pe; Otrokom odslej na voljo tudi Ekovaje Center CIE v Gradišču, sindikati pripravljeni tožiti prefekturo Primorski Prisluhniti alarmu, dokler je čas Dušan Udovič Razprava, ki je včeraj potekala v tržaškem novinarskem krožku na pobudo vidnih predstavnikov Demokratske stranke, je potrdila splošno skepso, da bo mogoče v teku mandata Monti-jeve vlade doseči nov volilni zakon. Desnica se temu trmasto upira, čisto nobenega občutka nima za demokratična pravila igre, njena »državotovrnost« ohranja vse meje, kot so jih svojčas postavili Berlusconi in njegovi hlapčevski zavezniki. Glavni cilj je v takšni ali drugačni preobleki ohraniti same sebe, vse drugo je postranskega pomena. Čas mineva, Monti j'e v težavah in mora vsekakor iskati podporo v parlamentu. Težko si je predstavljati, da se bo ob ovirah desnice osnovala zadostna večina okrog takšne reforme volilnega sistema, kot bi jo v resnici potrebovala sodobna, demokratična in evropsko naravnana Italija. Kljub temu pa j'e skoraj' gotovo, da neke spremembe bodo. Število parlamentarcev se bo zmanj'šalo, kaj'ti na velik pritisk j'avnosti bo vendarle treba dati neka' odgovorov. Možno ''e tudi, da se zman''-ša število deželnih svetnikov FJK. Tako se naglo približu'emo tudi vprašan''u, ali bo ob morebitnih spremembah sploh še možno računati na izvolitev slovenskega predstavnika (ali predstavnico) v itali'anski parlament in slovenskih svetnikov ali svetnic v deželni svet. Ta alarmni zvonec nam sicer zvoni že neka' časa, a nič ne kaže, vsa' navzven, da bi se zan' ka' posebe' zmenili in razmislili, kako preprečiti škodo, preden nastane. Skra''ni čas ''e, da naša skupnost temu alarmu prisluhne. dnevnik TOREK, 26. JUNIJA 2012_ št. 149 (20.472) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Poslanska zbornica naj bi jo dokočno potrdila v sredo Monti želi na vrh EU z reformo trga dela v žepu V središču vrha v Bruslju bo dolžniška kriza, ki se vse bolj poglablja TELEVIZIJA - Petnajstletna zmagovalka slovenskega X Factorja Sijajna Demetra Po vznemirljivih tednih in pred snemanjem plošče gre pevka iz Trebč na zaslužen dopust LJUBLJANA - Petnajstletni De-metri Malalan je naposled uspel veliki met. Tudi na nedeljskem velikem finalu televizijske oddaje X Factor Slovenija je bila nadvse prepričljiva (foto Al''oša Kravanj'a) in gledalci so jo primerno nagradili s končnim prvim mestom. Mlada pevka iz Trebč v pogovoru za naš dnevnik pripoveduje, kako je doživljala zadnje tedne in mesece, ko je morala televizijski šov usklajevati s šolo v Trstu. Odločilno pomoč ji je nudila družina, ki jo je stalno podpirala. Zdaj jo čakajo novi izzivi, snemanje plošče in koncerti, najprej pa so na vrsti zaslužene počitnice. V prihodnosti pa se bo Demetra še naprej učila in izpopolnjevala, saj se zaveda, da še ni vrhunska pevka. Na 7. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj začela obravnavati reformo trga dela na plenarnem zasedanju. Kot je v uvodni predstavitvi povedala ministrica za delo Elsa Fornero, si vlada nadeja, da bo spodnji dom parlamenta zakonski ukrep dokončno odobril v sredo, tako da se bo premier Mario Monti na četrtkovem in petkovem evropskem vrhu lahko predstavil s to pomembno in hkrati občutljivo reformo pod streho. Za vrh vlada veliko pričakovanje, saj bi evropski voditelji morali na njem dobiti stvarne odgovore za reševanje dolžniške krize, ki se vse bolj zaostruje. Na 4. in 13. strani Prijateljstvo med Benečijo in Posočjem Na 2. strani Postojnska jama najbolj priljubljena Na 2. strani Devin-Nabrežina: 220 tisoč evrov iz zaščitnega zakona Na 6.strani Moški iz Sesljana utonil skupaj s psom Na 14. strani Pevmsko krajevno združenje ima odbor Na 16. strani BRIŠČIKI - Uspel nedeljski praznik Člani so pravo bogastvo Zadružne kraške banke kakšna usoda nas čaka 2 Torek, 26. junija 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Pred 21 leti proglasitev neodvisnosti Petkova proslava dvignila temperaturo tudi v koaliciji Ostro stališče SDS do Gregorja Viranta, ki se je v imenu stranke DL distanciral od spornih dogodkov LJUBLJANA - Slovenija je pred 21 leti postala samostojna država. Slovenska skupščina je namreč v skladu s plebiscitno odločitvijo 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS in deklaracijo o neodvisnosti. Na ta dan zato v Sloveniji obeležujejo državni praznik, dan državnosti. Praznik so že v petek proslavili z osrednjo proslavo na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik predsednik republike Danilo Türk. Poudaril je, da pot naprej ne vodi preko drobitve Evrope, pač pa nasprotno - Evropa bo krizo premagala, če bo našla dobre skupne rešitve in skupno pot naprej. Obsodil je tudi nepotrebne delitve na domačem političnem prizorišču in prikrite "poskuse monopo-liziranja oblasti". Proslavo so namreč zaznamovale razprave o tem, praporščaki katerih veteranskih in domoljubnih organizacij naj sodelujejo na njej, različna stališča pa so bila izražena tudi na sami proslavi. Medtem ko je predsednik Türk obsodil delitve, so organizatorji proslave drugačnega mnenja. Povezovalec prireditve, igralec Jernej Kuntner, je namreč poudaril, da ne smemo žaliti spomina na žrtve vojne za samostojno Slovenijo "s simboli, ki jih je nosil agresor". Včeraj pa se je v zvezi s petkovo proslavo temperatura dvignila tudi v vladni večini. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant je v izjavi za STA pohvalil nastopajoče glasbenike in plesalce na proslavi ob dnevu državnosti, kot nesprejemljivo pa je označil "izključevanje nekaterih veteranskih organizacij, prav tako politični vložek, ki so ga napisali - nič krivemu - Jerneju Kuntnerju". Virant ob tem ponavlja, da mora biti državna proslava proslava vseh državljank in državljanov Slovenije. "Mora združevati in povezovati, veseliti se je morajo vsi, ne glede na politično pripadnost. Ta proslava pač ni bila takšna," je zapisal. Zapisal je, da se Državljanska lista "od spornih dogodkov ostro distancira" in ponovil, da je šlo za "solo akcijo SDS, pri čemer so se odločitve sprejemale izven odbora za proslave, ki je za to pristojen". "Nekdo si je proslavo preprosto uzurpiral, kar je popolnoma nesprejemljiva, skoraj totalitarna gesta," je zapisal. Ob tem dodaja, da bodo morali biti v prihodnje koalicijski partnerji na scenarije proslav očitno "posebej pozorni, če bomo želeli zagotoviti, da nas bodo proslave združevale in ne delile". Spomnil je še, da se je pet koalicijskih partneric v koalicijski pogodbi dogovorilo, da ne bodo odpirale ideoloških tem, ki delijo, "a po krivdi SDS se je zgodilo prav to". Zagrizena obramba in malikovanje totalitarnih simbolov, ki ne sodijo niti v osamosvojeno Slovenijo niti v moderno Evropo, predstavlja vnašanje ideologije v slovenski prostor ter poglabljanje starih delitev, pa so v stranki SDS zapisali na svoji spletni strani po nekaterih odzivih strank na petkovo državno proslavo. Izjave nekaterih slovenskih politikov so zato po njihovem mnenju neprimerne in neodgovorne. Kot takšno so označili tudi izjavo predsednika Državljanske liste (DL) Gregorja Viranta, ki je v odzivu na proslavo kot nesprejemljivo ocenil "izključevanje nekaterih veteranskih organizacij, prav tako politični vložek, ki so ga napisali Jerneju Kuntnerju". "SDS od koalicijskih partnerjev, še posebej od tistih, ki zasedajo nesorazmerno veliko položajev glede na svoj volilni rezultat in povolilno zmanjševanje števila poslancev, odslej pričakuje več resnosti in dela za skupno dobro in manj ideoloških diskurzov, ki ne sodijo v 21. stoletje," so v SDS zapisali na svoji spletni strani in dodali, da pričakujejo tudi več povezovalne drže. "Predsednik DL Gregor Virant bi jo lahko na primer pokazal tako, da se ne bi spuščal v ideološke spore in da ne bi bojkotiral slovesne maše za domovino, ki je pred državno proslavo tako kot vsako leto potekala v ljubljanski stolnici," so zapisali. (STA) ČENEBOLA, PODBELA - Tradicionalni čezmejni mednarodni pohod prijateljstva Potrditev prijateljstva med sosedi Pobuda je nastala leta 7 994 kot odgovor na zaprtje mejnega prehoda Robedišče - Ljudje na obeh straneh meje proti pregradam vseh vrst ČENEBOLA - Od leta 1994 se vsako leto ponavlja Mednarodni pohod prijateljstva Čenebola - Podbela in vsako leto ima velik uspeh. Pred leti so dosegli rekordno število 800 udeležencev. Vsi so bili vpisani v seznam predodov meje. Največ je bilo in je seveda domačinov iz Breginjskega kota in Čenebole, že od samega začetka pa je bilo tudi precej Furlanov, ki so ob tej priložnosti odkrili lepote zgornjega toka Nadiže ter gostoljubje kampa Nadiža, kjer poteka nagrajevanje. Pobuda je nastala iz potrebe, ko so se obmejne oblasti v prvi polovici devetdesetih let odločile, da zaprejo mejni prehod Robedišče. Takrat sta se Ado Cont in Zdravko Likar odločila, da bosta priredila čezmejni pohod prijateljstva, ki bo oblastem dokazal, da je volja ljudstva večja od volje oblasti. Pobude se je to nedeljo udeležilo 400 pohodnikov oz. 17 skupin - s 47 člani je bila najbolj številna bila ekipa bara Bristol iz Fojde -, a po dolini Rouna se je podalo tudi veliko posameznikov, ki so se tudi po nagrajevanju še dolgo zadržali v senci v prijaznem okolju kampa Nadiža. Pomen manifestaciji, ki se je rodila v znamenju prijateljstva, medsebojnega poznavanja in spoštovanja ter solidarnosti, daje prav množična udeležba, je dejal Ri-no Petrigh iz Čenebole, ki je skupaj z družino Ada Conta motor in duša organizacije na italijanski strani meje. Zdravko Likar se je spomnil težkih začetkov v letih, ko Z desne odbornik Tipane Fabio Michelizza, podžupan iz Ahtna Ennio Del Fabbro, predstavnik občine Neme, načelnik tolminske UE Zdravko Likar, župan Fojde Cristiano Shaurli, Mauro Cont in predstavnik organizatorjev Rino Petrigh nm je bila organizacija zaradi prošenj, dovoljenj in podobno zelo zahtevna, počasi pa se je zasidrala v srcih sosednjih ljudi. Zupan Fojde Cristiano Shaurli je izpostavil dalekovidnost prirediteljev, ki so znali prehiteti čas, a tudi dobro sodelovanje med obmejnimi občinami. Spregovorila sta tudi podžupan iz Ahtna Ennio del Fabbro in odbornik iz Tipane Fabio Michelizza, vsem se je na koncu zahvalila Contova vdova Giacinta. Sosedje se bodo ponovno srečali že v četrtek, ko bo na sedlu Sv. Antona (Bocchetta S. Antonio) nad Če-nebolo koncert Vlada Kreslina in skupine Zuf de Zur, ki sta ga skupaj organizirali občini Fojda in Kobarid. (NM) Med begom pred policisti trčil v drevo in umrl SLOVENJ GRADEC - Voznik, ki je umrl v prometni nesreči v noči na nedeljo na območju Slovenj Gradca, je bežal pred policijsko patruljo. Generalni direktor policije Janko Goršek je za razjasnitev okoliščin nesreče imenoval posebno komisijo. Prve ugotovitve omenjene komisije so pokazale, da je "policijska patrulja ustavljanje vozila izvedla zakonito in strokovno", so sporočili s Policijske uprave Celje. Nesreča se je zgodila v nedeljo ob 1.44, ko je 35-letnik vozil po glavni cesti iz Dravograda proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Bukovska vas je za njim s službenim vozilom pripeljala policijska patrulja PP Slovenj Gradec, ki ga je skušala zaradi nezanesljive vožnje in povečane hitrosti večkrat ustaviti z modrimi lučmi in kratkim zvočnim signalom. Vendar moški vozila ni ustavil, temveč je s povečano hitrostjo vožnjo nadaljeval naprej proti Slovenj Gradcu. V naselju Pa-meče je zavil na lokalno cesto Pa-meče-Troblje-Gradišče in zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zapeljal na travnato površino ob levem robu ceste, kjer je s sprednjim delom vozila znamke MMC smart silovito trčil v drevo. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je kljub zdravniški pomoči, ki so mu jo nudili policisti in reševalci, umrl na kraju nesreče. Na Hrvaškem pet utopitev v enem dnevu ZAGREB - V nedeljo se je na Hrvaškem utopilo pet oseb, med njimi tudi šestletni fant, ki je utonil na jezeru Bundek v Zagrebu. Še dve osebi sta se utopili na jezerih in rekah, državljana Avstrije in Rusije pa so našli mrtva v morju ob hrvaški obali Jadrana. Zagrebška tragedija se pripetila v nedeljo proti večeru. Nesrečnega šestletnika so poskusili oživeti na kraju dogodka in so ga odpeljali v otroško bolnišnico, a je bilo prepozno. Na otoku Levrnaka na Kornatih pri Šibeniku se je v nedeljo dopoldan utopil avstrijski državljan, ki ga je zadela srčna kap. Posadka trajekta, ki povezuje Sumartin na otoku Braču in Makarsko, pa je v nedeljo zvečer iz morja izvlekla truplo 39-letnega ruskega državljana, ki je utonil. Kot so dodali, so v morju našli tudi njegov čoln. Kasneje so sporočili, da gre za predsednika ruske sankaške zveze Leonida Garta. Njegovo smrt je potrdil tudi tiskovni predstavnik omenjene zveze Mihail Potapov, ki je dejal, da podrobnosti nesreče niso znane, prav tako ne vzrok smrti. SLOVENIJA - Obisk turističnih znamenitosti Postojnska jama najbolj obiskana Med najbolj privlačne znamenitosti za obiskovalce spadajo še Blejski, Ljubljanski in Predjamski grad, Živalski vrt Ljubljana, Kobilarna Lipica in Škocjanske jame LJUBLJANA - Najbolj obiskana turistična znamenitost v Sloveniji je že vrsto let Postojnska jama. Med najbolj privlačne znamenitosti za obiskovalce v Sloveniji spadajo še Blejski, Ljubljanski in Predjamski grad, Zivalski vrt Ljubljana, Kobilarna Lipica in Škocjanske jame. Državni statistični urad je v preteklosti spremljal obiskanost posameznih izbranih turističnih znamenitosti, muzejev, galerij, kopališč, igralnic in igralnih salonov po Sloveniji, vendar od leta 2009 tega ne spremlja več iz več razlogov. Še naprej pa število obiskovalcev beležijo posamezne turistične znamenitosti in ustanove. Kot so za STA sporočili iz družbe Postojnska jama, je lani jamo obiskalo dobrega pol milijona gostov, od tega približno 90 odstotkov tujih. Obiskovalci prihajajo z vsega sveta. Letno tako na statističnem izpisu zabeležijo od 130 do 160 različnih držav, kar po navedbah družbe ni zanemarljiv podatek, glede na to da je na svetu 196 držav.Glede obiska v letošnjem letu predvidevajo podobno končno številko, nekoliko pa se spreminja struktura. V prvem polletju letos so zabeležili manj domačih obiskovalcev in precej večje povpraševanje s tujih trgov. Veliko število gostov prihaja tudi iz držav Daljnega vzhoda, kot so Japonska, Kitajska, obe Koreji in Indija. Obiskovalci iz tega dela sveta predstavljajo že znaten delež v skupnem številu, navajajo v družbi Postojnska jama. Postojnska jama je med turističnimi znamenitostmi v Sloveniji daleč najbolj opbiskana Vsako leto za obiskovalce pripravijo nekaj novosti. Tako so letos v Postojnski jami uvedli avdio vodenje, ki je gostom na voljo v 14 jezikih. Osnovna cena vstopnice za obisk Postojnske jame je 22,90 evra, študentje in otroci imajo popust. Cena ogleda je ugodnejša v kombinaciji z drugimi ogledi, med drugim z ogledom Predjamskega gradu. Na drugo mesto med najbolj obiskanimi znamenitostmi v Sloveniji se uvršča Blejski grad. Lani so tam našteli 211.903 obiskovalcev, letošnji dosedanji obisk je podoben lanskemu. Med tujimi obiskovalci gradu so lani prevladovali Britanci, Japonci in Italijani, delež slovenskih obiskovalcev je nekaj več kot 20-odstoten. Cena vstopnice na Blejski grad je za odrasle osem evrov, za otroke pa 4,5 evra. Ljubljanski grad je od aprila 2011 pravno-formalno samostojen javni zavod, takrat pa so uvedli tudi enotno vstopnico za prevoz z vzpenjačo, obisk Razglednega stolpa, Virtualnega muzeja in stalne razstave Slovenska zgodovina. Od aprila do konca decembra lani se je za omenjeno enotno vstopnico in za vodene oglede odločilo 318.839 obiskovalcev, letos so jih na zavodu primerljivo v aprilu in maju beležili nekoliko več. Park Škocjanske jame si je od januarja do junija lani ogledalo okoli 25.000 obiskovalcev, v letošnjem primerljivem obdobju okoli 24.000, kar je v skladu z načrtovanim obiskom. Približno tret- jina je domačih gostov in dve tretjini tujih. V Kobilarni Lipica so do konca maja lani brez obiskovalcev prireditev našteli 22.312 obiskovalcev, letos v enakem obdobju pa 18.524 obiskovalcev. Začetek leta je bil za kobilarno zaradi izredno mrzlega vremena precej negativen. Kot so pojasnili v Kobilarni, se letos najbolj pozna upad italijanskih gostov, ki jih je kriza močneje prizadela, delni izpad bo tudi pri gostih z ladij v Kopru, saj je letos napovedanih občutno manj prihodov križark kot lani. Prevladujejo tuji gosti, prihajajo iz več kot 60 držav sveta in predstavljajo 65-od-stotni delež obiska. Največ je Nemcev, Avstrijcev in Italijanov. Cena vstopnice za ogled kobilarne je 11 evrov, če si zraven ogledate še predstavo lipiške klasične šole jahanja pa je 18 evrov. Terme, Ljubljana, Alpe, Portorož, Bled, Soča, Bohinj pa so najpogosteje uporabljene ključne besede in besedne zveze v povezavi s slovensko turistično ponudbo v letu 2011 na spletnih družbenih omrežjih, kaže raziskava STO, ki jo je izvedel Attentics 2012. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 26. junija 2012 3 TRST - Srečanje Demokratske stranke o reformah, ki jih bo zelo težko izpeljati Nova volilna pravila bi morala olajšati izvolitev Slovencev Mnenje senatorke Tamare Blažina - Francesco Russo: Rim nam ne bo vsiljeval kandidatov TRST - Nova volilna zakonodaja za parlament je nujno potrebna, glede na razmeroma zmedeno politično situacijo pa ni ravno velikih možnosti, da bomo na volitve spomladi 2013 šli z novimi pravili. Senatorka Tamara Blažina in tržaški pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo nista optimista, temveč realista. Obstajajo namreč konkretne možnosti, da bodo senatorji in poslanci - podobno kot na volitvah 2006 in 2008 - spet izvoljeni na željo strank, ne da bi volivci pri tem imeli odločilno besedo. Gre za t.i. zakon porcel-lum, ki si ga je leta 2005 izmislila Ber-lusconijeva desna sredina, da bi na nek način leto pozneje zajezila napovedano zmago Prodijeve leve sredine. Senatorka Blažinova je na včerajšnjem srečanju DS o reformah poudarila, da se demokrati zavzemajo za olajšano izvolitev parlamentarcev slovenske narodnosti. Gre za izvajanje zaščitnega zakona za Slovence, ki določa, da zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini. Ta člen je mrtva črka na papirju, kot so podpredsednika senatorjev D S Lugija Zando pred pobudo v Novinarskem krožku opozorili predstavniki slovenske strankine komponente. Slovenska parlamentarka je izpostavila potrebo po novih pravilih za večjo zastopanost žensk v italijanskem parlamentu. Senat je v prvem branju že odobril ustavni predlog za zmanjšanje števila deželnih poslancev Furlanije-Julijske krajine (s sedanjih 61 na 48), na potezi je sedaj poslanska zbornica. Tudi Russo je spremembo volilnega zakona postavil na vrh reformnih načrtov Demokratske stranke. Kaj pa, če bomo šli spet na volitve z blokiranimi strankarskimi listami? V tem primeru, je napovedal Russo, bodo na Tržaškem naredili vse, da jim rimski strankarski vrhovi ne bodo vsilili svojih kandidatov. Omenil je odkrito soočenje o kandidaturah v strankarskih krožkih in tudi možnost strankarskih primarnih volitev. Prva neformalna posvetovanja so se že začela, odločitve bodo padle, ko bo jasno, kako bodo izvoljeni poslanci in senatorji. Na podoben način se tržaška DS namerava obnašati tudi za deželne volitve. S.T. ZSKD - Doberdob Mladi ustvarjalci, na voljo samo še tri mesta! DOBERDOB - Med 19. in 25. avgustom bo v Sprejemnem centru Gradina nad Doberdobom na sporedu 42. mednarodna likovna kolonija. Letošnji glavni organizator je Zveza slovenskih kulturnih društev iz Italije, kot so-organizatorji pa sodelujejo razne slovenske organizacije iz Mono-štra, Celovca, Vuzenice in Zagreba. Kolonije se namreč ob mladih ljubiteljih umetnosti iz Furlanije Julijske krajine udeležujejo tudi njihovi vrstniki iz Porabja, Slovenije, Koroške in Hrvaške. Kolonija je namenjena mladim med 11. in 15. letom starosti. Vodil jo bo Štefan Turk, didaktične dejavnosti pa bodo potekale pod mentorstvom Jasne Merku, Luise Tomasetig, Roberta Soave-ja in Ani Tretjak. Na voljo so samo še tri mesta, zato naj se interesenti čim prej zglasijo v uradih ZSKD. Senatorka Tamara Blažina in tržaški tajnik DS Francesco Russo nista ravno optimista, da bomo na volitve šli z novim zakonom kroma DEMOKRATSKA STRANKA - Skepticizem senatorja Lugija Zande »Desna sredina se je dejansko že izneverila dogovoru o reformah« TRST - Koalicija, ki podpira Montijevo vlado, se je sporazumela za novo volilno zakonodajo in za zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, izvajanje tega dogovora pa je zelo vprašljivo. Podpredsednik senatorjev Demokratske stranke Luigi Zanda se boji, da iz te moke tudi tokrat ne bo nič. Krivdo za to zvrača na stranko Ljudstva svobode, ki nova volilna pravila pogojuje s t.i. predsedniško državo, kar je za levo sredino nesprejemljivo. Pravila »igre« in ustavne reforme ne morejo biti domena samo ene politične strani, temveč stvar širokega konsenza. Leva sredina je naredila napako, ko je leta 2001 sama reformirala ustavo, desna sredina pa je naredila še večjo napako, ko je vsilila volilni zakon, pri katerem imajo glavno besedo stranke in ne volivci, je dejal Zanda. Kompromis, da bi polovico Senator DS Luigi Zanda kroma parlamentarcev izvolili z večinskim, drugo polovico pa s proporcionalnim sistemom, se demokratom zdi sprejemljiv. Strinjajo se tudi, da bi poslanska zbornica po novem štela 500 poslancev (danes 630), senat pa 250 članov (danes 315). Pomembno je tudi, da bi poslanska zbornica in senat imela različno vlogo: prvi bi imel izrazito zakonodajno pristojnost, drugi pa bi odražal hotenja in pričakovanja dežel ter lokalne oblasti. A kaj, ko desna sredina ne kaže prave volje za tovrstne reforme, je priznal senator Zanda. Vse sicer še ni izgubljeno. Prihodnji dnevi bodo odločilni vsaj za volilni zakon in najbrž tudi za usodo vlade predsednika Maria Montija. Demokratska stranka je prepričana, da bi morebitne jesenske predčasne volitve zelo škodile italijanskemu gospodarstvu. V to je trdno prepričan tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki lahko marsikaj pogojuje, ne more pa narediti nemogočega. Še posebno, če se bo v desni sredini dokončno uveljavila Berlusconijeva kvarna demagogija, je včeraj v Novinarskem krožku dejal še Zanda. HRVAŠKA Ponesrečeni češki turisti z vladnim letalom domov ZAGREB - Večina čeških turistov, ki so se poškodovali v sobotni tragični avtobusni nesreči na hrvaški avtocesti A1 Zagreb-Split, je včeraj s posebnim letalom češke vlade odpotovala domov. Na kraju nesreče je umrlo osem ljudi, 43 jih je bilo poškodovanih. Vzroki nesreče uradno še niso znani. S posebnim letalom češke vlade so na zadrsko letališče prispeli tudi zdravniki in psihologi ter drugo zdravstveno osebje, da bi pomagali preživelim, zlasti pa tistim, ki so v nesreči izgubili svojce. Direktorica gospiške bolnišnice Marija Vrkljan Ilijevski je povedala, da je zdravstveno stanje vseh 40 čeških turistov stabilno, medtem ko 13-letni dvojčici in 60-letna ženska, ki so jih zaradi hudih poškodb s hrvaškim vojaškim helikopterjem prepeljali v dve bolnišnici v Zagrebu, niso več v smrtni nevarnosti. Iz bolnišnice v Gospicu so odpustili 35 čeških turistov, pet so jih še zadržali na zdravljenju. Tako je pozno popoldne na Češko poletelo 23 poškodovanih oseb, medtem ko so se ostali v domovino vrnili bodisi s svojci bodisi s pomočjo zavarovalnic. Uradno vzroki sobotne hude prometne nesreče, ki se je zgodila nekaj pred četrto uro zjutraj, niso znani. Neuradno pa naj bi ji botrovala utrujenost voznika, ki je prav tako umrl v nesreči pri predoru Krpani nedaleč Zadra. Sovoznik se okoliščin nesreče ne spomni, ker je spal. Je pa potrdil, da sta bila oba izkušena voznika z več kot 25 let delovne dobe za krmilom avtobusov. Avtobus, ki ga je češka turistična agencija Atlas Adria najela od češkega podjetja JH Bus, je bil nov. Voznik avtomobila albanske registracije je policistom povedal, da je avtobus malo pred nesrečo skušal prehiteti, ko je ta nenadoma začel spreminjati smer in zavijati na cesti. Preiskovalni sodnik je v soboto