Učiteljskl pokret Kaj je s slovenskim mladim učiteljstvom T Pokret mladih na Hrvatskem. »Hrvatski učiteljski dom«, glasilo sekcije JUU v Zagrebu, prinaša v svoji' številki z dne 15. januarja t. 1. uvodnik: Pokret mladih. Uvodničar priznava, da je pokret hrvatskega mlajšega učiteljstva našel simpatije ne samo učiteljstva na Hrvatskem, ampak tudi javnosti. »Po enoletnem njihovem delu se jim mora priznati, da so aktivni v stanovski organizaciji. V tnnogih srezih moramo ravno njim pripisati prebuditev stanovske zavesti, večji interes in požrtvovalnost tovarišev, ki so se, razočarani z dosedanjim delovanjem, že obrnili od organizacije. Tu so, vsekakor, tudi druge sile, ki so vplivale na pojačanje življenja v naši organizaciji. Njim se je pridružilo v srečnem času stremljenje mladih, mnogi starejši so se ga oprijeli in danes smo mi priče močnega kipenja med učiteljstvom v hrvatskih krajih, kipenja, ki mora razveseliti vsakega iskrenega prijatelja svobode, prosvete in napredka. Mladi so začeli. Njihovo delo je res še pionirsko, pogosto osamljeno in težko. A oni se ne umikajo. Ravno obratno, napredujejo z vedrim optimizmom in s trdo vero, da oni, ki je s svojim narodom, ne more propasti. da mora zmagati oni, ki pošteno in nesebično dela. Da so takšni, so pokazali s svojim dosedanjim delom ...« Zajedalci na Slovenskem. »Učiteljski tovariš« prinaša v svoji številki z dne 27. januarja t. 1. uvodnik: Zaje' dalci. Tudi ta uvodničar je posvetil svoj članek mladim učiteljem. Žal, le v obratnem smislu1 Odreka jim vsako dobro voljo in razumevanje za organizacijo, jim očita utilitaristično pojmovanje svojega dela in dolžnosti ter brezbrižno stanje ob strani lastne stanovske organizacije, ki cdina lahko nudi možnost organiziranega in sistematičnega dela na šolskih in prosvetnih vprašanjih. »Vedno pogosteje se čutijo pritožbe, da se zlasti najmlajši tovariŠi in tovarišice z vso skrbnostjo ogibljejo svoje stanovske organi- zacije ter ne kažejo napram delu svojih požrtvovalnih kolegov ničesar razen suvereno odklonilnega posmeha.« (Podčrtal B. Š.) Kje so vzroki? Zelo značilno je, da sta uvodničarja dveh sekcijskih glasil JUU skoraj istočasno, a na različnih koncih in z različnimi ugotovitvami načela problem najmlajše učiteljske generacije. Na Hrvatskem: Mlado učiteljstvo prebuja s svojim pionirskim delom stanovsko zavest in sodelovanje tudi starejših tovarišev, povzroča kipenje med učiteljstvom ter žanje simpatije in priznanja učiteljstva in naroda. Pri nas: Mladi učitelji, »ti nekdanji kulturni gorečneži, ki so še pred kratkim ugotavljali slovensko javnost o svojem hrepencnju po žrtvah za narod in njegovo kulturo«, pa — »se s skrbjo ogibljejo svoje stanovske organizacije ter ne kažejo do dela svojih požrtvovalnih kolegov ničesar.. .