti duhovnikov nikakor poslušati in odkodi sta poslanstvo sprejela? Kar zadeva radorabljeno besedo denunciacija to-le: Po mojem se pravi denuncirati dejanje pred-nikovo dobro ali objektivno tako slabo razglaševati, da bi se mu kakorsibodi škodilo. Ker pa se je g. poslanec šolal za čas profesure Eaičeve na istem učilišči, čo tudi Raič ni bil njegov osobni profesor: tako je g. poslanec sedanjega tovariša Raiča emi-nentno denunciral, razkaževaje spremembo Eaičevega imena v državnem zboru. Tretji je omenjeni prof. Ferk v Gradcu. Zraven tega, da se je pregrešil, kakor smo rekli, zoper duhovne gospode domače slovenske Kukošinek, Muršec, Hanžič, še v krog razžaljenih duhovnikov spadata čč. gg. Lopič in Schopper, prvi izvrsten dijak sotovariš pa kakor taki naš nadzornik in voditelj in drugi sedaj cistercienski duhoven v Eainu, bivši mladostni tovariš intimus, ki pa kot katoliški duhoven kakor vsak nemški duhoven profesorjeve alotrije zavreči mora. G. prof se je nam vsem v mladosti hlinil ter se nam njegov značaj že v mladosti ni dopadel zaradi prevelike sladkarije ter od tega gospoda nič ne pričakujemo; pač sta temu nasproti značaja prvega in druzega gospoda taka, da prevrat in iskanje pravice, prestop do konservativne stranke ni nemogoče ali izključeno — in za ta slučaj z drugimi Mariborskimi gospodi Eadaj, Dominkuš, Godi, zamoreta postati kandidata za predsedniški stol v Graškom prihodnem deželnem zboru, koji kandidati z graškimi imajo popolnoma zmožni biti obojih deželnih jezikov.
Iz Celovca, 6. junija. {Slovenska pravna akademija v Ljubljani.) Da ravnopravnost slovenskega
ezika tako počasi napreduje, krivo je največ pomanjkanje takih juristov, ki bi bili našega jezika v toliki meri zmožni, da bi zamogli slovensko urado-vati. V prvo je že Število slovenskih pravnikov primeroma že samo na sebi premajhno. Slovenci so nekaj prerevni, da bi pošiljali svoje sinove na Du-naji ali v Gradec, nekaj jih pa tudi dajati nočejo zarad raznih, tehtnih vzrokov (mogoče, da včasih tudi neopravičenih, kar je pa povsod.) Naši dijaki se po osmi šoli obrnejo navadno k pošti, telegrafu, k železnicam itd. če ne k bogoslovji. (Na Koroškem pa sploh premalo Slovencev študira.) Pa še tisti Slovenci, ki so se na Dunaji ali Gradci izšolali na pravni vikši šoli, ne znajo uradovati slovensko, ker so se izučili na podlagi nemščine, toraj slovenskih izrazov (terminov) ne poznajo tako natanko in določno, kakor je pri sodnijskih in političnih pismih potrebno. Tudi za take je potem nemško uradovanje bolj pripravno.
Svoje dni se je po slovenskih časnikih čital prepir, ali je slovensko vseučilišče mogoče ali ne. Moja misel je ta, da pustimo za zdaj vseučilišče pri miru, da se pa toliko bolj živo potegnemo za napravo slovenske pravne akademije v Ljubljani. Ali se bo iz te akademije pozneje izcimilo vseučilišče (kakor v Zagrebu), ali ne, to prepustimo poznejšim časom. Pravna akademija pa je po mojih mislih mogoča in mora mogoča biti. Na ugovore onih, ki mislijo, da morajo profesorji na visokih šolah same evropske celebritete biti, se ne bomo ozirali, kajti mi preživo potrebujemo slovenščine zmožnih juristov, uradnikov. Za prvo dobo zadostuje, da profesorke stolice samo za silo oskr-bimo, pozneje bo akademija sama izgojila profesorje za svojo potrebo. Še na starih univerzah niso vsi profesorji kapacitete, neki profesor je pa svoje dni hotel dokazati, da mi akademije še s srednjimi močmi oskrbeti ne moremo. Tako nizko pa jaz slovenskih učenjakov ne cenim, akoravno sam pripoznam, da ni vsak za profesorja, če je tudi potrebne šole dovršil, pozneje pa študije na klin obesil. Slovenska pravna akademija pa ni za to potrebna, da bi na njej izučeni juristi po celi Evropi sloveli, ampak zato je potrebna, da dobimo enkrat uradnike, ki bodo znali v našem jeziku uradovati.