potrdil, da je avtobus peljal v smeri Splita in je pri 212. kilometru udaril v varnostno ograjo z leve strani, nato v prometno signalizacijo in se prevrnil. Avtocesta A1 je bila na odcepu med Gornjo Pločo in Masle-nico zaradi nesreče več kot dvanajst ur zaprta za ves promet. Kolone avtomobilov pa so bile dolge tudi 18 kilometrov. FOTOGRAFIJA - Naročila za avtorsko mapo Maria Magajne zbirajo še ta teden Magajnove fotografije čakajo kupce V mapi je deset črno-belih posnetkov - Interesenti naj se zglasijo na zgodovinskem odseku Narodne in študijske knjižnice TRST - Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice bo do konca junija zbiral naročila za avtorsko mapo Maria Magajne. Naročila zbirajo v pisarni v Ulici Petronio 4, med 8.30 in 12.30 (tel. 040 632663). V mapi (v prejšnjih dneh so jo predstavili v Ljubljani in Trstu) je kot znano deset umetniških črno-belih fotografij tržaškega fotografa, ki je bil več desetletij zaposlen pri Primorskem dnevniku kot fotoreporter. Zamisel zanjo je dala skupina ljubiteljev fotografije, ki so želeli tako na konkreten način pripomoči k prepoznavnosti izredno bogatega in kakovostnega Magajnovega opusa. V ta namen so prvih deset izvodov podarili nekaterim pomembnim muzejem in fotografskim institucijam v Italiji in Sloveniji. Kot nam je povedal eden izmed pobudnikov Robi Jakomin, bodo s pomočjo map, ki jih bodo kupili zasebniki (vsaka stane 220€), lahko Magajnovo fotografijo promovirali tudi pri novih evropskih institucijah. S posredovanjem ljubljanske gale-ristke Barbare Čeferin pa naj bi mapo predstavili tudi v Parizu. (pd) Nekatere izmed desetih Magajnovih fotografij, ki so zbrane v avtorski mapi kroma 4 Četrtek, 28. junija 2012 ITALIJA POLITIKA - Monti želi konec tedna na vrh EU z reformo trga dela v žepu V vladni koaliciji se trenja zaostrujejo Casini se približuje Demokratski stranki - Premier Monti se bo s koalicijskimi silami ločeno sestal RIM - Poslanska zbornica je včeraj začela obravnavati reformo trga dela na plenarnem zasedanju. Kot je v uvodni predstavitvi povedala ministrica za delo Elsa Fornero, si vlada nadeja, da bo spodnji dom parlamenta zakonski ukrep dokončno odobril v sredo, tako da se bo premier Mario Monti na četrtkovem in petkovem evropskem vrhu lahko predstavil s to pomembno in hkrati občutljivo reformo pod streho. Za pospešitev zakonodajnega postopka je vlada tudi zahtevala štirikratno glasovanje zaupnice. Reforma pa še vedno marsikoga ne prepriča. Tako je voditeljica sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso včeraj dejala, da reforma ne rešuje problema prekernega dela, pa tudi ne izboljšuje sistema socialnih blažilcev. Zaradi tega bo njen sindikat danes in jutri demonstriral proti temu zakonskemu ukrepu, pa tudi proti novemu krčenju javnih izdatkov, ki jih napoveduje vlada. Stranke vladne koalicije so sicer potrdile podporo reformi trga dela, toda zlasti v vrstah Ljudstva svobode se vse bolj krepijo kritike na račun Montijeve vlade in si utira pot ideja, da bi morali jeseni razpisati predčasne volitve. V tej perspektivi Silvio Berlusconi prihaja na dan z demagoškimi stališči, kot je npr. predlog, da bi Italija zapustila evro. Vse to pa ni všeč prvaku sredincev Pierferdinandu Casiniju, ki je včeraj namignil, da bi se na prihodnjih parlamentarnih volitvah lahko povezal z Demokratsko stranko. »Reševanje krize zahteva povezavo med zmernimi in naprednimi silami. V tej zakonodajni dobi to povezavo uresničuje "tehnična" vlada, v prihodnji pa bi jo lahko zagotovila "politična" vlada,« je dejal. Casi-nijevo potezo je takoj pozdravil sekretar demokratov Pierluigi Bersani. Trenja v vladni koaliciji pa zaskrbljajo Montija, ki je napovedal, da se bo pred evropskim vrhom ločeno sestal z voditelji koalicijskih strank. Danes se bo tako srečal z vrhom Ljudstva svobode, takoj za tem pa z voditelji Demokratske stranke in tretjega pola. Monti bo med drugim posredoval, da bi vladna koalicija izrazila skupno stališče o reševanju dolžniške krize pred evropskim vrhom. Kot znano, se Italija podobno kot Francija in druge evropske države zavzema za to, da bi EU sprejela konkretne ukrepe za spodbujanje rasti, začenši z izdajo evrskih obveznic, a temu nasprotuje zlasti Nemčija. Če na četrtkovem in petkovem sestanku v Bruslju ne bo prišlo do premikov, se bo tudi Mon-tijev položaj ošibil, kar bi povečalo možnost predčasnih volitev. Evropske borze so včeraj tudi v luči slabih obetov za evrospki vrh sklenile v rdečem. Med najslabšimi je bila milanska, ki je nazadovala kar za 4 odstotke. Premier Mario Monti (desno) je včeraj seznanil predsednika Giorgia Napolitana (levo) s pripravami na evropski vrh, ki bo v četrtek in petek v Bruslju ansa AFGANISTAN - 51. italijanska žrtev V eksploziji ubit karabinjer, ki je služboval v Gorici KABUL/RIM/GORICA - V eksploziji v bazi za usposabljanje policistov v Adraskanu na zahodu Afganistana je bil včeraj ubit karabinjer, dva druga pa sta ranjena, je sporočilo italijansko obrambno ministrstvo. Vzroki za eksplozijo še niso znani, pristojni organi pa okoliščine incidenta še preiskujejo. V eksploziji je bila uničena opazovalnica v bližini strelišča v bazi, je sporočilo ministrstvo, podrobnosti o vzroku eksplozije pa še niso znane. Pristojni organi območje eksplozije še preiskujejo. Tiskovni predstavnik italijanske vojske Francesco Tirino pa je v izjavi za televizijo SKY TG24 v Heratu pojasnil, da je eksplozijo povzročila raketa, izstreljena izven tabora. Drugi viri pa zatrjujejo, da je počila ročna bomba v rokah italijanskih vojakov. V eksploziji je bil ubit 30-letni karabinjer Manuele Braj iz Galatine pri Lec-ceju, ki je sicer pripadal 13. regimentu s sedežem v Gorici (več o tem na 14. strani) , še dva pa sta bila ranjena, a sta izven življenjske nevarnosti. Manuele Braj ansa Premier Mario Monti je ob tem izrazil sožalje družini ubitega vojaka »in vojaškim enotam na pomembni misiji za usposabljanje afganistanske vojske«. So-žalje je izrazil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. V Afganistanu v okviru Natove misije Isaf sicer deluje 4000 italijanskih vojakov, njihovo število pa bodo letos začeli zmanjševati. Do konca leta 2014 pa naj bi v skladu z načrti zaveznikov umaknili vse svoje vojake iz Afganistana. V spopadih ali nesrečah je v Afganistanu doslej umrlo že 51 italijanskih vojakov. Lusi za tožilce sploh ni verodostojen RIM - Tožilci menijo, da senator Luigi Lusi ni verodostojen pri obtožbah na račun Francesca Rutel-lija in nekaterih voditeljev nekdanje Marjetice. Lusi, ki je v rimskem zaporu, je takoj po aretaciji obtožil Rutellija, da je dejansko podpiral vse finančne malverzacije z denarjem Marjetice. Nekdanji rimski župan, ki bo danes formalno tožil Lusija zaradi obrekovanja, je včeraj znova pojasnil, da je priprti senator ravnal svojeglavo in da o svojem početju ni nikoli obvestil voditeljev Marjetice. Lusi je pred tožilci, poleg Rutellija, večkrat imenoval tudi nekdanjega notranjega ministra Enza Bianca. V trgovini z državami zunaj EU spet presežek RIM - Italija se je maja v trgovini z državami zunaj EU vrnila k presežku. Ta je znašal 306 milijonov evrov. Maja lani je medtem četrto največje gospodarstvo v trgovini z nečlanicami EU zabeležilo 1,88 milijarde evrov primanjkljaja. Po podatkih Istata se je obseg izvoza Italije v države zunaj EU v petem mesecu na letni ravni okrepil za 14,1 odstotka. Največ povpraševanja je bilo vezanega na energetiko - rast izvoza je bila na tem področju v letni primerjavi 35,4-odstotna. Obseg uvoza v Italijo se je medtem maja na letni ravni zmanjšal za 0,9 odstotka. Med januarjem in majem letos se je izvoz Italije v države zunaj EU povečal za 9,3 odstotka, uvoz pa se je zmanjšal za 3,1 odstotka. Italija je sicer minuli teden objavila tudi podatke za celotno trgovino z zunanjim svetom za april, iz katerih je razvidno, da je močno znižala primanjkljaj. Potem ko je bil ta aprila lani pri 2,82 milijarde evrih, je bil aprila letos pri 202 milijonih evrov. Italija je sicer trenutno znova v recesiji, beleži namreč zaporedno četrtletno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). EMILIJA ROMAGNA - V Milanu polemike Dalajlama obiskal žrtve majskih potresov MILAN - Tibetanski duhovni voditelj dalajlama je bil v nedeljo na obisku v Emiliji Romagni, ki sta jo maja prizadela rušilna potresa. Njegov obisk pa je zaznamovala sporna poteza milanskih lokalnih oblasti, ki so nedavno ustavile postopek, da bi dalajlami dodelili naziv častnega meščana. Dalajlama je prispel v mesto Mirandola, kjer ga je pričakalo nekaj sto podpornikov. V spremstvu predsednika dežele Vasca Erranija in župana Mirandole Maina Benattija je obiskal mestno katoliško cerkev, ki jo je potres spremenil v ruševine. Kasneje je dalajlama obiskal tudi tabor, kjer so zasilno nastanjene preživele žrtve, ki so v potresu izgubile domove. V potresih z magnituda 6 oziroma 5,9, ki sta sever Italije prizadela 20. in 29. maja, je sicer umrlo 27 ljudi, preko 10.000 jih je ostalo brez domov. Obisk tibetanskega duhovnega voditelja v Italiji pa je nekoliko skalila nenavadna poteza milanskih oblasti, ki so v torek po pritisku s strani Kitajske, ki da-lajlamo obravnava kot nevarnega sepa- ratista, odstopile od načrta, da bi mu dodelile naziv častnega meščana. Lokalne politike naj bi namreč prestrašila možnost, da se Kitajska v nasprotnem primeru ne bi odločila za že obljubljene investicije v mednarodno razstavo Expo, ki jo bo Milan gostil leta 2015. Kitajsko naj bi namreč na Expu 2015 po sedanjih načrtih predstavljal cel paviljon, prav tako pa naj bi v Milan privabila preko milijona obiskovalcev. Milanski župan Giuliano Pisapia je po poročanju italijanskega dnevnika Corriere della Sera izjavil, da ga je kitajski konzul posvaril, da bi Kitajska omenjeno gesto lahko razumela kot »znak neprijateljstva do kitajskega naroda«. Dalajlama bo tako po novem načrtu med obiskom v Milanu, kjer bo sodeloval pri nekaj seminarjih in predavanjih, imel čast zgolj nagovoriti mestni svet. Tibetanski duhovni voditelj je v preteklosti že postal častni meščan Rima, Benetk in Turina, ravnanje milanskih oblasti pa so tibetanski aktivisti označili kot sramotno. FIRENCE - Mednarodni gotski slog V galeriji Uffizi razstava Lesk zlata FIRENCE - V florentinski galeriji Uffizi je na ogled razstava Lesk zlata, podna-slovljena Mednarodni gotski slog v Firencah 1375-1440. Vanjo so vključene tako ključne slike iz zgodovine likovne umetnosti kot širši javnosti manj poznana dela. Poleg slik so razstavljeni še leseni in marmornati kipi ter iluminirani kodeksi. Vključena so še druga dela sakralne in posvetne umetnosti, ki pa so vsa stvaritve neprecenljive vrednosti ter izjemnega zgodovinskega pomena. Za to priložnost so dela posodili številni svetovni muzeji, nekaj pa jih je tudi iz italijanskih in tujih zasebnih zbirk. Postavitev je zasnovana kronološko. Začne se z deli velikih mojstrov, ki so še sledili tradiciji poznega 14. stoletja. To so bili Agnolo Gaddi, Spinello Aretino, Antonio Veneziano, Gherardo Starnina in Lorenzo Monaco. Po smrti Starnine je Monaco kot zadnji veliki florentinski slikar razvil osebno različico poznega gotskega sloga, ki pa je bila tuja prečiščenemu naturalizmu Gentila da Fabriana. Umetnik, čigar delo je v tem času prežemala liričnost, je na razstavi zastopan s slikami, ki jih določa izjemna lepota. Videti je mogoče tudi dela umetnikov, ki so delovali v Firencah v 14. in 15. stoletju in ki so se po eni strani ozirali nazaj na tradicijo 14. stoletja, po drugi pa so se zanimali za novosti, ki jih je prinašala nova humanistična doktrina s ponovnim odkrivanjem antike. Tako je mogoče videti mojstrovine Lippa dAn-drea, Mariotta di Cristofana, Giovanni-ja Toscanija, Venture di Mora, Francesca d'Antonia in Arcangela di Cole. Tu so še dela Lorenza Ghibertija, enega najbolj slavljenih predstavnikov poznega gotskega sloga v Firencah. Njegova vrata krstilnice v Firencah so bila vzor številnim umetnikom, ki so delovali v mestu. Občudovati je mogoče tudi dela Beata Angelica, umetnika, ki je skupaj z Mic-helozzom predstavnik linije, ki je težila k temu, da poveže umetnost polpreteklega časa z novostmi, ki sta jih vpeljala Brunelleschi in Masaccio. Postavitev se zaključi z enim najsijaj-nejših del zgodnjega 15. stoletja, sliko Pao-la Uccella Bitka pri San Romanu. Razstava bo na ogled do 4. novembra. EVRO 1.2488 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 25.6. 