«. še več, oni so celo »paraziti v lastnih vrstah«. Kako je to mogoče? Ali odgovarja po slednja ugotovitev res popolnoma resnici? Kje so vzroki? Končna uvodničarjcva ugotovitev, da živimo v »dobi, ko sta parazit in pamet postala sinonima, ne more v polni meri veljati za večino mlajšega učiteljstva. Več širokogrudnosti in razumevanja! Mnogo vzrokov leži tudi drugod. V bistvu Iočimo tu karakteristične učiteljske tipe. To je učitelj — borec za svobodo in neodvisnost učiteljstva in šole, učitelj — egoistični koristolovec in politični konjunkturist ter končno učitelj, ki je duhovno nerazglban in apatičen. Vsi trijc karakteristični tipi so zastopani pri obeh spolih in vseh starostnih dobah. Najmlajšo generacijo je treba predvsem razumeti! Rojena malo pred svetovnim klanjem, doraščajoča v povojnem neustaljenem času, dorastla v svetovni gospodarski in duhovni krizi. Končno tudi brezposelna in brezpravna — na cesti. Vedno sredi abnormalnih trenj in napetosti. Vse to se je zarezalo bistveno v njo Rangna lista Popravki 1. V VI. skupini: »Plasch Mihael« in ne »Plisch Mihael«. 2. Zabukovec - Bevka Ivanka, učiteljica v Novi vasi, je napredovala v IX. skupino dne 8. XII. 1931. in ne 1. XI. 1933. 3. Pizzulin Ana, učiteljica v Novi vasi, je napredovala v IX. skupino 16. III. 1932. in ne 2. III. 1933. 4. Fister Julija, učiteljica iz Zdol, je napredovala v VIII. skupino 14. VIII. 1936. in ne 14. VIII. 1935. V rangni listi IX. skupine je pomotoma navedena. Stanič - Judnič Mara, učit. iz Sevnice, je napredovala v VI. skupino 5. I. 1933. in ne 12. III. 1932. v VII. skupino. Maurin Mara, učit. iz Sevnice, je napredovala v VI. skupino 5. I. 1933. in ne 5.1.1932. v VII. skupino. Štrukelj (ne Štukelj) Frančiška, učit. v Loki pri Zid. mostu, je napredovala v VIII. skupino 23. XI. 1933. in ne 11. IV. 1934. Štrukelj Andrej, učit. iz Vidma, je napredoval v IX. skupino 25. in ne 31. III. 1937 Splošne vGsti POJASNILO GLEDE PRAKTIČNEGA UČITELJSKEGA IZPITA Kakor znano, se bodo 3. marca zopet pričeli praktični učiteljski izpiti pred novo ustanovljeno »državno komisijo za polaganje praktičnega učiteljskega izpita«. Na to komisijo prihajajo vprašanja, ali so se z drugačno sestavo izpitnega odbora kaj spremenili tudi pogoji za praktični učiteljski izpit, oz. zahteve, ki se stavijo na kandidate. Zato cbjavljamo naslednje pojasnilo. Vsa sprememba glede praktičaega učiteljskega izpita je samo zunanja in obstoja v tem, da se bodo v vsaki banovini ti izpiti vršili odslej samo pred eno komisijo, ki bo za dravsko banovino v Ljubljani in da ta komisija ne bo več sestavljena samo iz profesorjev na učiteljišču, ampak bodo kot izpraševalci fungirali tudi profesorji ljubljanskih srednjih šol. Zahteve pa, ki se bodo stavile na kandidate, ostanejo povsem iste kakor doslej. Sprememba je samo zunanja in je postala neobhodno potrebna zaradi visokega števila kandidatov za praktični učiteljski izpit. Ker je začasno na učiteljiščih zelo malo razredov in torej tudi zelo malo učnih moči, so bila n. pr. lansko leto državna učiteljišča marsikje skoraj tretjino šolskega leta brez pouka tako važnih predmetov kakor so narodni jezik, zemljepis, zgodovina in pedagogika s šolskim delom. Odslej bo pa z začasno okrnitvijo pouka, ki bo potrebna zaradi teh izpitov, prizadetih več šol, toda v razmeroma neznatni meri, ker bo s posameznih zavodov pritegnjen k njim samo po en učitelj ali dva. »Državna komisija za polaganje praktičnega učiteljskega izpita« Predsednik: Dolenc. t FERDINAND VUSER Pod obronki Ratitovca, ki je na svojem vrhu pognal in kot kaplje krvi iztisnil iz sebe najlepše cvetje naših Alp, si se, popotnik, poslavljal od večerne zarje, ki je kakor mogočen koral legla čez vrhe in bledo zamrla