165. štev.
V Ljubljani, četrtek 10. julija 1019.
II. leto.
iStvo J® na Starem trg« štev. 19. Telefon 860. — Upravništvo je na Marijinem trgn štev. 8. — Telefon S ter. 44. ■
'Vukia
Na pismene naročbe brea poiiljatre denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnin«'
toniva
. ^j.lu bi *
porabljenem prosta, n sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inscratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnim ali znamka. — Dopisi naj se fntnklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Velja v Ljubljani in po pošti:
*®lo leto ... K 84 — Pol leta . . . „ 42 — četrt leta ... „21*— mesec. . . „ 7-_
inozemstvo:
*» celo leto naprej K95— Pol leta _	_	50 —
** c«rt leta „ n 26--** ®esec ,	„	9 —
Naša Reka.
Krvavi dogodki na reških ulicah iso samo znak italijanskega sovraštva «o Jugoslovanov, ampak so tudi resen pomin vsemu kulturnemu svetu, ki se zanima za našo Reko.
pokroSS^om1"^!!3 P°blia P°,e francoske ‘ ofickie £	armad?
imefle S JUd ’ katedh življenje in kufturo.	gUrn° pod italiJansko
rečni?®, t0, ?e Sod« v času, ko se rešuje o državni pripadnosti naše ^eke, katero so zasedli Italijani brez vsake pravice. Niti škandalozna london-a Pogodba ne priznava Italiji jugo-s,9Vanske Reke. Reški iahoni so uprizorili skibno pripravljen napad na Francoze, da bi jih prisilili k umiku z Reke.
Znano je, da Francozi zagovarjajo naše Pravice, čeprav jih oficijelno Francija vsled londonskega dogovora za sedaj ne more priznati. Francozi, ki imajo na Reki oporo za vojaško akcijo proti boljševiški Madžarski, naj bi torej vsled Italijanskih napadov zapusti!! Reko.
Namen italijanske propagande, ki je prispela že do krvavih dejanj, je očiten.
Prvič naj bi Francozi odšli z Reke ’ d?. morei° potem Italijani tem ks Jk if 1 ati na^e ljudstvo, drugič pa P j. 7rez kontrole in bi lažje občevali ruu s te strani z boljševiško Madžarsko, rri vsem tem pa ima italijanska vlada tudi svojo besedo.
Pridružimo se hrvatski javnosti, sinua«!fVu okupacijo Reke po jugo-vlada ur, 'n francoskih četah. Naša takničn 2radu naj izposluje v Parizu ianov v- evakuacii° Reke s strani Itali-na aJi J£,v,n*n,aj° nobene pravice moriti treha k3 ?emlji naše ljudi. Železo je kunnis. ati’ dokler je vroče 1 Celg-ne na «I0slovansks narod najsevzdig-v«dno i0 .am"00 naše Reke, ki je in bo ^J^Mugoslovanska!
«	'	.im	II———
fzgredi v Italiji.
JaviiTr8tJ 9'iuH]a (PoS> por > »kvanti«
IzJodiK ™ 'M1° prl draginj3kih nIh . v ^toeenci 80 oseb ranjeni. ln 500
—gredt 86 P« vsej Italiji DonaynV
VLADIMIR LEVSTIK. "	-UJU“
f r. v .	126 “»Ualjevanje.
Višnjeva repatica.
«gih tah1XadSSl!m' kat0 “ **«» - PO »Aber papaček!« je zafogotila milostljiva. »Ti *Uaš zmerom take — socijalistične izraze.* °pa2^mizje se je streslo od smeha nad duhovito
Pravzaprav ta gospod?« je pobral grof. r sklepam, ga vsi poznate?«
Srnhn, .0	Plebei8kega	tribunal«	se	je	za-
Ua ni: • Smu^klap' »Vsak paglavec vam ga pokaže delav'?1.; ‘ Vlktor Mahnd Je rohneči bavbav vseh hQd: Sk,h shodov po naši deželi in — mimogrede Povedano — prvi, ki bi ga jaz povišal,« če bi napravili za dohtarja.«
Se v*SmcSen dedec,« je prispeval Skalon. »Izvaža Uevar!3 u V.radah* kakor tragični junaki. Ampak Proces c	Ja; tudi taz bi naPravil ž njim kratek
diteli*?r.	tiče vnanje podobe,« je menil naš vo-
pohlina	°L- ka2oč z ^avo na pravkar došlega
’ >me z,vo spominja prijatelja Petra, ko je
VoraŠctnie Oriienta. | AraP* želi*° državo, ki bi se raz- | toda zagotovil znatno podporo v ino-r	J	J	|	tezala	Dreko	Siriie	do	aleksandrijskega	i	zemskih bankovcih, osobito v angleških
V bjelovarski „Nezavisnosti“ je priobčil dr. Ivo Roič sledeči članek:
Mirovna konferenca se peča sedaj (t. j., ko je bil pisan članek) z rešitvijo avstrijskega vprašanja. Medtem pa je postal svet nestrpljiv, ker so še Madžarska, Bolgarska m Turčija, ki pričakujejo svojo usodo.
Ideje boljševizma se širijo. Daleč smo od idealnih Wilsonovih principov, a posledica tega je, da postaja svet četvorice, ki odloča o usodi sveta vedno bolj neodločen. Stvar se kom-plicira vedno bolj. Ako bo šlo tako naprej, smemo upati, da bomo mogli še le čez kako desetletje uživati dobrote miru.