22.6. ameriški dolar 1,2488 1,2539 japonski jen 99,57 100,68 kitajski juan 7,9465 7,9809 ruski rubel 41,4700 41,7050 indijska rupija 71,2000 71,6630 danska krona 7,4335 7,4343 britanski funt 0,80285 0,80420 švedska krona 8,8165 8,8008 norveška krona 7,4980 7,4865 češka krona 25,813 25,775 švicarski frank 1,200 1,2009 madžarski forint 287,66 287,53 poljski zlot 4,2548 4,2563 kanadski dolar 1,2861 1,2893 avstralski dolar 1,2480 1,2490 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4678 4,4733 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6969 braziljski real 2,5932 2,5719 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2703 2,2661 hrvaška kuna 7,5330 7,5300 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24525 0,46760 0,73740 0,04100 0,09500 0,17800 0,378 0,655 0,929 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.749,09 € +303,45 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. junija 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,815 IMTCDCI IDr»DA l"» Adfi. -1,73 +11 22 KRKA 1 UKA KOPER 43,00 -0,92 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,00 122,00 169 00 -3,61 -1,61 TELEKOM SLOVENIJE 63,99 -0,59 -6,73 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 5,00 AERODROM LJUBLJANA 11,00 DELO PRODAJA 20,90 CTni -3,42 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 13,80 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 0,50 2,10 -37,50 -7,89 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 2100 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 8,16 5,25 5,88 195 00 +2,00 +5,00 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 6,75 178 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 56,00 11,65 -2,51 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. junija 2012 -4,01 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,41 73,95 -7,01 -4,70 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,38 0,943 -3,50 -6,90 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,20 0,34 -7,06 -8,37 EDISON ENEL ENI 0,88 2,33 15 71 -3,39 FIAT FINMECCANICA 3,73 -2,60 -4,06 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,98 9,75 -5,86 -4,60 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,96 1484 -6,51 -1 92 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,99 1 28 -2,32 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,16 1 43 -5,23 -6,39 -3 10 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,84 1095 -3,15 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 31,98 -3,78 -3,94 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,4 4,25 -1,05 -3,93 TENARIS TERNA 0,72 12,84 -3,85 -1,98 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,63 0,03 -2,30 -7,62 UNICREDIT 2,46 2,46 -5,60 -8,41 SOD NAFTE (159 litrov) 78,99 $ +0,96 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 526,89 -2,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.635,50 FIRS, Banjaluka 803,81 1.786,81 ,131; m +0,01 +0,36 n rta LiuicA i j(utuyiau SRX, Beograd - - BICY C-ai-ai^M/rt 1 /IA1 VQ _nCQ un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.895,36 -0,22 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.497,44 2.536,92 -1,13 -1,83 S&P 500, New York 1.315,09 -1,49 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.205,67 6.132,39 5.450,65 -0,10 -2,09 -1,14 CAC 40, Pariz 3.021,64 -2,24 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.860,80 878,4 2.130,71 -4,68 -2,36 -1,16 Nikkei, Tokio 8.734,62 -0,72 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.828,09 18.897,45 2.224,11 -0,07 -0,51 -1,63 Sensex, Mubaj 16.882,16 -0,53 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Torek, 26. junija 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 ŠOLSTVO - Na slovenskih višjih srednjih šolah tretja pisna naloga v okviru državnega izpita Štiri ure časa za odgovore na vprašanja iz štirih predmetov Tretjo pisno nalogo so sestavile komisije na posameznih šolah oz. smereh - Jutri začetek ustnega dela mature S pisanjem tretje naloge iz več predmetov se je včeraj na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem končal prvi del letošnjega državnega izpita, po enodnevnem presledku pa se bo drugi, ustni del, začel že jutri na vseh šolah. Kaj je včeraj pisalo 112 tržaških maturantov? Tretja pisna naloga tudi letos ni prišla »z vrha«, se pravi od ministrstva, ampak so jo oblikovale posamezne maturitetne komisije, ki so odločale, ali bodo kandidati pisali nalogo tipa A, B ali C: prva obsega sintetično obravnavo snovi, druga predvideva, da mora kandidat napisati krajše odgovore na vrsto vprašanj, tretja pa je v obliki kviza, kjer mora kandidat izbirati med več ponujenimi odgovori na določena vprašanja. Kandidati so imeli za pisanje naloge na voljo štiri ure časa, po besedah profesorjev pa so bili precej mirni in niso kazali kake živčnosti, saj je v bistvu šlo za snov, ki so jo predelali med šolskim letom. Če začnemo pri Liceju Franceta Prešerna, je na jezikovni smeri komisija izbrala nalogo tipa A, med predmeti pa so prišli v poštev tuja jezika (ki sta se morala razlikovati od tistega, v katerem so kandidati pisali drugo pisno nalogo), matematika in filozofija. Na klasični smeri so se odločili za nalogo tipa B s kratkimi odgovori iz tujega jezika, matematike, zgodovine in zgodovine umetnosti. Na obeh znanstvenih smereh so izbrali filozofijo, telesno vzgojo, naravoslovje in tuj jezik (v bistvu angleščino), pri čemer so na smeri A (naravoslovno-multimedij-ska smer, danes smer uporabnih znanosti) izbrali nalogo tipa B (kratke odgovore), na smeri B (znanstvena smer) pa tipa A (sintetično obravnavo snovi). Na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana se je komisija odločila za mešani tip naloge, ki je vseboval prvine bodisi tipa B (s kratkimi odgovori) kot tipa C (z izbiro med več ponujenimi odgovori), pri čemer so na smeri za tehnike elektronskih industrij prišli v poštev tuj jezik, italijanščina, matematika ter elektronika in telekomunikacije, na smeri za tehnike mehanskih industrij pa sta poleg tujega jezika, italijanščine in matematike bili na sporedu tudi elektrotehnika in elektronika. Na Humanističnem in družbe-no-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška je tako na pedagoški kot na družboslovni smeri prišla v poštev naloga tipa B s kratkimi odgovori. Kandidati pedagoške smeri so morali odgovarjati na vprašanja s področja filozofije, psihologije, angleščine in naravoslovja, na družboslovni smeri pa so prišle v poštev matematika, italijanščina, angleščina oz. nemščina in zemljepis. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa so na smeri za geometre pisali nalogo tipa A (s sintetično obravnavo snovi), med predmeti pa je komisija izbrala cenitve, gradbeništvo, matematiko in pravo, na pravno gospodarsko-podjetniški smeri pa je prišla v poštev naloga tipa B (s kratkimi odgovori), predmeti, ki so zaposlili kandidate, pa so bili italijanščina, angleščina, pravo in uporabna matematika. Kot že rečeno, se bo ustni del začel jutri. Na liceju Prešeren bodo pred izpraševalno komisijo kot prvi sedli kandidati znanstvene (B) in klasične smeri, na zavodu Stefan kandidati smeri za tehnike elektronskih industrij, na liceju Slomšek maturanti družboslovne smeri, na zavodu Zois pa bodo kot prve začeli spraševati kandidate smeri za geometre. (iž) Med pisanjem tretje naloge na klasični smeri liceja Prešeren kroma V ČETRTEK Ogled Ribiškega muzeja v Križu Ribiški muzej prireja v četrtek v Križu vodeni ogled muzejskih prostorov, ki naj bi jih dokončno odprli v tem letu. Ogled muzeja, ki ga bo vodil predsednik Franko Cossut-ta, bo ob 20.30 in to pred občnim zborom, ki bo nato na sporedu v Sirkovem domu. Vabljeni ne samo člani muzeja, temveč vsi Križani ter tisti, ki jih zanima naša morska in ribiška kultura. Pol ure pred ogledom bodočega muzeja bodo v Slomškovem domu v Križu odprli razstavo umetnikov z Laškega (v sodelovanju z društvom Jadro), ki sodi v sklop praznovanja vaških zavetnikov Sv. Petra in Pavla. Dan kasneje (petek, 29.6.) na praznik zavetnikov bo v kriški cerkvi slavnostna maša, v nedeljo pa tradicionalna procesija po vaških ulicah. ŠOLSTVO - V Dolini predstavili didaktični komplet za okoljsko vzgojo V šolah odslej tudi Ekovaje Učbenik si je zamislila Geni Kozina, izdal in založil pa Deželni šolski urad - Otrokom bo približal skrb za okolje Koliko časa se razkrajata žvečilni gumi ali cigareta? Kako lahko varčujemo z vodo, elektriko in energijo? Kako lahko ponovno uporabimo časopisni papir ali jogurtove vazice? Na taka in podobna vprašanja ponuja odgovor nov didaktični komplet z vajami za okoljsko vzgojo, ki so ga včeraj dopoldne predstavili na dolinski osnovni šoli. Prikupen učbenik (tiskan kajpak na predelanem papirju in opremljen tudi z večjezično zgoščenko) si je zamislila in oblikovala učiteljica Egenia-Geni Kozina Ota, prava duša okoljske vzgoje v Bregu, kot jo je uvodoma označila ravnateljica Ksenija Dobrila Nadlišek. Kajti Ekovaje so samo najnovejši korak dolinskega didaktičnega ravnateljstva v smeri večjega ozaveščanja šolske populacije, saj je okoljska vzgoja že več kot petnajst let vključena v vzgojno-izobraževalne programe vrtcev in šol. Ravnateljica je spomnila na bogat seznam okolju prijaznih projektov in programov, ki jih vodijo na šoli. O njihovi učinkovitosti pa priča tudi javna pohvala, ki jo je včeraj izrekla županja Fulvia Premolin: k ločenemu zbiranju odpadkov je dolinsko občinsko upravo spodbudila ravno aktivnost učiteljev in učencev, danes pa ima od njega koristi vsa skupnost. Učbenik Ekovaje je izdal in založil Urad za slovenske šole, ki deluje v sklopu Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino (v njegovem imenu sta številne šolnike pozdravila Dino Castiglioni in Tomaž Simčič). Kot je pojasnila avtorica Geni Kozina, si je didaktični komplet zamislila kot enostaven pripomoček za kolege, ki je brez težav prilagodljiv različnim kategorijam šolske populacije (zato so besedila na zgoščenki tudi v word formatu). Okoljska vzgoja namreč ni predmet, ampak ...vzgoja, zato nima točno določene ciljne skupine v enem razredu. Zgoščenka z besedili v slovenščini, italijanščini in angleščini (za prevode je poskrbela kolegica Alessandra Foraus) pa odpira možnost njegove uporabe tudi pri pouku v drugih jezikih. In zakaj ne, tudi v šolah, kjer učni jezik ni slovenski. (pd) Avtorica Geni Kozina (sede) in ravnateljica Ksenija Dobrila V NARODNEM DOMU - Od četrtka do sobote Znanstveniki bodo razpravljali o življenju v mejnih krajinah Podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Igor Dolenc je včeraj predstavil program mednarodne konference Borderscapes - Obmejne krajine, ki bo potekala od 28. do 30. junija v prostorih Narodnega doma v Trstu. Kot je napovedal Dolenc, se bodo konference udeležili znanstveniki iz vsega sveta, ki bodo razpravljalo o mednarodnih mejah in pomenu ter posledicami njihovega spreminjanja v času. Dejstvo je, da je postavljanje meja močno pogojevalo življenja ljudi in prav tako je dejstvo, da so meje pustile tudi globoke sledi. Simpozij poteka že tretje leto, v celoti pa gre za štiriletni projekt, ki ga ob podpori pokrajinske uprave prireja humanistični oddelek tržaške univerze v sodelovanju z oddelkom za sociologijo in socialno raziskovanje milanske univerze Bicocca, pri projektu pa sodelujeta tudi tržaška občina in fundacija Tržaške hranil- Na včerajšnji predstavitvi Dolenc je na predstavitvi povedal, da glede na doslej izkazano zanimanje pričakujejo na simpoziju preko sto znanstvenikov in raziskovalcev iz Italije, Evrope in drugih celin. Kot nosilni referenti bodo v kroma ospredju John Agnew (UCLA, ZDA) Arjun Appadurai (New York University), Luiza Bialasievicz (univeza v Amsterdamu), Franco Farinelli (Univerza v Bologni) in številni dru- 6 Četrtek, 28. junija 2012 TRST / DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Prvi proračunski ukrep Kukanjeve vlade Devin-Nabrežina: v rebalansu 220.000 € iz zaščitnega zakona Rebalans odobren soglasno - Imenovanje članov stalnih občinskih komisij Devinsko-nabrežinska občinska uprava župana Vladimirja Kukanje je na drugi občinski seji spravila pod streho svoj prvi rebalans proračuna, in to na način, kakršnega v Devinu-Nabre-žini ne pomnijo. Sklep je bil odobren soglasno, podprla ga je tudi desnosre-dinska večina. V znak sodelovanja z novo upravo, je neobičajno politično odločitev pojasnil nekdanji župan Giorgio Ret. V rebalansu - predstavil ga je odbornik za proračun Lorenzo Coriglia-no - je tudi izdaten prispevek iz zaščitnega zakona, ki ga je občinska uprava prejela za »financiranje projektov o rabi slovenskega jezika.