na obronkih skalnih Karavank . .. Tako tih in skromen si bil, da smo komaj vedeli za Te, a vendar tako naš, da se sedaj od praznote plašni spogledujemo in še težje premišljujemo. Kaj bi govorili o Tvoji službi in delu, sredi katerega si omahnil! Ali je res, da nas ne bo več razveseljeval Tvoj odkriti smeh in nas ne bo več vzpodbujala Tvoja iskrena beseda, ki je bila sama najbolj tolažbe potrebna? Mar je res že tako dolgo, ko je v cvetju seč sladko duhtela in je kos v goščavi, a Ti še slaje pel? ... Mi vsi, ki še se borimo, Ti spletamo v tovariški spomin topel venec naših čustev in Ti ga pošiljamo tja, kjer nam »lunica, zvezdica, je za goro šla« ... Ferlinc A. — Šolskim upraviteljem. Računovodstvo prosvete kraljevske banske uprave, odd. VII., priporoča vsem šolskim upravam, naj pravočasno pošljejo plačilne sezname za marec 1938. tudi onih srezov, pri katerih se je izplačilo službenih prejemkov za februar 1938. zakasnilo zaradi neotvoritve kreditov. Unikati in duplikati plačilnih seznamov za marec naj dospejo do 5. marca na računovodstvo, da ne bo zamud pri prihodnjem izplačilu. — Praktični učiteljski izpiti se bodo v bodoče vršili za vse učitelje pripravnike iz dravske banovine samo pred državno komisijo za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Učitelji pripravniki, ki so izpolnili pogoje za opravljanje zpita in so namenjeni v tem šolskem letu delati izpit, naj se takoj prijavijo za izpit in naj vložijo prošnjo za določitev termina. Izpiti se bodo vršili po skupinah do 30 kandidatov. Prošnje je treba kolkovati z državnim kolkom za 10 in 20 din ter jih poslati po uradni poti na naslov: Državna komisija za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Prošnjam je treba priložiti: 1. diplomsko izpričevalo; 2. državljansko izkaznico, oboje v originalu; 3. kratek življenjepis, kolkovan s kolkom za 4 din; 4. izvod iz uslužbenskega lista. Izjavo o zdravstvenem stanju bo vsak kandidat(ka) podpisal pred pričetkom izpita. Prva skupina bo pričela z izpiti 3. marca t. 1. — Praktični izpiti za otroške vrtnarice (zabavilje) se bodo pričeli v petek, dne 1. aprila t. 1., ob osmih zjutraj na drž. učiteljišču v Ljubljani. Prošnje moraja biti kolkovane z državnim kolkom za 10 in 20 din in opremljene v smislu čl. 3., odstavek 2, začasnega pravilnika o opravljanju izpita za otroške vrtnarice. Priloge so: spričevalo, državljanska izkaznica, izvod iz uslužbenskega lista, kratek opis življenja in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti za delo otroške vrtnarice. — Nasloviti in poslati je treba prošnje po uradni poti na izpitni odbor za praktične izpite za otroške vrtnarice na drž. učiteljišču v Ljubljani do 1. marca t. 1. Kandidatke naj se javijo pol ure pred pričetkom izpita v ravnateljevi pisarni. — Neomejeno število polovičnih voženj za družinske člane državnih nameščencev. S spremembo občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnastih, z dne 4. julija 1936., se je dopolnil tudi člen 8., ki se mu za 6. odstavkom dodaja tale nov odstavek: Osebe, navedene v šestem, sedmem in osmem odstavku tega člena, imajo pravico do neomejenega števila potovanj v relacijah do vštevših 20 kilometrov. Ta potovanja se ne vštevajo v število 24, oziroma 6 potovanj