Jaz vidim na taki akademiji same lepe strani. Prvič bo lahko več domačinov študiralo, ker je življenje v Ljubljani vendar cenejo, kakor v Gradcu ali na Dunaji. V Ljubljani dijak z mesečnimi 15 gld. izhaja, ker mu lahko iz doma kaj prinesejo, v Gradcu pa ima 30 gld. premalo. Oe se mora vsak dan 3 do 4 ure s podučevanjem otrok ubijati, koliko časa mu ostane za lastne študije? Drugič je to pripravno, da se bodo juristi izučili v obeh jezikih, nemškem in slovenskem, ter bodo potem lahko slovensko ura-dovali. Tretjič pa je velik dobiček za Ljubljano. Tisti denar, ki ga zdaj slovenski juristi v Gradec in na Dunaj znosijo, ostal bo v Ljubljani. Kdor toraj to misel izpodbija, ,tak se ne more šteti med slovenske rodoljube. Vsak začetek je težak, to je res, bedasto pa je govoriti vedno o tem, da je to za nas nemogoče, da nimamo knjig in profesorjev itd. Tako besedovanje prepustimo nemškutarjem! Kar je bilo Hrvatom mogoče, bo tudi nam mogoče. Vseh Slovencev vkup mnogo manj ni, revniši pa tudi niso, treba je le enake požrtvovalnosti in vneme. Literaturo so imeli pač Hrvatje malo večjo, a to je vendar gotovo, da literatura ne bode zadržek, naj bi bile le druge pogoje. Na suhem se še ni nobeden plavati naučil; če ga pa v vodo porineš, bo že začel brcati in migati, da se reši in pri tem se plavati nauči. Taka bo tudi z akademijo. Drevesce je vsajeno in poganja, profesorji in učenci bodo že skrbeli, da se vtrdi in izraste v lepo močno drevo.
če je res, kar se nam vedno zatrjuje, da nam vlada ni nasprotna, potem se »slovenski pravni akademiji" ne sme in ne more upirati. Tedaj je le še naše stanovitne volje, požrtvovalnosti in vstrajnega delovanja potreba.
Domače novice.