« Skupna vsota znaša nekaj več kot 220 tisoč evrov. Za del teh sredstev je že zaprosila Retova uprava, je v svojem posegu spomnil nekdanji podžupan in odbornik za kulturo Massimo Romita. Pomeni, da je desna sredina s podporo rebalansu dejansko podprla tudi prispevek, za katerega je bila sama zaprosila. Tako bo 13 tisoč evrov namenjeno za kritje stroškov prevajalcev občinskih sej; 123 tisoč evrov za termin-ske pogodbe za prevajalce slovenskega jezika, za zaposlene pri jezikovnem okencu, za urad za stike z javnostjo in pripravo informativnega gradiva za urad za stike z javnostjo; 16.127 evrov bo namenjenih namestitvi dvojezičnih tabel; 22.500 evrov bo namenjenih prevodom, promocijskim pobudam, tolmaču in pripravi informativnega gradiva; 35 tisoč evrov bo stal prevod dokumentov o prostorskem načrtovanju; 13.500 evrov bo namenjenih prevajanju obrazcev za trgovske pobude in za spletno stran. Svetnica Zveze levice Elena Legi-ša je izrecno izpostavila dejstvo o namenski porazdelitvi sredstev, ki jih je pridobila občina iz urbanizacijskih del (na primer prihodki od izdaje gradbenih dovoljenj). Prejšnja desnosredinska uprava je vsoto 30 tisoč evrov namenila »financiranju prostorskih instrumentov« (na primer pripravi nove variante k prostorskemu načrtu). Uprava Vladimirja Kukanje bo to vsoto takole porazdelila: 20 tisoč evrov za tlakovanje cest in ulic ter 10 tisoč evrov za javno razsvetljavo. Vštric z rebalansom proračuna je bila - prav tako soglasno - odobrena resolucija svetnikov desne sredine o projektu za najmlajše Pollicino, da bi lahko s primerno ureditvijo prostora sprejemali v strukturo tudi otroke, starejše od 36 mesecev (do največ 5. leta starosti). Na dnevnem redu včerajšnje občinske seje so bila tudi imenovanja svetnikov v stalne občinske komisije. Predvidela je imenovanje treh komisij, ki jim predsedujejo svetniki večine, »pozabila« pa je na komisijo za prozornost, ki ji predseduje predstavnik opozicije. Desna sredina je po zavrnitvi popravka, s katerim je zahtevala tudi imenovanje komisije za prozornost, zapustila dvorano, zaradi nesklepčnosti je bila seja za dalj časa prekinjena. Naposled je vendarle prišlo do »salomonskega« dogovora. Vodja Ljudstva svobode Massimo Romita je predložil nov popravek o imenovanju komisije za prozornost, ta je bil, za razliko od prvega, soglasno odobren. Tako je bilo možno izvesti volitve svetnikov v vse štiri stalne komisije. Svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič je bil imenovan za predsednika komisije za socialna vprašanja, za gospodarske dejavnosti, za kmetijstvo in trgovino; Walter Ulcigrai (Kukanje-va lista) bo vodil komisijo za ozemlje, javna dela, urbanistiko, okolje in premoženje; Roberto Gotter (Demokratska stranka) je postal predsednik komisije za proračun, skrbstvo, šport, kulturo, urad za stike z javnostjo in za evropske projekte. Komisijo za prozornost bo vodil Massimo Romita (Ljudstvo svobode). Kukanjeva občinska uprava začela z rebalansom proračuna kroma Obenem so bili imenovani občinski svetniki v upravni odbor občinskih otroških jasli Karla Štreklja v Se-sljanu in občinski svetniki v komisiji za pravico do študija. V upravni odbor občinskih otroških jasli sta bila izvoljena Maurizio Rozza (SEL) in Tjaša Švara (Retova lista), v komisijo za pravico do študija pa Marisa Skerk (Demokratska stranka), Elena Legiša (Zveza levice), Daniela Pallotta (Ljudstvo svobode) in Tjaša Švara (Retova lista). Obenem je občinski svet izvolil tudi nov kolegij računskih revizorjev, in sicer za obdobje od 29. junija 2012 do 28. junija 2015. Predsednik kolegija revizorjev je postal Omero Leiter, člana pa sta Martina Strain in Michele Nasti. M.K. Prometna nesreča občinskega svetnika Ulcigraia Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Kukanjeve liste Walter Ulcigrai se je pretekli petek hudo poškodoval v prometni nesreči. V Nabrežini, v bližini bencinske črpalke, je v blagem ovinku v levo - peljal je v smeri proti središču vasi - iz še nepojasnjenih razlogov treščil v zid ob cesti. V nesreči si je zlomil nekaj reber in utrpel notranje poškodbe. Odpeljali so ga na zdravljenje v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Ulcigrai se ni mogel udeležiti včerajšnje občinske seje. Ker sta bila odsotna tudi svetnika Demokratske stranke Marisa Skerk (zaposlena je bila na zrelostnih izpitih) in Michele Moro (v okviru mednarodne prostovoljne akcije se nahaja v Burkini Faso), levosre-dinska večina z osmimi prisotnimi ni mogla zagotoviti sklepčnosti seje. So pa zato svetniki opozicije izrecno iz solidarnosti do ponesrečenega Ulcigrai ostali v dvorani in omogočili potek občinske seje. Edinole potem, ko je bil zavrnjen prvi popravek Ljudstva svobode o zahtevi po izvolitvi komisije za prozornost, je šest svetnikov desne sredine zapustilo dvorano, zaradi česar je bila seja prekinjena zaradi nesklepčnosti. Po vrsti sestankov je prišlo do dogovora, ki je s sklepčnostjo omogočil tudi izvolitev komisije za prozornost. M.K. TREVISO - V trčenju umrl 28-letni Amedeo Viviani iz Gropade Smrtna nesreča ob zori S prijateljem sta se ponesrečila v nedeljo ob 5.30 - Odličen deskar, ki je nekoč obiskoval slovenski otroški vrtec Zadnji teden je bil na cestah naravnost porazen, na Tržaškem so bili še posebno pod udarom motoristi. Prometna nesreča s smrtnim izidom pa se je zgodila v kraju Pre-ganziol v pokrajini Treviso, kjer je avtomobil ford fiesta v nedeljo ob zori zaneslo s ceste, v njem pa je izgubil življenje voznikov sopotnik Amedeo Viviani iz Gropade. Voznik, 29-letni Roberto Schiavon iz Trevisa, se je huje poškodoval. Ob 5.30 zjutraj se je dvojica peljala po drevoredu, ki vodi iz Mester proti Trevisu. Ford se je na manjšem mostu nenadoma zaletel v obcestni betonski zidek in Viviani je bil na mestu mrtev. Nesreči je najverjetneje botrovala voznikova utrujenost, saj sploh ni zaviral. 28-letni Amedeo Viviani je bil v tržaških športnih krogih poznan, saj je odlično de- Amedeo Viviani fb skal na snegu - bil je celo med boljšimi v Italiji. Pred časom se je preselil v Treviso, kjer se je zaposlil v podjetju, ki proizvaja opremo za deskanje. Stalno bivališče pa je imel še vedno v Gropadi pri hišni številki 34, kjer je odraščal. Obiskoval je slovenski otroški vrtec, njegov mlajši brat pa igra nogomet pri mladincih kriške Vesne. Žal to ni prva tragedija v družini. Oče Claudio, ki je bil igralec in umetnik ter scenski tehnik v tržaškem gledališču Verdi, je v nepojasnjenih okoliščinah umrl pred enajstimi leti, ko je bil Amedeo še najstnik. V Gropadi so moškega leta 2001 pogrešali nekaj mesecev, oktobra istega leta pa je njegove posmrtne ostanke opazil izletnik, in sicer ob stari makadamski poti, ki vodi iz Bazovice v Sežano. Na Facebooku so se pojavile številni odzivi prijateljev Amedea Vivianija. Nekdo je napisal, da bo Amedeo počival v svojih ljubljenih gorah, drugi pa so ga opisali kot »čudovitega in pristnega fanta«. (af) MACERATA - Tragični konec tedna Tržačan umrl v gorah Žrtev je 72-letni Gabriele Novelli, ki je bil aktiven v krajevni judovski skupnosti Med pohodom v gorah v okolici Macerate (dežela Marke) se je smrtno ponesrečil 72-letni Tržačan Gabriele Novelli, aktivni član krajevne judovske skupnosti in angažiran v društvih, ki se ukvarjajo s pomočjo potrebnim. Posebno pri srcu mu je bila dejavnost judovske fundacije Keren Kayemeth lel-Israel Do upokojitve je bil nesrečni Novelli zaposlen v tovarni likerjev Stock. Nesreča se je pripetila na območju naselja Fron-tignano di Ussita. Tržačan se je odpravil na pohod v sosednje gore, s katerega se ni vrnil. Morda zaradi slabosti je padel v prepad ter bil na mestu mrtev. Iskalno akcijo so sprožili v hotelu v naselju Visso, kjer je No- velli letoval. Povedal jim je, kdaj se bo približno vrnil s pohoda, ker ga ni bilo nazaj ob dogovorjeni uri je lastnik hotela poklical karabinjerje, ki so aktivirali gorsko Gabriele Novelli reševalno službo in helikopter. Truplo nesrečnega Tržačana je odkril reševalni pes. Jutri v Miljah o knjigi Romana Farine Kulturni krožek Istria prireja jutri v Miljah predstavitev knjige Iti-nerari istriani (Istrske poti) pokojnega novinarja Romana Farine, ki jo je izdala reška založba Edit. Na predstavitvi, ki jo bo vodil Fabio Scropetta, bodo govorili fotograf Gianfranco Abrami, predsednik krožka Istria Livio Dorigo, univerzitetna profesorica Elis Deghenghi Olujic, novinar Mario Simonovich in direktor založbe Edit Silvio For-za. Predstavitev bo ob 17.30 v centru Millo. Spremembe na tržaški kvesturi Ta teden so v nekaterih pisarnah in okencih na tržaški kvesturi uvedli poletni delovni urnik. Obrazce za odstop nepremičnin morajo uporabniki oddati v veži kvesture, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30. V pristojni pisarni pa sprejemajo obrazce v ponedeljek in petek med 15. in 17. uro. Do 30. septembra bodo okenca urada za imigraci-jo odprta od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, v ponedeljek, sredo in petek pa tudi med 14.30 in 17. uro. Nadaljnje informacije nudi urad za stike z javnostmi (tel. št. 0403790502 in elektronski naslov urp.quest.ts@pecps.poliziadistato.it). Trije mladi kradli baker v Ulici Svevo V noči med nedeljo in ponedeljkom je policija aretirala tri mlade slovenske državljane, dol-žijo jih tatvine v obteževalnih okoliščinah. 21-letni E. T., 20-le-tni N. S. in 19-letni M. G. so v nekem skladišču gradbenega materiala v Ulici Svevo ukradli pet klobčičev električnih žic, ki vsebujejo »rdeče zlato« - tako pravijo bakru. Trojica je z večjimi kleščami odstrigla verigo na vhodnih vratih in z avtomobilom vlomila v skladišče. Tatove je opazila občanka, ki je odtipkala številko 113. Slovence (dva od teh sta že imela opravka s slovensko policijo) so policisti presenetili v samem skladišču, jih osebno preiskali, pregledali pa so tudi vozilo, v katerem je bilo več vlomilskega orodja. Odvedli so jih v tržaški zapor, na prizorišču so bili tudi policisti foren-zičnega oddelka. ULICA BATTISTI Pridržani prognozi V nedeljo pozno zvečer je v tržaškem mestnem središču prišlo do nove hujše prometne nesreče, v kateri sta se poškodovali dve osebi, ki sta se peljali s skuterjem. Nekaj minut po 22.30 je sku-ter trčil v avtomobil v križišču med ulicama Battisti in Xyidias, v bližini potovalne agencije Soho. S skuterja sta padla na tla moški in ženska, oba sta utrpela težje poškodbe. Reševalci so ju odpeljali v katinarsko bolnišnico, po poročanju deželnega italijanskega televizijskega dnevnika RAI so oba sprejeli na oddelek za oživljanje, prognozi pa sta pridržani. Moški je 47-letni Armando Di Somma, medtem ko imena 44-letne ženske niso sporočili. Vzrok prometne nesreče je po vsej verjetnosti izsiljena prednost. Aretacija in ovadba V soboto ob zori je bilo na Ferne-tičih precej pestro. Tržaški obmejni policisti so aretirali 24-letno romunsko državljanko (potnico na romunskem avtobusu), ki mora prestati leto in štiri mesece zapora zaradi izsiljevanja. 