s popustom, ki gredo tem osebam po tem členu. — Učiteljska društva bi morala poslati mesečne prijave sekciji v smislu čl. 6. Poslovnika najkasneje do 10. vsakega meseca. Skoro vsa društva, kar moramo pohvalno omeniti, se drže tega reda. Zaostala so le: Društvo Črnomelj za december in januar, društvo Maribor levi breg za november, december in januar ter društvi Škofja Loka in Šmarje Rogatec za januar. Prizadeta društva prosimo, da to zamudo čimprej urede. Istočasno apeliramo na vsa ona društva, ki dolgujejo sekciji na članarini, da svoje obveznosti napram njej čimprej likvidirajo, ker je drugače točna administracija naravnost nemogoča. Če tudi v tem pogledu ne bo reda, bomo primorani izdati listo vseh društev, ki so na dolgu z večjimi zneski. Uprava JUU. Šolska upraviteijstva oziroma krajevne šolske odbore prosimo, da poravnajo naročrdno Popotnika za tekoče upravno 1. 1937./38. Večina šol je našemu pozivu že sledila, vendar pa je še tretjina takih, ki še niso poravnale letošnje naročnine. To bodo posamezna šolska upraviteljstva, ki tega do sedaj še niso mogla storiti, lahko poravnala ob tretji dotaciji banovine iz partije IV/2 (obvezni listi) proračuna B za leto 1937./38. — Staro, a še ne poravnano naročnino iz prejšnjih let naj kraj. šolski odbori, v kolikor je ne bi mogli kriti iz tekočih sredstev, vneso v proračun upravnih občin za leto 1938./39. pod poglavjem »Ureditev obvez šoiski občini iz preteklih proračunskih let«. Na ta način upamo, da bo v letu 1938. celotna naročnina «Popotnika« poravnana. IPri nakazilih se poslužujte edinole položnic št. 11.153, ki bodo priložene prihodnji številki Popotnika. Za silo lahko uporabljate tudi kupljene položnice, napišite pa vedno številko 11.153 in Jugoslovensko učit. udruženje v Beogradu, sekcija za drav- — Popust na češkoslovaških železnicah v 1. 1938. pri potovanju v ČSR. Uprava češkoslovaških železnic, z ozirom na 20. obletnico obstoja Češkoslovaške Republike in jubilejni X. vsesokolski zlet v Pragi, nudi obiskovalcem ČSR iz tujine v sezoni od 1. maja do 31. oktobra 1938. izjemoma splošen 50% popust in sicer že po 6-dnevnem bivanju na ozemlju ČSR. Ta popust velja za obiskovalce tako čsl. zdravilišč, kakor tudi drugih krajev ČSR in to ne le za potovanje nazaj, ampak sploh za vsa posamezna potovanja po ČSR. — Da dobi inozemski obiskovalec ČSR omenjeni popust, se mora izkazati pri blagajni le s svojim potnim listom in zato ni potreba, da si potniki nabavijo kontrolne listke, ki so bili predpisani v prejšnjh letih. —• Himen. V četrtek, 27. januarja t. 1., se je v Mariboru poročil tovariš Andrej Stefanciosa s tovarišico Almo Mulejevo, oba iz Studenic pri Poljčanah. Čestitamo. — Legija koroških borcev sporoča svojim članom in nečlanom: Predstavniki Zveze legionarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zadnjič vse reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. februarja t. 1. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred Škofijo 18/1., pismeno ali ustno ob delavnikih med 17. in 19. uro. — Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. — Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za 2 din. — Popisovanje reflektantov se bo definitivno zaključilo dne 25. februarja 1938. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani obvešča vsa šolska vodstva in uprave občin, da bo poslala prvo letošnjo številko svojega glasila »Delo proti tuberkulozi« vsem šolam in občinam — tudi onim, ki niso naročene na glasilo —, ker je v tej številki poročilo o končnem uspehu protituberkuloznega tedna 1937., iz katerega je razvidno, v koliko so se posamezne šole in občine odzvale v tem tednu. Glasilo naj se Protituberkulozni žvezi ne vrača. Zveza ponovno apelira na vsa šolska vodstva in uprave občin, da se naroče na naše glasilo, ki stane letno le 10 din, kar je ponovno tudi kraljevska banska uprava s svojimi okrožnicami priporočala. — Pri malih naročilih stane poštnina vcč. kakor je vredno blago, zato naročajte vse tiskovine po možnosti za vse leto skupaj. S tem si prihranite delo, nam pa nepotrebne poštne stroškc. — Vse za mamico. Velika in lepa izbira mladinskih skladb za materinski dan bo v glasbeni ediciji »Materinski dan«, ki bo izšla v začetku meseca marca t. 1. Učiteljski pevski zbor, ki bo delo izdal in založil, hočc s tem nuditi učiteljstvu gl. priročnik, da ne bo imelo nepotrebnega dela z iskanjem po raznih knjigah in pesmaricah. Na 32 straneh bo za uvod govor o materi, dva glasbena igrokaza ter 22 strani eno, dvo in troglasnih skladb, ki so primerne za vsako starostno stopnjo ter vsak mladinski zbor. Pesemce so prispevali naši najznačilnejši skladatelji, so preproste ter polne otroškega veselja. Ker bo kljub svoji obsežnosti in uporabnosti nizke cene, upamo, da bo našla pot v vsako šolo. Prednaročila sprejema UPZ v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. — Pojasnilo. V predzadnjem »Učiteljskem tovarišu« je bilo pojasnilo o kolkovanju računov in odrezkov položnic. Pojasnilo je bilo točno, le manjkala je pripomba, da jc Učiteljska tiskarna oproščena %% kolka. sko banovino v Ljubljani, ne pa »Uprava " ' ' " Popotnika«, ker nima ta svojega čekovnega računa. — V kratkem dobite potom svojega društva tudi seznam vseh šol — dolžnikov »Popotnika« in prosimo ponovno vse, da ta naš apel upoštevate. Osehne szadeve —i Upokojeni so: Anton Kadunc, Sv. Gregor, Marija Premrov, Petova vas, Marija Grošelj, Ljubljana, Marija Kržišnik, Preska, Matilda Čuk, Dolsko. —i Za šolske upjravitelje so postavljeni: Alojzij Majhen, Ptuj, Fran Gruden, Planina pri Šmarju, Karel Černigoj, Podčetrtek, Ivan Mihelčič, Brezovica pri Ljubljani, M. Pivec, ^Žalec, Stanislav Skošič, Zg. Rečica, Ivan Stanič, Brahonci, Matej Tomažej, Sv. Tomaž, Ptuj, Jože Zupanek, Orla vas, Celje, Miroslav Kegelj, Hoče, Josip Kicar, Maribor, Krista Hafncr, Ljubljana, Ivan Preželj, Trbovlje Vode. Kaf vsg pišefo o učltelfstvu, šoli, proAvetl ln JUU —1 »Nezadostne spremembe zakona o šolskih knjigah«. Pod tem naslovom priobčuje »Trgovski list« od 26. I. zanimiv članek, v katerem se zavzema za popolno prostost poslovanja, ki naj se zagotovi zasebnim založbam učnih knjig. Članek pravi med drugim: Mi pa smo proti vsakemu monopolu pri izdaji šolskih knjig, ker je ta monopol čisto nepotreben, o čemer smo se tudi že prepričali. Država ima s tem, da mora vsaka knjiga imeti aprobacijo prosvetnega ministrstva, itak dovolj veliko ingerenco, da ne bo v šolski knjigi nič napačnega. Drugih skrbi pa državi tudi imeti ni