(Nemškutarji pa knez in škof Ljubljanski.) V večernem listu graške „Tagespost" z dne 7. t. m. stoji na prvem mestu dopis iz Ljubljane o novem knezu in škofu Ljubljanskem. V tem dopisa se trdi da se slovenski listi posebno poganjajo za dr. Ku-lavica, čigar imenovanje pa bi deželi ne prineslo
miru, ker je tako napet narodnjak (ist so sehr Voliblut-Slovene), da je pri neki vožnji po železnici dvema gospema oponašal, icer so se drznile nemški govoriti! Edino mogoč kandidat se zdi dopisniku, ki je baje glavni steber nemškega „Schulvereina" v Ljubljani, Olomuški kanonik pl. Premerstein, češ, da je vsled svojega mnogoletnega službovanja po raznih farah po Kranjskem in pozneje kot kanonik v Ljubljani zarad svoje velike učenosti, svoje dobrodelnosti in strpljivosti postal eden najbolj priljubljenih duhovnikov v deželi, in da bi se njegovo imenovanje v mestu in po deželi sprejelo z največjo radostjo! Se bode li g. kanonik takim pisateljem in listom take vrste za tako hvalisanje posebno zahvaljeval, ne vemo, ostanemo pa pri tem, kar smo pisali v „Sloveneu", ko je počil prvi glas, da za Ljubljansko škofijo nekteri ponujajo kanonika Premersteina. Eekli smo takrat, da bi bilo to nesreča za škofijo in nesreča za prečastitega g. kanonika samega. Zato se pa tudi vsem, ki naše razmere bolje poznajo, kakor dopisnik »Tagespošte", zdi nemogoče, da bi se pri izbiranji višjega pastirja ozirali na omenjenega gospoda. Toda pustimo to, in obrnimo se še enkrat k odstavku, ki zadeva dr. Kulavica. Koliko je resnice v tem? Niti toliko ne, kolikor je za nohtom črnega, ampak vse je le gola in zvijačna laž. Po mestu se govori, da se je v dopisu omenjeni dogodek vršil o priliki cesarjevega bivanja tu, ko so se ljudje peljali iz Ljubljane na Bled, da bi tam presvitlega cesarja pozdravili. Neke odlične osebe so tedaj cesarju srčno in navdušeno klicale „hoch, hoch", pa so bile baje od dr. Kulavica posvarjene: „Sind wir denn in Preussen" — smo li na Pruskem? Vse to je hu-dovoljno izmišljena laž; dr. Kulavica takrat .še na Kranjskem ni bilo, toraj se tudi ni mogel iz Ljubljane peljati na Bled ter govoriti omenjenih besed. In vendar se ta grda laž po Ljubljani raznaša celo od takih ljudi, od kterih bi človek tega ne mislil, in ki imajo celo v duhovskem zavodu sorodnike, svoj posel in svoj zaslužek. Ali ni to zares nesramno? Kar se tiče omenjenih „hoch"-klicev, je pač res, da so jih prav ostentativno, t. j. z očividnim mrzenjem in zasmehom slovenske narodnosti vpile neke gospe ali gospice (— komaj smo se premagali, da nam niso goske iz peresa ušle —), kterih rodovine so na Kranjskem obogatele ter se jim še dandanes dobro godi. In so mar njih rodovine nemške? Imena tega ne kažejo; eno ima končnico „eič", eno se pa le malo drugače glasi, pa tudi ne nemško. Pa ko bi tudi res bile prave nemke, se li spodobi za olikanega človeka, da hoče posmehljivo sramotiti deželo, v kteri se je odebelil? Gotovo se to ne spodobi nikomur, še manj pa nežnemu, rahločutnemu (— vsaj tak bi moral biti —) ženskemu spolu. Prav je toraj imel neki gospod, ki je svojo nevoljo pokazal z izrazom: „Sind -vvir denn in Preussen?" In kdo bi mogel komu vsled tega kaj hudega očitati, ako bi bil dotični gospod res tudi dr. Kulavic? Sicer pa to, kakor smo že prej omenjali, ni bil dr. Kulavic, ampak nek drug gospod, čigar ime nam je dobro znano. Taka pravicoljubnost je toraj pri naših nem-čurskih liberalcih; skoraj bi rekli: fej te bodi! Naj še dostavimo, da c. k. dvor, pri kterem živi dr. Kulavic, pač ni kraj, kjer bi se gojila narodna prenapetost, ker imajo vsi pred očmi vzvišeni zgled presvitlega cesarja, ki med svojimi podložniki ne delajo nobenega razločka in za vse narode skrbe z enako prisrčno ljubeznijo. Toliko v popravo laži in lažnji-vega Ljubljanskega dopisnika „Tagespošte", od ktere se nadejamo, da bode svoje obrekovanje preklicala. Mar ne?
{Etiketo ga pogojzdovanjc Krasa) je za jutri sklical g. deželni predsednik baron Winkler. Povabljeni so razun poročevalca vladnega svetovalca g. Wurzbacha še gospodje: Vošnjak, Detela, gojzdni nadzornik Goli, pa Seunig, Eobičin Pire.