35-letne-ga avtomobilista iz Trsta pa so kazensko ovadili zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ustavili so ga, ker je njegov avto v bližini mejo močno vijugal. / SVET Torek, 26. junija 2012 7 X FACTOR - Mlada Demetra Malalan osvojila slovenski televizijski šov Uspeha se izredno veseli, učenja pa ne misli zanemariti Trebenka sanja o glasbeni šoli v Angliji - Družina ji je bila vseskozi ob strani Na koncu ji je uspelo. Petnajstletna Demetra Malalan je zmagovalka prvega slovenskega X Factorja, šova pevskih talentov, ki je na zasebni televiziji Pop TV že dva meseca vsako nedeljo zvečer pritegoval pozornost velikega števila gledalcev. Sramežljivo in hkrati samozavestno Trebenko, ki ima močne korenine v matični državi, so člani žirije že od samega začetka zelo hvalili in nekajkrat so omenili, da bi lahko prav ona stopila na »najvišjo stopničko«. Laskave besede ji je med nedeljskim zadnjim dejanjem namenila tudi operna pevka Sabina Cvilak. Ostali kandidati so iz tedna v teden izpadali, v nedeljskem velikem finalu pa so prepričljivo in prisrčno Demetro, dijakinjo 2.C razreda na liceju F. Prešerna, nagradili gledalci. Najprej je zapela pesem Smile Nata King Colea, nato Lahko sem srce s popularno skupino Tabu, v zadnjem in odločilnem nastopu pa je vse prepričala s skladbo Alicie Keys If I Ain't Got You. Premagala je Matijo Jahna in skupino In&Out ter praznovala do poznega, včeraj - ko je bil v Sloveniji dela prost dan - pa se je v Ljubljani v družbi staršev končno odpočila in sprostila. Vsaj dokler je ni zmotil naš telefonski klic. Začniva pri koncu. Kaj si začutila, ko so te v nedeljo zvečer razglasili za zmagovalko? Nisem mogla verjeti, bila sem zelo presenečena. Se mi ni zdelo res, da se to dogaja prav meni, ker si tega nisem nikoli upala pomisliti. Kako si praznovala in kako si danes? Sinoči (v nedeljo, op. nov.) smo do poznih ur praznovali na Pop TV-ju, skupaj smo nazdravili in se zabavali. Danes sem po prespani noči komaj dojela, da se je to zares zgodilo. Vsi v družini smo zelo veseli in starši so name ponosni. Kako si se počutila v zadnjih dveh mesecih, odkar si začela nastopati v oddaji? Zadnji tedni so bili precej naporni, saj je v vsaki oddaji kdo izpadel. Možnost, da bom to jaz, je bila vedno večja. Naporni pa so bili tudi novi izzivi - vsak teden smo se morali naučiti nove pesmi, vsak dan so bile vaje ... Če na splošno gledam na zadnja dva meseca, pa lahko povem, da bi to izkušnjo ponovila. So bili odnosi z ostalimi tekmovalci dobri? Ja, iz tedna v teden smo se bolje spoznali in mislim, da smo postali prijatelji. Ko ima več ljudi okoli tebe iste cilje, je po mojem mnenju normalno, da se z njimi dobro razumeš. Zelo smo se navezali eden na drugega. Kaj pa tvoj mentor Damjan Damjanovič? Sta se z njim dobro razumela? Na začetku je bilo malo čudno, ker je bil vedno strog in zadržan. Ko sem ga bolje spoznala, sem ugotovila, da boljšega mentorja ne bi mogla ime- ti, saj je delal z namenom, da bom od vsega tega nekaj odnesla. Z njim sem se tudi dosti naučila. Včasih pa nisi bila zadovoljna z izbranimi pesmimi. Sta se skregala? Ne, se nisva skregala. Povedala sem svoje mnenje, ko mi pesem ni bila všeč. Potem pa sem bila tudi jaz zadovoljna, ko sem ugotovila, da mi je uspelo. To pa še bolj, kot če bi dobro zapela pesem, za katero bi vnaprej vedela, da mi ugaja. To je bil izziv, s katerim sem se nekaj naučila. Na Tržaškem je marsikateri gledalec menil, da te v oddaji preveč »odraslo« oblačijo in šminkajo. Ti je bilo kdaj nerodno? Mogoče je bilo na začetku malce čudno, ker vseeno nisi navajen na take odrske obleke. Tudi jaz sem mislila, da tako izgledam starejša. Mislim pa, da je to del pesmi in scene, na odru pa itak nisi prav ti, ker te oni prikažejo in zate izberejo obleke. Temu sem se prilagodila in vsekakor mislim, da ni bilo tako grozno. Kako je tvoja družina spremljala to vznemirljivo dogajanje? Moja mami je bila z mano v Ljubljani, tati in brat sta bila doma, vsi pa so me v vsakem trenutku podpirali. Karkoli je bilo, smo se skupaj pogovorili, tako da sem staršem res hvaležna, da me tako podpirajo. Kako si X Factor usklajevala s šolo? To ni bilo najbolj enostavno, ker sem veliko časa preživela v Ljubljani. Učila sem se v Ljubljani, nato sem hodila v šolo v Trst, kjer sem morala nadoknaditi - v enem dnevu sem pisala več testov. Na koncu mi je hvala bogu uspelo in sem izdelala brez popravnih izpitov. S končnim uspehom v šoli in na X Factorju ne bi mogla biti bolj zadovoljna. Izdelala si s srednjo oceno 7,5. Ja, točno. Kakšna glasba ti je najbolj všeč in katera je tvoja najljubša pesem? Najljubše pesmi nimam, moj idol pa je Adele. Sama se v prihodnosti vidim v popu in R&B-ju, ne pa v svetu rocka. Oddajo si zaključila na najvišji stopnički. Kaj zdaj? Mislim, da bom zdaj šla na počitnice. Zadnji meseci so bili res naporni, tako da si počitnice zaslužimo vsi udeleženci X Factorja. Potem se bo začelo malo delati na tem. Pri petju mi bo pomagal moj »vocal coach«, začeli bomo snemati pesmi in kak album, organizirati koncerte ... Vsega tega se veselim, najprej pa so na vrsti počitnice! Pred finalom smo se o tebi pogovarjali s tržaškimi glasbenicami, nekatere so te tudi že učile. Svetovale so, naj mladi kljub zgodnjim uspehom ne pozabijo na učenje in izpopolnjevanje. S tem se strinjam. Veliko ljudi me je vprašalo, ali bom zdaj zanemarila šolo, ker sem na X Factorju. Jaz Demetra Malalan z Dajmanom Damjanovičem ob razglasitvi zmagovalke (levo) in Demetra pred fotografom /1. kravanja/pop tv mislim, da je to še vedno važno, šolanje mislim dokončati. Kar se tiče glasbe, se nimam za vrhunsko pevko. Mislim, da se temu približujem, zato bi se rada še veliko naučila. Nekega dne bi se hotela recimo vpisati v glasbeno šolo v Angliji, kar bi bilo zame super. To so moje sanje, zato se z omenjenimi nasveti strinjam. Aljoša Fonda Pacor predsednik kuratorija Revoltelle Dolgoletni tržaški politik Sergio Pacor je novi predsednik kuratorija (nadzorne oblasti) muzeja Revoltella. Podpredsednici sta Nicoletta Zanini in Monika Milic. Kuratorij med drugim pomaga mestni upravi, lastnici Revoltelle, pri splošni promociji te pomembne muzejske in razstave ustanove. Preostali člani kuratorija so Fabio Cescutti, Adriano De Vecchi, Federica Luser, Paolo Marani, Alessandro Morgan, Martina Nessi in Eleonora Violin. Člana kuratorija sta tudi župan Roberto Cosolini in ravnateljica Revoltelle Maria Ma-sau Dan. Pacor, ki pripada desni sredini, je bil v drugem mandatu župana Roberta Dipiazze predsednik tržaškega občinskega sveta, večji del svoje dolge politične poti pa je opravil v italijanski liberalni stranki (PLI), ki je V Palači Costanzi kartografska razstava V Palači Costanzi (dvorana Umberto Veruda) bo od jutri na ogled kartografska razstava z naslovom Confini del tempo (Meje časa). Otvoritev bo ob 18.30, razstava bo odprta do 22. julija. Na ogled bo vsak dan od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure. BANI - Praznovanje SKD Grad Svetoivanski utrinki V Banih je bil praznik sv: Ivana od nekdaj zelo priljubljen. Zato si tudi SKD Grad prizadeva ohranjati to izročilo prednikov. Čeprav ne prav v takšni obliki kot nekoč, ko je sredi vasi še lahko zagorel kres. In ko se je zvečerilo se je ob plapo-lajočem kresu zbrala vsa vas ob prijetnem kramljanju med sosedi o vsakdanjih rečeh povezanih z živino in kmečkim delom. Res je, da se je vse spremenilo in se spreminja, vseeno pa ostaja neka povezava s preteklostjo in prav je, da se tudi nadaljuje v prihodnosti; da se pletejo svetoivanski venčki, da se zbere na prostem cela vas na prijetni kulturni prireditvi. Tako je bilo tudi letos, ko so ženske že zjutraj, nekaj dni prej šle nabirat poljsko cvetje in ga v popoldanskih urah pridno spletale v čudovite svetoivanske venčke, ki so jih nato postavile na vhodna vrata lastnih domov. V petek 22. junija, pa je bila na vrsti veseloigra Gostilna mama, ki jo je uprizorila skupina SKD Slovenec iz Boršta in razveselila res številno publiko, ki je prišla v »brječ« h Ču'k'vem na to prireditev. Kot že prej omenjeno, so se res spremenili časi; še vedno pa je nekaj apotro-pejskega v nas, ki nam ob sprostitvi in veselem razpoloženju vliva optimizem in upanje v boljše čase. To se je dogajalo tudi ta večer, ko so nam po tekstu, ki sta ga napisala Edvin Rapotec in Jasna Petaros v režiji Aleksandra Corbatto podali igralci skupine SKD Slovenec iz Boršta: Irina, Samuel, Tjaša, Stojan, Monika in ostali; s predstavitvijo življenja mladih v današnjem času, ki ostajajo do 30. leta in več let doma pri starših. Bodisi zaradi lagodnosti, kot tudi nesprejemanja odgovornosti za družinske obveznosti in dolžnosti. (Kljub pomanjkanju in težavnejšim časom v katerih so živeli naši predniki, so se zmogli postaviti na lastne noge in ustvariti družino). Skratka, bil je lep prisrčen večer, poln smeha in dobre volje, ki se je prelivala od nastopajočih na gledalce in se podaljšala z družabnostjo še pozno v noč. P.V. Na fotografijah: desno nastop skupine SKD Slovenec iz Boršta v Banih; na sredini lični svetoivanski venček (krancel) na vratih domačije v Banih; spodaj (fotokroma) trebenski svetoivanski kres. 8 Četrtek, 28. junija 2012 TRST / ZKB je z ljudskim praznikom V • VI • • VI počastila svoje danice in dane Med govorniki predsednik Stancich in župan Cosolini - Koncert Oliverja Dragojevica več fotografij na www.primorski.eu Nekaj utrinkov z nedeljskega članskega praznika ZKB kroma Pri Zadružni kraški banki so prepričani, da so člani (teh je preko dva tisoč) najpomembnejše premoženje in obenem prve stranke banke, zato jim vodstvo banke posveča posebno pozornost. Tak znak pozornosti je nedvomno tudi članski praznik, ki je v nedeljo potekal na prireditvenem prostoru pri Briščikih. Pod štorom se je zbralo preko 900 članic in članov, ki so po uradnem delu in okusni večerji prisluhnili tudi koncertu dalmatinskega pevca Oliverja Dragojevica. Praznik sta povezovala Mairim Che-ber in Andro Merku, prisotne pa je najprej nagovoril predsednik upravnega odbora ZKB Sergij Stancich. Na kratko je orisal delovanje banke, ki sloni na človeških stikih in odnosih, na vrednotah kot so sodelovanje, etičnost in skupna dobrobit v prid članstva in teritorija. ZKB je banka, ki je pozorna do svojih korenin, kar je za slovensko stvarnost posebno pomembno. Vsepovsod se predstavljamo in nas poznajo za to, kar dejansko smo - Slovenci, meni predsednik, obenem pa smo odprti celotnemu prebivalstvu Tržaške pokrajine. V ZKB se vsakodnevno pretaka bogata multietnična kultura Trsta, kujejo se nove gospodarske vezi in razvozlavajo vsakdanje problematične finančne situacije. Svoj poseg je Stancich zaključil z optimizmom: obmejno področje skriva v sebi ogromen potencial, v nas je, da ga ovrednotimo. Pri izbirah pa potrebujemo dobro mero odgovorne složnosti. Pisne pozdrave je poslal tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, ustno pa je prisotnim zaželel dobrodošlico gostujoči župan Mirko Sardoč, ki se je zahvalil banki za njeno delovanje v prid domačega gospodarstva. Za njim je stopil na oder tržaški župan Roberto Cosolini, ki pa ga je takoj prekinil telefonski klic prejšnjega župana Roberta Dipiazze (v resnici je njegov glas oponašal Andro Merku). Cosolini je čestital banki za več kot stoletno delovanje in ker vsakodnevno sledi socialnim, kulturnim in ekonomskim problematikam tega teritorija. Pozdrave sta prinesla še predsednik Federacije zadružnih bank v FJK Giuseppe Graffi Brunoro in predsednik Zadružne banke iz Trenta in Cassacentrale Giorgio Fracalossi; Zadružna banka iz Trenta je bila prisotna s petdesetimi člani, ki so bili v Trstu na večdnevnem članskem izletu. Po končanem uradnem delu so prisotne zabavali skeči Danijela Malalana in Andra Merkuja, za briljanten nastop pa je poskrbela pevka Ylenia Zobec, ki je zapela tudi v paru z Malalanom. Praznik se je nadaljeval z okusno večerjo, ki jo je pripravil katering Jezeršek, in koncertom Oliverja Dragojevica ter skupine Dupini. Številno občinstvo (koncert je ZKB ponudila tudi širši javnosti) je v poletni noči uživalo ob poslušanju njegovih najpopularnejših dalmatinskih hitov, s katerimi je zaslovel v svoji bogati in dolgi karieri. Včeraj danes Danes, TOREK, 26. junija 2012 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 12.36 in zatone ob 24.24 Jutri, SREDA, 27. junija 2012 EMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 1010,8 mb pada, vlaga 41-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 30. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Blues Brothers«. ARISTON - 18.45, 21.00 »7 days in Havana«. CINECITY - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 22.15 »Benvenuto a bordo«; 19.50, 22.05 »Paura«; 16.30 »21 Jumping street«; 16.30, 18.25 »La Bella e la Bestia 3D«; 17.00 »Lorax il guardiano della foresta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Chef«; 18.45, 21.35 »Marley«; 20.20 »Le Iene«. FELLINI - 16.30, 18.30 »La mia vita e uno zoo«; 21.30 »Dark shadows«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rock of Ages«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.00 »Molto forte incredibilmente vici-no«; 18.20, 22.10 »La guerra e dic-hiarata«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il di-stacco«. KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Diktator«; 20.50 »Moj teden z Marilyn«; 18.20, 21.00 »Sneguljčica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 18.40 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 15.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.25, 18.25, 20.30 »Diktator«; 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.30 »Možje v črnem 3«; 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 16.40 »Pupijeva D. (sin-hro.)«; 18.00, 20.40 »Prometej 3D«; 15.45, 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 18.50 »Prometej«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.00 »Lorax«; 22.20 »Project X -Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dittato-re«; 16.30 »La Bella e la Bestia 3D«; Dvorana 3: 17.50 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 4: 19.30 »Benve-nuto a bordo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.15, 20.15, 22.15 »Le pa-ludi della morte«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.00 »Il dittatore«; Dvorana 2: 19.50, 22.10 »Rock of ages«; Dvorana 3: 19.50 »La bella e la bestia 3D«; 21.30 »Love & Secrets«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »La mia vita e uno zoo«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. / SVET Torek, 26. junija 2012 9 Marina je Ivotu povila malo Mio in osrečila vse, ki jih imajo radi. S srečno družinico se veselijo vsi domači Direktno iz Cresa je prišla naša Mia Mamici in tatku voščijo vsi pri "Godbi Salež" VPrebenegu naša draga žena in mama Miranda praznuje danes 70. rojstni dan. Da bi bila še naprej tako energična, polna zdravja, veselja in uživala v krogu domačih ji želijo mož Evgen, sinova Davorin in Edi s Cveti in Tamaro ¿i Čestitke Za častitljiva leta in god vam prisrčno želimo vse najboljše, draga gospa PIERINA! In navdušeno pojemo Bog vas živi, vsi iz Trebč, ki vas imamo radi. Novi pevski zvezdi DEMETRI MALALAN, ob zmagi na X-faktorju čestita domače društvo SKD Primorec in ji vošči še mnogo uspehov in osebnih zadoščenj! Danes praznuje okrogli rojstni dan naša draga nona MIRANDA. Polno košaro poljubčkov ji pošiljamo Erik, Matej, Anej in Evan. V Prebenegu se vsi veselijo, ker okrogli rojstni dan slavijo. Dragi MIRANDI vse najboljše Edda in Li-vio želijo. H Šolske vesti EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega uči-telja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14.00 dne 10. julija. M Izleti SKD VIGRED sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki bo v sredo, 27. junija, z odhodom avtobusa ob 7.30 iz šempolajskega trga; povratek okrog 20. ure. Prijave na tel. št. 380-3584580, tajnistvo@skdvi-gred.org. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira v petek, 7. julija, enodnevni izlet v Gardaland za otroke in družine bivajoče na te- ritoriju treh občin. Informacije in vpisi, najkasneje do 29. junija: tel. št. 0402907151 ali 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 16.00). Odhod avtobusa ob 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, povratek približno ob 23.00. SKD SLOVENEC organizira v soboto, 30. junija, izlet po Istrskih vinskih kleteh. Odhod ob 8. uri iz Križišča (Boršt). Informacije in prijave od 17. do 19. ure na tel. št. 341-7631182 (Irina). KRU.T - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled Dunaja in voden ogled dveh razstav Klimta, od 13. do 15. julija. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. [TU Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI STRŠINOVIH na Colu smo odprli osmico. Tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! ZÜ] Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJ-NE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.30-12.30. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaščane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo danes, 26. junija, ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu do danes, 26. junija. Urnik: 8.30-12.15. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 26. junija, od 20.30 dalje na sedežu na Padričah tradicionalno to-variško srečanje ob zaključku sezone. KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na zanimiv občni zbor, ki bo v četrtek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja v katerih so že nekateri eksponati. ODBOR ŠD MLADINA S KRIŽA vabi vse člane na redni občni zbor v četrtek, 28. junija, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Morebitno drugo sklicanje bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 vedno v domu Albert Sirka. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR prirejata v petek, 29. junija, krvodajalsko akcijo pred občinsko izpostavo na Opčinah, od 8.30 do 13.30. K darovanju krvi vabimo člane in prijatelje. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vu-zenica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481-531495, www.zskd.eu, in-fo@zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ul. Petronio 4 v Trstu (tel. 040-632663). JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dne-vni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 2., 9., 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 7.45 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. ELIC - Umetniška šola Sintesi prireja za otroke od 3. do 6. julija otroške likovne delavnice »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami«, na Opčinah - Vil-laggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-774586, 333-4784293 ali 338-3476253. PASTORALNI SVET OPENSKE DE-KANIJE se bo zbral na zasedanju za obravnavo zaključnega povzetka za Sinodo tržaške Cerkve, določitev slovenskih članov laikov za sinodal-ni svet in razno, v četrtek, 5. julija, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 6. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. ZSKD obvešča, da so za 42. mednarodno likovno kolonijo na razpolago samo še 3 mesta. Vabljeni mladi ustvarjalci med 11. in 15. letom starosti. Informacije na tel.: 040-635626 ali www.zskd.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.0020.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, in-fo@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsi-rena.it. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. 81 Prireditve ARTEDEN/12 V četrtek, 28. junija, ob 19.30 v Škc v Lonjerju predstavitev pobude z odprtjem razstave Alessandra Čoka Otožni možički in nastopom MPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. Vabljeni. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. V četrtek, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Visintini - v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk.); urnik: petek, 29. in sobota, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo: po dogovoru. V petek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evhari-stija, ki jo daruje g. Metod Lampe, župnik v Mačkoljah in Dolini. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. OTROCI IN VZGOJITELJICI vrtca Jus Košuta v Križu vabijo na ogled predstave »Metuljček potepinček«, ki bo v petek, 29. junija, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD V. VODNIK vabi v petek, 29. junija, ob 21. uri na gorico na zadnji Junijski večer. Nastopil bo Marko Ma-nin z virtuozi narodnozabavne glasbe. Smeh zagotovljen s humoristkama Rito in Heleno. Pred in po koncertu bodo delovali kioski. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN TPK SIRENA vabita na predstavitev knjige Marka Sosiča »Ki od daleč prihajaš v mojo bližino« v petek, 29. junija, ob 20. uri v Barkovljah na sedežu TPK Sirena. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2012 ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v soboto, 30. junija koncert The Queen Symphony v izvedbi Mladinske filharmonije Nova, dir. Simon Perčič; v četrtek, 5. julija, Pupkin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Moonsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gor-ni Kramer Kvartet, gosti Boris De-vetak, Andro Merku', Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040-635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru. S Poslovni oglasi PODARIMO simpatično mucko ljubitelju živali, črno-bele barve, staro 2 meseca. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM STANOVANJE pri Dom-ju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040280910. PRODAJAM UČBENIKE za 3. razred srednje šole v Nabrežini. Tel. št.: 040200622. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM V MILJAH stanovanje z balkonom, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, klet. Tel.: 040-9277128 ali 3332103445 (zvečer). PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 3356322701. PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. SIMPATIČNI MUCKI - samčka in samičko podarim na Proseku. Tel. 334-1384216. STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V BOLJUNCU DAJEM V NAJEM hišo: dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, manjša in večja terasa (50 kv. m.) s pogledom na dolino Glin-ščice. Tel. št. 348-3667765 ali 3483667766. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Nabrežina. Tel. 334-6824002. Prispevki V spomin na nepozabnega Dimitrija Prašlja daruje Drago Slavec z družino 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob tovariša Silvanota Zaccarie daruje prijatelj Marjan z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V spomin na mamo Marijo in brata Dragota daruje Egon z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. ^ Zapustila nas je Nevenka Cesarek Žalostno vest sporočajo sestrični Nives in Giuliana ter bratranca Fabio in Marino. Pogreb bo v četrtek, 28. junija ob 10.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Barkovlje. Trst, 26. junija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda t Po kratki hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče Stojan Mosca (Muhov) Žalostno vest sporočata žena Anica in hči Martina z Andrejem. Od pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 28. junija v mrliški vežiči pri Sv. Ani od 9. do 10. ure. Ob izgubi drage mame Anne Bersani por. Barani izreka občuteno sožalje svetniku Angelu Baraniju in ostalim sorodnikom stranka Skupaj za Repentabor Ob izgubi drage mame Anne izrekajo iskreno sožalje Angelu Baraniju in družini župnik Bedenčič, cerkveni pevski zbor in župnijska skupnost Repentabor Razvojno združenje Repentabor izraža iskreno sožalje članu in pevcu Angelu Baraniju in družini ob izgubi drage mame Anne. 10 Torek, 26. junija 2012 MNENJA, RUBRIKE / GRIŠKO POLJE - Vetrnica bo postavljena predvidoma v jeseni Prvi kilovati elektrike v omrežje konec leta? Prva vetrna elektrarna v Sloveniji, na Griškem polju pri Dolenji vasi, naj bi prve kilovate električne energije v omrežje spustila konec letošnjega leta. Potem ko je sežanska upravna enota decembra lani znova izdala gradbeno dovoljenje, se je nadaljevanje izgradnje pričakovalo na pomlad, pred nekaj dnevi pa je iz Nemčije prišla informacija, da bo vetrni steber zgrajen zadnje dni oktobra. »Dobavitelj vetrnega stebra, nemški Enercon, zaradi zasedenosti do jeseni ne more zagotoviti dvigala,« je pojasnil Anton Korošec iz družbe Alpe Adria energija Maribor (investitor), ki na Griškem polju načrtuje postavitev parka vetrnih elektrarn. »Po terminskem planu, ki smo ga prejeli, naj bi gradbišče odprli sredi oktobra in vetrnico postavili v nekaj dneh oziroma do konca meseca. Če seveda ne bo slučajno tiste dni pihala močna burja. Sicer se bo postavitev za nekaj dni zamaknila.