treba in naj prepusti te skrbi zasebnim založbam, ki bodo že poskrbele, da bodo šolske knjige dobre in tudi cenene. —1 O splošnem odporu proti monopolu državne tiskarne piše »Trgovski list« od 26. januarja in poudarja, da prihajajo iz vse države složni protesti proti temu monopolu. —1 O slovenskih šolskih knjigah z ozirom na spremembo zakona o šolskih knjigah, priobčuje »Slovenec« dnc 27. I. uvodnik, iz katerega ponatiskujemo sledeče odstavke: Dr žavni monopol naj bi se po tej odredbi omilil tako, da bi bili za vsak predmet šolskega pouka poleg državne izdaje dovoljeni še dve zasebni izdaji, odobreni po nasvetu glavnega prosvetnega sveta od prosvetnega ministra. — Osnutek zakona prav nič ne skriva, da išče država z lastno založbo vire dohodkov, predvsem za gradnjo novih šol. Zato je popolnoma naravno, da se bo zasebno založništvo, čeprav je v omejenem obsegu po novem načrtu dovoljeno, na vse načine oviralo. Kateri ravnatelj, profesor ali učitelj si bo upal dosledno uvesti učbenike zasebne slovenske založbe in se tako zameriti pri najvišji šolski upravi? — Kar se tiče določbe novega osnutka, da bodo učne knjige v dravski banovini imele slovensko besedilo, kar je nekaj samo po sebi umevnega, pa moramo reči, da za nas učna knjiga ni slovenska že tedaj, če je pisana v slovenskem besedilu, ampak knjiga mora zrasti tudi iz našega domačega sveta, iz našega slovenskega narodnega občutja, \/. našega nravstvenega nazora in slovenskega kulturnega kroga. — Vprašanje slovenske učne knjige je vprašanje naše slovenske kulture in naše samouprave. Če katera stvar spada v samoupravo, spada prav gotovo v sartioupravo vprašanje slovenske šole in slovenske učne knjige. —1 Zanimiva polemika glede slovenskih učbenikov se je razvila med »Jutrom« in »Slovencem«. Na »Slovenčev« uvodnik od 27. I. odgovarja »Jutro« od 28. I. in piše med drugim tudi: Seveda je cela vrsta šolskih knjig, ki so za vso Jugoslavijo lahko enake. O matematiki, fiziki, o kemiji in prirodoslovju ter podobnih stvareh se nc da drugačc pisati v cirilici kakor v latinici, v slovenščini kakor v srbohrvaščini. Toda glasilo Kopitarjeve ulice postavlja za vse učne knjige v dravski banovini načelo, da »morajo zrasti iz našega nravstvenega nazora in slovenskega kulturnega kroga«. Na te trditve pa odgovarja »Slovenec« od 29. I. in jih zavrača. —1 Res čudna zadeva. Da se šole ne gradijo, ker ni denarja, je stara stvar, toda da bi se šole ne gradile zato, ker ni načrtov, to se ne dogaja vsak dan. Zgodilo pa se je to v Črnomlju, kjer imajo sicer denar za šolo, a manjkajo jim načrti. O tem poroča »Jutro« od 30. I. —1 Meščanska šola išče strehe. Pod tem naslovom prinaša »Jutro« od 1. II. članek, v katerem razpravlja o meščanski šoli v Litiji, ki so ji dosedanji prostori odpovedani. —1 O resolucijah društva »Krščanska šola« piše »Jutro« od 2. II. in pravi ob koncu članka: Društvo krščanska šola je poslalo svoje resolucije ministrstvu prosvete, sklicujoč se na predpise rimskega kanonskega prava in z utemeljitvijo, da ima cerkev »neodstopno pravico in obenem neodvezljivo dolžriost, nadzirati vso vzgojo svojih otrok in vernikov v vseh javnih in zasebnih ustanovah, ne samo z ozirom na verski pouk, ki se v njih vrši, ampak tudi z ozirom na vse