{Akademija), ki so jo včeraj zvečer napravili gojenci knezo-škofijskega Alojzijevišča na čast gosp. deželnemu predsedniku baronu Winklerju, bila je prav prijetna zabava ter je ob enem pričala, da se gojenci poleg zapovedanih strok uče tudi še mnogo drugih reči, petja, muzike, tujih jezikov itd., ki jim utegnejo kdaj v življenji jako prav priti. Vdeležil se je veselice g. deželni predsednik baron Winkler s svojo gospo, deželni glavar grof T h u r n, deželne sodnije višji sodnik Kapretz, mnogi profesorji in učitelji tukajšnjih šol, korarji stolnega kapitelna, bogoslovski profesorji, skoraj vsi v Ljubljani bivajoči duhovniki in še dokaj drugih odličnih gostov, mestnih odbornikov, meščanov itd. Program je bil prav
primerno vredjen in so se točije prav gladko in večidel tudi prav dobro izvrševale. Zlasti je pričalo krepko in lepo ubrano petje, da imajo gojenci dobra grla in vbrana ušesa. Živahna pohvala donela je mladini pevcem zlasti pri šopku narodnih pesem hrvatskih in pri vencu Vodnikovih in na njega zloženih pesem. Tudi šestošolec Kunovar, ki je pel tenorove samospeve „Schlummerlied", „SIepec" in „Ach neni" žel je zasluženo pohvalo. Deklamacije so bile precej dobro izbrane, samo latinsko bi bilo bolje vzeti iz kakega znanega klasika, kakor pa sostavek novejšega pisatelja. Najboljša deklamacija bila je iz staro-slovenščine „izgubli sin", ki so jo gostje prav pazljivo poslušali, in za ktero je govorniku sedmošolcu Ivanu Oštirju donela burna pohvala. Tudi grška deklamacija bila je prav dobra, izgovarjanje in po-vdarjanje pravilno, pri latinski pa je govornik preveč škandiral, pri nemški des „Knaben Berglied" pa premalo primerno naglašal. Francoska in italijanska deklamacija ste bile gladki in tudi češka in hrvatska beseda ste govornikom tekle urno iz ust, vendar bi bili sploh želeli malo več čuta in navdušenosti. Gosli in harmonij sukala sta Čerin in Kunovar dobro in brez bojazljivosti, šplošnji vtis akademije bil je prav ugoden in občinstvo je imelo priliko se dejansko prepričati, da gojenci knezoškofijskega Alojzije-višča dobro porabljajo čas in duševne zmožnosti.
(Pismena matura), ki se je pričela minuli teden na tukajšnji c. k. višji gimnaziji, se je že dovršila. Na višji realki pričela se je pismena matura včeraj. Ustmena preskušnja zrelosti prične se na veliki realki 4. in 5., na višji gimnaziji pa 7. in v naslednjih dnevih meseca julija. Predsednik bo deželni šolski nadzornik g. Jakob Smolej. Vdeležili se je bodo tako na gimnaziji kakor na realki vsi abiturijentje.
{Huda ura) prišla je danes nad Ljubljansko mesto. Vreme že celi dan kislo, se je proti trem popolnoma na dež obrnilo. Vlil se je gost in droban; proti četrti na štiri jelo je pa treskati, da se lahko reče kar mah na mah. Malo, skoraj nič gromenja, kedar se je pa zabliskalo, vdarilo je ob enem, da je bilo groza.
{Treščilo je) na Glincah pri Viču v na samem stoječe poslopje s kozolcem danes popoludne proti pol štirim in je kozolec pogorel. — Le nekoliko poprej vdarila je strela v zvonik tukajšnje frančiškanske cerkve.