« Potem bo potreben še tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja, zato bo vetrnica prve kilovate električne energije v omrežje uradno spustila mesec ali dva pozneje. Tako bo - upajmo - gradnja prve vetrne elektrarne v Sloveniji po dveletni prekinitvi vendarle zaključena. Temelje za vetrni steber so namreč začeli kopati že avgusta 2010, dva meseca pozneje pa je takratno ministrstvo za okolje in prostor na podlagi anonimne prijave razveljavilo gradbeno dovoljenje in ustavilo gradnjo. Nekdo - ali v želji, da bi nagajal ali morda celo preprečil postavitev vetrne naprave - je vložil prijavo, da v Agrarni skupnosti Dolenja vas (AS) niso pridobili pisnih soglasij vseh članov, da lahko investitor na njihovi parceli gradi. Na ministrstvu so prijavo upoštevali in gradbišče na Griškem polju se je zaprlo. »V AS smo potem poiskali vse člane, po zaslugi naših sodišč smo jih našli od Lenarta do Milana, in od njih pridobili pisna soglasja,« je povedal predsednik komisije za postavitev vetrne elektrarne Danilo Suša. »Moram povedati, da je bilo delo - članov je namreč 61 - zahtevno in dolgotrajno, so pa vsi soglašali z gradnjo.« Novo gradbeno dovoljenje je sežanska upravna enota izdala zadnje dni decembra lani. Ironija pri vsej zadevi pa je, da so poslanci v lanski jeseni spremenili Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja ravno v tisti točki, ki zahteva soglasje članov za oddajo zemljišč v najem ali zakup. Po novem zadostuje soglasje treh četrtin članov in ne več vseh. Investitor, ki je v letu 2007 pridobil gradbeno dovoljenje (GD) za dostopno pot, novembra 2008 pa dovoljenje za postavitev vetrnice, se je po- tem zaradi razvoja tehnologije odločil, da zamenja tip vetrnice in izdelovalca (zmenili so se z nemškim Enerco-nom) in je na Upravno enoto Sežana vložil prošnjo za spremembo. Novo GD je bilo izdano maja 2010, gradnja pa se je začela tri mesece pozneje. Postavili so tretjino betonskega stolpa. Investitor, ki je menil, da je postopek izpeljal pravilno, je iskal pravico na upravnem sodišču. In jo, kot je povedal Korošec, tudi dobil. »Odločbo smo prejeli 23. marca. Sedaj pa je v pripravi tožba. Za to smo že pooblastili Inštitut za upravno pravo in mislim, da bo v septembru pripravljena. Mi tožbo moramo vložiti, saj se je naložba zaradi prekinitve podražila za skoraj pol milijona evrov, s 3,06 na 3,5 milijona evrov. V podražitev so vključeni plačilo leasinga, s katerim smo nabavili vetrno napravo, izguba izpadle električne energije, ki bi jo vetrnica v tem času proizvedla, pravni stroški in stroški za različna pravna mnenja, stroški za podiranje dvigala in prevoz, za izdajo dovoljenj tujim delavcem, vključeni pa so tudi stroški, ki jih je imela AS za pridobivanje soglasij. Poleg tega smo morali za 50-letni najem vnaprej poravnati 2-odstotni davek.« Kar zadeva dogovor z AS Dolenja vas, ta ostaja nespremenjen. »Mi smo se z investitorjem že pred leti dogovorili za letno rento. Višina pa je odvisna od števila vetrnih naprav, njihove zmogljivosti in količine vetra,« je povedal Suša. Ob tem spomnimo, da se je investitor z lastniki prvič srečal že leta 1998, tri leta pozneje pa je občina Divača park vetrnih elektrarna na Griškem polju umestila v prostorski načrt. Lokacija je bila sprejemljiva tudi za naravovarstvenike. Vetrno napravo bodo priključili neposredno na 20-kilovoltni električni daljnovod, do katerega morajo izkopati kilometer in pol dolgo kabelsko traso s transformatorsko postajo. »Gradnjo trase smo zaupali Filipčiču iz Sežane, ki je kopal že temelje za vetrnico, trafo postajo pa bo postavilo dunajsko podjetje Schubert. Ker so bili slovenski ponudniki za 20 odstotkov dražji, smo se odločili za Avstrijce,« je pojasnil Korošec. Kdaj bodo lahko začeli z delom, še ni znano, na začetku julija si bodo s predstavniki Enercona ogledali gradbišče in se dogovorili. Vetrna naprava na Griškem polju bo visoka 100 metrov, premer rotorjev pa bo 71 metrov. Njena zmogljivost bo 2,3 megavata, na leto pa bo proizvedla 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije. Kredit za naložbo so že pred dvema letoma najeli pri ljubljanski podružnici celovške banke za Koroško in Štajersko (Bank für Kärnten und Steiermarkt). »Banka nam je odobrila tudi dodaten denar zaradi podražitve. Vetrnica na Gri- Prva vetrna elektrarna v Sloveniji, na Griškem polju pri Dolenji vasi, naj bi prve kilovate električne energije v omrežje spustila konec letošnjega leta d. jaksetič/delo škem polju bo pilotna vetrnica za Slovenijo. Z njo bomo preverili delovanje oziroma moč vetra (burje), primernost gradnje in tehnologije.« V nadaljevanju na območju načrtujejo postaviti še 20 do 25 vetrnih naprav, zmogljivost posamezne pa bo tri me-gavate. Dobavitelji bodo nemški, bodisi Enercon ali Siemens, ker imata podobno tehnologijo. Irena Cunja JEZIK NA OBROBJU Kadar berem o podeljevanju priznanj za take ali drugačne zasluge, se veselim z nagrajenci; tudi kadar komu podelijo odlikovanje, sem zadovoljna. Tako priznanje kot odlikovanje (prevzeto že iz stare ruščine) sta lepi slovenski besedi. Prav tako nimam nič proti raznim medaljam za hrabrost (prevzetih po kovinskih novcih) ali olimpijskim kolajnam (iz it. collana), ki so tudi že stare in dolgo v rabi. Tudi spominske plošče in spomeniki se mi zdijo primerna poimenovanja, ki nas opozarjajo na pomembne dogodke ali ljudi, tako kakor razna verska znamenja ali kapelice Materi božji ali svetnikom v zahvalo in čast. Težko pa razumem, zakaj nismo zadovoljni s temi starimi slovenskimi izrazi, zakaj smo se tudi tostran nekdanje meje odločili za srbska (danes tudi ruska) odličja in obeležja? Odličja so sprejemali zaslužni Slovenci v skupni državi Jugoslaviji od zvezne vlade v Beogradu. Zamejski Slovenci niso prejemali zveznih odli-čij, zadovoljili smo se z odlikovanji in priznanji, ki so samo slovenski izrazi za srbska odličja, kakor so slovenske spominske plošče samo srbska in hrvaška obeležja. Slovenci stvari zaznamujemo ali označimo, naši slovanski sosedje pa jih obeležijo. Ko berem utemeljitev slovenskega priznanja, me v njem naravnost zbode nesprejemljiv tujek odličje, sajj vem, da jje v zadnjem SP (leta 2001) zapisano, da j'e odličje publicistični izraz za kolajno ali medaljo. Naš nagrajenec pa ni prejel ne kolajne ne medalje, izročili so mu le pisno priznanje in manjšo skulpturo, na katero so vrezali besedo »odličje«. Italijani bi zapisali decorazione ali onorificienza in ne bi iskali tujih be- sed. Ali se nam zdita v Trstu priznanje ali odlikovanje nekaj manjvrednega? O tem sem že pisala, a vse kaže, da moj glas iz torkovih kotičkov ne doseže naših vodilnih ljudi. Isto ve^a za obeležji. Spoštujmo svojje ljudi, postavljajmo jim spomenike in odkrivajmo jim spominske plošče, obeležij pa nikar ne kradimo drugim, ne sposojajmo si jih ali celo prisvajajmo. Morda kdo celo zmotno misli, da sta obeležje in odličje samo bolj imenitna izraza in sploh ne ve, da sta to tuji izposojenki za priznanja in odlikovanja ali spominske plošče in znamenja. Zgodi pa se, da kdo zapiše tudi kak drug nenavaden izraz. Če se ne motim, sem pred kratkim brala, da so nam pozitivni signali lahko v bodrilo. Bodrilo je zelo redko rabljena, neobičajna beseda, ki je že dolgo nisem slišala. V mojih najstniških letih so jo preganjali kot rusko izposojenko, priporočali so nam izpodbudo, danes je to spodbuda ali hrabritev. Še vedno kdaj slišim, da navijači bodrijo nogometaše, čeprav danes rečemo, da jih spodbujajo. V mojih mladih letih so včasih tudi rekli, da telovadci bodro stopajo v sprevodu, danes rečemo, da stopajo veselo, živahno, morda tudi pogumno ali strumno, kar je še vedno v rabi za odločno korakanje. Nič ni narobe, če kdo včasih prikliče iz spomina kak star izraz in z njim popestri naše suhoparno izražanje, ne sme pa biti tega preveč. Lelja Rehar Sancin LJUBLJANA Kinodvor se seli pod zvezde Že tretje leto zanimive filmske projekcije na prostem PISMA UREDNIŠTVU Formativni krediti Med potrdili o formativnih kreditih, ki smo jih na DIZ Jožefa Stefana prejeli ob zaključku letošnjega šolskega leta, in beležijo sodelovanje naših dijakov z zunanjimi društvi in ustanovami pri kulturnih, športnih in drugih izvenšolskih dejavnostih, smo dobili tudi zapis NK KRAS, ki potrjuje sodelovanje dijaka našega zavoda v nogometni ekipi kluba. Presenetilo in prizadelo nas je dejstvo, da je potrdilo slovenskega kluba, namenjeno slovenski šoli, napisano v italijanščini. Z zavoda Žige Zoisa smo v prejšnjih letih NK KRAS in nekatera druga društva že opozorili preko ZSŠDI na navedeno prakso, ki je po našem mnenju povsem neprimerna, pravzaprav žaljiva za naša prizadeva- MU nja po priznanju in enakopravnosti slovenskega jezika v tem prostoru. Z obeh zavodov ponovno izražamo zaprepaš-čenost, da opozorilo ni imelo odziva, in ponavljamo, da v bodoče pričakujemo od NK KRAS, pa tudi od vseh ostalih slovenskih društev, potrdila in ostale dopise v slovenskem jeziku. Milena Padovan, ravnateljica DIZ J. Stefan in DTZ Ž. Zois, Silva Meulia, prof. telesne vzgoje na DIZ J. Stefan, Sonia Milic, prof. telesne vzgoje na DTZ Ž. Zois Ljubljanski Kinodvor se je v teh dneh že tretje leto preselil pod zvezde. V Kinodvorišču v atriju Slovenskih železnic bodo filme vrteli vse do 15. julija. Vsak film bo na sporedu teden dni, predstave pa se bodo začenjale ob 21.30. Otvoritveni film Kinodvorišča je bil Fant s kolesom režiserskega tandema bratov Dardenne, prejemnik velike nagrade žirije za najboljši film na lanskem festivalu v Cannesu. V svojem zadnjem delu - preprosti, a čustveno siloviti zgodbi o osamljenem fantu - se brata Dar-denne vračata k temam starševstva, zaupanja in ljubezni, hkrati pa ustvarita svoj najbolj optimističen in priljuden film. Film bo v Kinodvorišču na sporedu še danes in jutri. Od 28. junija do 4. julija si bo pod zvezdami moč ogledati zadnji film Jer-zyja Skolimowskega, Nujno ubijanje (na posnetku prizor iz filma). Brezkompromisno delo veterana poljskega novega vala se začne kot napet film pregona in konča kot abstraktna meditacija o golem boju za preživetje. Od 5. julija do 11. julija bo na sporedu film Medtem ko si spala. Katalonski mojster groze Jaume Balaguero je ustvaril napet in mestoma duhovit psihološki triler, ki, kot so zapisali v Kinod-voru, gledalcem spanja tokrat ne bo kratil z nadnaravnimi silami, zloveščimi prikaznimi ali podivjanimi zombiji, ampak z najhujšo pošastjo izmed vseh: človeško. Zaključni film Kinodvorišča bo argentinski dosežek Slepe stene: Ljubezen v virtualni dobi, ki bo na sporedu od 12. julija do 15. julija. Argentinski režiser Gustavo Taretto v neobičajnem spoju arhitekture, romantike in komedije ustvari izviren, duhovit in igriv vizualni esej o ljubezni in osamljenosti v virtualni dobi. Letošnja novost Kinodvorišča so večerna tematska druženja po projekcijah filmov: vsak petek in soboto bodo filmski večeri podaljšani v glasbeno noč z nastopi različnih skupin, filmskim kvi-zom in karaokami. Vstop na večerna druženja je prost. /— GLEDALIŠČE CELOVEC - V Muzeju moderne umetnosti »Sporni« Hermann Nitsch 21. julija in 25. avgusta bo v muzeju tudi voden obisk v slovenščini NITSCH 21. Juni bis 09. September hlQBEiM i; Glffij fclStttliaCL D - S i if. - i M.f ■ >i m - Jn 11 I71= ■ .................