druge stroke in zlasti z ozirom na vse odredbe, ki so v zvezi z vero in moralo. —1 »Naš glas« od 1. februarja prinaša v ponatisu nekaj važnih odstavkov članka »Sprememba uredbe o draginjskih dokladah«, ki je izšel v 25. štev. »Učiteljskega tovariša«. —1 Kmetijsko šolstvo je v savski banovini dokaj lepo razvito. Imajo nižjo kmetij sko šolo v Slav. Požegi, vinarsko in sadjarsko šolo v Petrinji in Božjakovini, poljedelsko živinorejsko šolo v Gospiču, vrtnarsko šolo v Božjakovini, gospodinjsko šolo v Novem dyoru pri Zaprešiču, v Božjakovini in v Novem. Razen tega prirejajo veliko število 3—5 mesečnih gospodinjskih tečajev ter kmetijske, vinogradniške in zadružnc zimske tečaje. V Križevcih je štiriletna srednja kmetijska šola, v Zagrebu na univerzi pa visoko - kmetijsko - gozdarska šola. V savski banovini imajo torej popolnoma organizirano kmetijsko šolstvo od najnižje do najvišje stopnje. Merodajni činitelji so na delu, da izgradijo še mnogo večje število stalnih zimskih kmetijskih Sol, tako za kmcčke fante, kakor za kmečka dekleta. Pri tem jih vodi spoznanje, da je v kmetijski proizvodnji, več kot kje drugje, človek oni činitelj, o katerem se mora voditi največ računa baš v interesu samc proizvodnje. Pri ifnenovanih šolah je povsod večje ali manjše kmetijsko gospodarstvo. V celem ima banovina samo pet kmetijskih posestev. (»Kmetovalec« 15. I.) ter zapustilo sledove, bodisi v notranjem zlomu in apatičnosti, bodisi v še večjem odporu in barbenosti. Brezposelna učiteljska mladina se je sama organizirala v »Odseku brezposelnega učiteljskega naraščaja« v Ljubljani in v Mariboru ali v »Združenju brezposelnih učiteljev« z učiteljskimi krožki v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Kočevju. Sami so si organizirali lastne borze dela ter razne samozaščitne in samoizobraževalne akcije. Najmlajši so na terenu, oni delajo! Ti organizirani brezposelni, ki so nazorno videli in spoznali moč, vrednost in smisel lastne stanovske organizacije, so ob vstopu v službo postali tudi najaktivnejši, mladi stanovski delavci in borci. Oni so na terenu, oni delajo, tiho in skromno! Njih stremljenje je v interesu celokupnega slovenskega delovnega ljudstva, njih hotenje je pošteno, zato so tudi polni vedrega optimizma, saj se zavedajo, da ne morejo propasti, ampak zmagati. Več prave stanovske vzgoje! Če so tudi med mladimi še duhovno ncrazgibani, nesamostojni in do skupnih učiteljskih zadev apatični, leži mnogo krivde v tem, da niso imeli prilike, poglobiti se v zgodovino in uspehe dolgih, žilavih borb za učiteljske pravice in da ne poznajo pravega bistva in smotrov JUU ter radi tega pač ni moglo zrasti v njih spoznanje in notranja, spontana potreba po aktivnejšem sodelovanju v stanovski organizaciji. Vsak dan se lahko znova prepričamo, da vse organizacije, celo politične stranke, posvečajo največjo pozornost vzgoji naraščaja, kajti organizacija brez naraščaja je zapisana okorelosti in smrti. To je spoznala tudi naša sekcija JUU, saj plačuje vsak njen član obvezno v fond za stanovsko vzgojo učiteljskega naraščaja. Kljub vsemu temu in kljub številnim akcijam, ki so, žal, preveč lokaliziranc na najožjo okolico Ljubljane in Maribora, večina mladih učiteljev nikdar ni uživala prave stanovske