{Robinzona) dobili so minuli teden pod Tivoli ? osobi propadlega Ž., ki je bil svoje dni feldvebelj in polkovni profos. Nastanovil se je ondi v pleteni in z ilovico ometani hišici, kamor je spat zahajal in si tako drago stanovnino prihranil. Ž. je bil ondi popolnoma zadovoljen se svojo osodo, manj je pa ugajala gozdnemu čuvaju, ko ga je zasledil. Podal se je v Šiško k županu, kjer je stvar javil. Konec komendije je bil, da so prišli orožniki novo Eobin-zonovino pogledat, kjer so modernega Kobinzona ravno spečega dobili. Čevlje je imel pod stropom na klinu obešene. Ker so se bali, da bi se mož vendar-le pi-ehladiti znal, vzeli so ga saboj.
{Razpis učiteljskih služb.) V cenjenem listu „Slovenca" bile so pred kratkim nektere učiteljske službe Postojnskega okraja razpisane, a nahaja se v tem razpisu več pomot. Prosim, objaviti, da je razpisana tretja učiteljska služba v Postojni z letno plačo 500 gld.; v Vipavi druga s 500 gold. in četrta s 400 gold.; v Trnovem druga s 500 gold. Dalje so razpisane službe na Ubeljskem, spodnjem Zemonu, v Nadanjemselu in na Ostrožnembrou s 450 gold. — in na Planini, v Eazdrtem in v Lozicah h 400 goldinarjev.
0. kr. šolski svet v Postojni, 9. junija 1884.
{Goriški nadškof dr. Zorn) bili so v petek pri cesarji na Dunaji pri avdijenci, ter so se v soboto zopet vrnili v Gorico.
{Pri občinskih volitvah v Gorici) so bili 6. t. m. izvoljeni: grof Coronini s 107, prošt dr. Va-lussi s 165, dr. Mar izza s 135 in M. Furlani s 133 glasovi.
{Živinsko razstavo) bode napravila kmetijska družba goriška koncem meseca septembra.
{Svilorejce) bo morda zanimala novica, da se bo začel 11. t. m. v Umagu, majhnem ob adrijanskem morji ležečem isterskem mestecu somenj za svilne kokone ali mešičke, ki bo dalj časa trajal.
Razne reci.
—	Sol za živino so na povelje denarnega ministra izdelali v Vielički ter jo razposlali nekterim posestnikom na Češkem, Moravskem in v Šleziji za poskušnjo. Sol je namešana z drugimi izdelki ter se za ljudi ne da rabiti. Ako se bode ta poskušnja potrdila, prodajala se bode sol za živino po nizkej ceni po celem cesarstvu.
—	Blagorodni g. kmet. Pod tem naslovom (istina) dobi kmet od nemčurskega volilnega komiteja na Stajarskem pismo, s kojim ga hočejo vjeti (Bauernfiingerei) za nemčurskega kandidata. Glejte oče, opozori kmeta gospod, kako ste povzdignjeni, imenujejo vas blagorodnega gospoda, ali vas ne veseli to? Pameten kmet pa reče: Saj nisem, gospod, jaz blagorojeii I navaden kmet sem, druzega pa njč, drugo Je le za šalo in odveč, ta wohlgeboren! Čedno in dobro odgovorjeno.
—	Železnico iz Spielfelda v Eadgono bo delala južna železnica, ki je za to že dobila od vlade potrebnega dovoljenja.
—	Iz Dunaja v Serajevo šel je o binkoštih poseben železničen vlak za polovico sicer navadne voznine. Pa z Dunaja ni prišel s tem vlakom prav noben popotnik in do Broda se sploh ni oddalo nič voznih kart. Samo nekaj Turkov in Španijolcev pripeljalo se je v Serajevo, pa še ti so vstopili večidel na bolj bližnjih postajah.
—	Tudi to je posnemanja vredno. „Magyar Allam" poroča, da so osmošolci Kaloške gimnazije iz lastnega nagiba storili pred Marijnim altarjem v Kaloški jezuitovski cerkvi obljubo, da ne bo nobeden izmed njih kedaj pristopil h kakemu skrivnemu društvu. Obljubo je sprejel P. Eostj, ki je pri tej priložnosti nagovoril vnete mladenče in jim v slavnem govoru pokazal, kolike pomembe je to, da so pozivu sv. Očeta tako nasproti prišli. Vsak osmošolec je z lastno roko podpisano obljubo glasno prebral in jo imenovanemu duhovniku pred altarjem izročil. Ako je na Ogerskem še veliko tako vnetih mladenčev, je še veliko upanja, da se reši „marijansko" kraljestvo more, ki ga zdaj mori.
—	Kako popravljajo drugod duhovensko kongruo? V Monastiru in v porenskem delu Mona-stirske škofije ustanovlja se plača župnikov na 1800 mark ali 900 gld. v zlatu. Eazun tega imajo duhovniki še brezplačno stanovanje v župniji. In kako zboljšujejo pri nas duhovsko plačo!
—	Boj proti glasovirj u. Berolinski pisatelji in uredniki so opiraje se na Bismarkovo „pravico do dela", razposlali po Berolinu peticijo, ktero bodo izročili policijskemu ravnateljstvu, da omeji igranje na glasovir, ker jih moti v njihovem duševnem delu. Ako bi njihova obveljala, bi se po celem Berolinu igralo na glasovir le od 11—2 popoludne in od 8—11 zvečer.
—	Kanal med Francosko in Španjsko. O projektiranem kanalu, ki bo vezal atlantiški ocean s sredozemskim morjem, govori Madridski „Timesov* dopis: Ta projekt, s kterim bo iberski polotok spremenjen v otok, se bo brezdvojbeno vresničil. Grede od Gironde bo projektirani kanal speljan mimo Toulouse po pokrajini Languedoc in nedaleč od Marbonne se bo končal v morje. Kanal bo tako globok in širok, da bodo lahko naj veče ladije po njem plule. Podjetniki so prosili francosko vlado za letnih 10 milijonov frankov poroštva od 1. 1889 naprej, da bo kanal narejen.
—	Skrivnost pod mizico. Gosti edine kavarne v južno-laškem mestu Filadelfiji so se pretekli teden ne malo prestrašili, ko je prišla policijna komisija kot zid obledelemu kavarniku naznanit, da misli njegovo stanovanje pregledati. Mlada gospodična, ki je sedela pri mizici, je morala svoj prostor zapustiti. Ko so mizico odstranili, so našli pod njo mala vratica, ki so peljala v podzemeljsko klet. Tu je ležala kavarnikova žena vsa suha in zanemarjena. Nečloveški mož jo je pred štirimi leti zaprl, da bi mogel brez zapreke živeti z ono mlado žensko. V mestu je pa dal razširiti govorico, da je žena na-nagloma znorela in jo je zato moral zapreti. Pa nekdo izmed gostov je objavil nečloveški čin hudobnega kavarnika policiji. Nobena stvar ni tako skrita, da bi ne bila kedaj očita!
—	Pogreb ciganske kraljice. Nedavno je umrla v Dajtonu, v državi Ohio, kraljica severo-amerikanskih ciganov Gannie Gefferi. Eujavi njeni podložniki so se zbrali od vseh vetrov k njenemu pogrebu. Samo v taborju pred mestom jih je bilo 2000. Mrtva kraljica je bila balzamirana in očitno izpostavljena. Pogrebnega sprevoda so se vdeležili izključno samo cigani. Velika množica zvedavega ljudstva je stala ob cesti in gledala nenavaden pogreb. Na pokopališči je opravil pastor pogrebne obrede, na kar so spustili krsto v drugo kamenito, ki je bila na dnu 10 čevljev globokega groba. Cigani so obkolili grob in zagnali strašanski jok in stok. Ko so botli veliko kamenito krsto pokriti s kamenito ploščo, so poskakali sinovi in hčere umrle kraljice v grob, kjer so s solzami močili krsto in jo toliko časa poljubovali, dokler jih niso s silo izvlekli iz jame. Zdaj je bilo še le mogoče položiti na krsto kamenito )loščo in grob zasuti. Nanj so postavili cigani ve-ikansk spominek s kipom umrle kraljice v naturni velikosti.