vzgoje. Tudi pri vstopu v sreska učiteljska društva, se razen event. pozdrava s strani predsednika na zborovanju in rednega izterjevanja članarine, novincem ne posveča absolutno nobena pozornost! Rešitev tega problema: 1. reorganizacija fonda in akcij za vzgojo učiteljskega naraščaja, 2. izdajanje in podpiranje izdaj primerne stanovsko - vzgojne literature (n. pr. Martin Mencej: »Slovenska šola in učiteljstvo pred sodobnimi nalogami«, »Prosveta«, glasnik slovenskega Učiteljskega pokreta itd.), 3. večja prijateljsko - tovariška pozornost do učiteljev - začetnikov in njih pravilno uvajanje v organizacijsko življenje. Več značajnosti in svobode. Tudi med mlajšimi učitelji je znan tip učitelja konjunkturista in egoističnega stremuha, a tudi v vrstah starejših, žal, ne manjka tega tipa. To so večinoma duhovno nesamostojni učitelji z vedno prožno hrbtenico ali pa tudi takšni, ki so izgubili svojo borbenost, ki so se izneverili sebi in svojemu zdravemu stremljenju, ki so prenehali biti nositelji novih misli in napredka, ki so se raje uklonili komur koli, kakor da bi tvegali. -'.-¦.¦';'"'. *—n.-.'-. f.-ti^lcbsi-'-^ zr Ła pcš' <-• «»sj%t:. '¦*•'?¦¦•-'iK: " '•--« '.'•-> «•' sirio: ' iw. C'!> rsziici", sfcv ;'¦":< - '¦ r:3-_ p r.iti; v.zi ^&Slk« l^^tMS^V .'• i»>. -•.- .--•rcjo ~>, -j»ts... *¦<.•Ł.•. vfc ,«*s^ Rešitev je v večji značajnosti vseh, v večjem medsebojnem prijateljsko - tovari- škem stiku, v večjem smislu za miselnost mlajših tovarišev ter končno, skupna in do- sledna borba za resnično duhovno svobodo Ln človeško dostojanstvo učiteljstva. Kakšna je bistvena razlika med hrvatskimi in slovenskimi razmerami? Na Hrvatskem: vodi delo, daje inciativo in se silno upošteva mlajše učiteljstvo, ono ima možnost uspešnega uveljavljenja in udejstvovanja, zato žanje uspehe, priznanja in simpatije. Na Slovenskem: mlado učiteljstvo ne vodi, njegove inciative se premalo upoštevajo, ono se težko uveljavlja in še teže uspešno udejstvuje, zato ne žanje velikih, vidnih uspehov, ne javnega priznanja, ne iskrenih simpatij, ampak se baje izogiblje organizacije in postaja celo — »parazitstvo v lastnih vrstah«. Spremenite vzroke in verujte, spremenile se bodo tudi posledice! Tudi v tem, da marsikdo dobre volje in resnega hotenja najmlajših tovarišev noče videti, ne priznati, ne upoštevati in ne ceniti, da se marsikdo noče oprijeti njihovih stremljenj, ampak jih a priori odklanja, zahtevajoč od njih, da le pohlevno capljajo za drugimi, da le mirujejo in se učijo od starejših«, tudi v tem je važen vzrok, da nekateri najmlajši stojijo apatično ob strani' in zaposlujejo svoje energije drugod, kjer naletijo na prijazno razumevanje! P. §6fl*\a Opomba uredništva. Priobčujemo zgornji članek našega mladega tovariša in sicer ne iz razloga, ki ga je poklical na plan, marveč zaradi mnogih resnic, ki jih vsebuje kljub napačni tarči, proti kateri strelja svoje puščice. Naš članek je bil naperjen proti dotičnim »tovarišem«, ki se nočejo organizirati ter bi iža morali prav oni mladi, agilni tovariši, v imenu katerih piše IP. Š., podpisati z obema rokama. Gre torej le za nevšečen nesporazum. V ostalem pa prepuščamo besedo našemu uvodničarju, ker nam je zelo mnogo na tem, da se to važno vprašanje vsestransko objasni.