Telegrami.
Sofija, 10. junija. Bolgarska vlada vprašala je Vidinskega prefekta, koliko srbskih emigrantov so v njegovem okraji nahaja. Po celi Bolgariji jih je štirideset. Iz Vidina jih bodo prej ko ne preselili v kako drugo mesto.
Madrid, 9. junija. 300 metrov dolg predor (tunel) Asturijske železnice se je podrl in je 12 delavcev podsul.
Dunaj, 10, junija. Anarhista Stellmacherja spoznali so v vseh zatožnih točkah krivega in so ga na smrt obsodili.
Niš, 10, junija, Diplomatični srbski agent zapustil je danes Sofijo (Sredeo), ker Bolgarska ni hotela odgovoriti na srbski ultimatum, kakor so Srbi to zahtevali.
Umrli so:
6.	junija. Neža UratariS, poštnega sluge žena, 54 let. Dunajska cesta št. 5, jetika.
8. junija, Viljem Šlei, železniško postaje paznik, 74 let. Travniške ulice št. 5, kap na možganih. — Janez Pir, delavžev siu, dni, Dunajska cesta št. 23, oslabljenje. — Eudolf Sahnio, užitninskega paznika sin, 15 mes., Poljanska cesta št, 18, Ehachitis.
V bolnišnici:
5. junija. Prane More, kupčijski učenoc, 18 let, jetika.
7.	junija. Marija Peternel, dalavčeva žena, 50 let, vsled edema v možganih.
8.	junija. Marija Čelik, delavka, 50 let, jetika.
Tujci.
9. junija.
Pri Maliči: A. Reiff, zasebnik, s soprogo, z Dunaja. — Eudolf Hassea, knjigotržec, z Dunaja. — Ferd. Bauer, tovarnar, z Dunaja. — Al. Klos, trg. potovaleo, z Dunaja. — Leopold Aengstl, komisar, z Dunaja. — P. H. Wirth, tovarnar, iz Beljaka.
Pri Slonu: Albert Sehopf, tovarnar, z Dunaja. — H. Seidner, trg. potovalec, z Dunaja. — Herm. Giissl in W. Munch, trg. potovalea, iz Prage. — Viktor Šunko, kupe. lesa, iz Zagreba. — Eupert Wimer, natakar, iz Zagreba. — Nikolaj Bi-sratz, zasebnik, iz Gradca. — Lud. pl. Varady, c. k. častnik, s soprogo, iz Zadra. — Kannina in Magdalena Vidali, zasebnici, iz Eeke. — Alojzij Happacher, gostilničar, iz Gorice. — Janez Janežič, duhovnik, z Bleda.
Pri Avstrijsketn cesarji: Anton Stegu in Štefan Hro-vat, iz Trsta. — Vino. Piekarsky, iz Veržeca. — Štefan Ger-dešič, brivec, iz Celja. — Ignacij in Janez Eržen, iz Idrije.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
9. junija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	45	kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	40	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	80	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	75
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	857	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	306	„	40
London.......122	„	15	„
Srebro........._	^
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......9	„	67'/» „
Nemške marke......59	„	60	„
Poll-tiira
(5)
za
mobl-
lljc,
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
L. Elpstein, Wien, Vi,, Getreidemarkt 17.
Dl]II0Vi\0
SloTcnskim bogoslovcem in maSuikom
spisal
A-iitoM
profesor pastirstva.
Cena 1 gl. 20 kr. Po pošti 10 kr. več. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Izišli prvi del obsega osebo in lastnosti duh. pastirja; potem homiletiko in katehe-tiko.
Tržaški škofijski list knjigo priporoča s sledečimi besedami: Opus multa eruditione etpractica methodo compilatum . . . sacerdo-tibus optime commendamus,
>ft|PPPPPPPPPPPPPPPP<