Pri nas se naravno govori in piše samo o jugoslovanskem vprašaniu Toda poleg tega vprašanja je še drugi! važnejši problem, in to je vprašanie Turčije in Male Azije. vPrasanje
Narodi, ki prihajalo tu v poštev so: Grki, Armenci, Kurdi, Sirci, Arabi, Židje in Turki. Do sedaj je bilo vse io ozemlje z 18 do 20 milijoni prebi valcev pod gospcdstvom turškega cesarstva.
Turki so bili gospodarji prostranega ozemlja od Arhipelaga do Perzije in Perzijskega zaliva, do Indijskega oceana in Rdečega morja. Najvažnejša mesta so: Smirna, Trapezpnt, Alep, Mossul, Bagdad, Damask, Beirut, Jeruzalem, Meka in Medina.
Grki zahtevajo (po Venizelosu) vilajete Biussu, S’Airdin in obalo Egejskega morja z največjim političnim, kulturnim in gospodarskim siediščem — Smirno.
Usoda Armencev je znana. Turška preganjanja proti njim v letih 1894 do 1896, 1903, 1909 in 1®15 so bila strašna in so zahtevala nad en milijon ljudi. Danes je Armencev okoli 3 do 4 milijone. Zahtevajo svobodno Armenijo z vilajeti DJabekfr, Sevaš, Van, Erzerum, Trapezuut, Karput, Bitlis in pristop na Črno morje ter aleksandrijski zaliv. Priznali bi tudi protektorat kake velesile pod kontrolo zveze narodov.
Kurdi hočejo svojo državo, ki bi se raztezala od Diaberkira do Perzijskega Kurdistana.
Sirci zahtevajo enotno državo, od Sredozemskega morja z Damaskom, Beirutom, Alepom in Mossulom.
tezala preko Sirije do aleksandrijskega zaliva.
Židje zahtevajo ustanovitev svobodne židovske države v Jordanski dolini in okolico Jeruzalema.
Turki pa bi seveda najraje obdržali vse.
Ta problem je zelo kompliciran vsled tajnih dogovorov evropskih velesil leta 1915 in 1916, s katerimi so si razdelile interesne sfere in upliv na azijsko Turčijo, in tako se iahko zgodi, da ostane Turčija tudi topot živa.
In tako bo turško cesarstvo in ž njim Balkan, ako se razmere pe, uredijo pošteno, pravično ln po želji naroda, zopet žarišče bodočih krvavih dogodjcov! In zopet se bodo morili naši otroci, kakor smo se nji in naši očetje! In našli še bodo zopet ljudje, ki bodo misiili, da bo zmagala pravica in ne interes!
Usoda tržaških Slovencev.
Maribor, 8. julija. „Straža“ poroča sledeče: Begunci iz Trsta, ki so skrivaj prišli čez gore, pripovedujejo, da so Italijani v Trstu obesili na javnem trgu 24 slovenskih voditeljev in 4 Slovenke. Nesrečneže so osumili, da pripravljajo upor. Tržaški Narodni dom in Clril-Metodovo šolo so zažgali-
. Tudi v Ljubljani so se raznesle vesti o krvavem početju Italijanov v Trstu, ki so baje prišii na sled uporu. Nekateri spravljajo celo smrt dr. Tume v zvezo s temi dogodki. Kakih uradnih poročil še ni. Op. ur.
Bela Kun prosi Irenina pomoči.
Pariz, 8. julija. Havas javlja po Union ag: Ogrska sovjetska vlada nadaljuje z Moskvo živahne dogovore glede „zveze obeh sovjetskih republik". Madžari trenetno zahtevajo finančno pomoč ,od Ljenina, ki je sprejel dva komisarja, dospevša iz Budimpešte zračnim potom. Od njega sta zahtevala zlato z ozirom na siabi finančni P°J°zai Madžarske, kjer prebivalstvo odklanja bankovce nove vlade in kjer delavci neprestano zahtevajo povišanje mezd. Kljub živahnemu protestu finančnega poverjenika Krestinskega je Llemn odklonil subvencijo v zlatu,
bil še mlajših let. Prav takšenle slamnik nosi in tudi pepitaste hlače, hehe!«
»Mahnč?« se je zmrdnil humanist, izvedevši, o kom govore. »Nu, prosim te, da me prispodabljaš takemu proletu, je vendar preveč ljubeznjivo. Peter Pohlin ne ropa in ne krade —«
»On pa?« je-vprašal grof-^
»Tega ne ravno; ab klasične drame piše, in o »Cesarju Janezu«, s katerim je pogorel pred letom dni, tretji stih od zgoraj na štiriindvajseti strani za poldrugi jamb predolg- To je škandal, ne glede na njegovo rdečkarsko propagando!« Ogorčeno je prekrižal pesti.
»Rad bi ga videl, tega zanimivega sovražnika,«
je izjavil grof smeje se. ........................
»Za Boga, cher cotnte!« jc vznsnila Nina, kakor bi šlo za protinaraven zločin. »To pač ni vaša resna beseda?«
»Čemu ne? Že radi teh abotnih napadov: jaz ne smatram tigrov za neukrotljive zveri.«
Dora je komaj vidno pokimala, kakor bi si mislila svoje, ter pozabila odgovoriti Egonu na zadnje izmed bedarij, s katerimi jo je motil v poslušanju.
»Čemu kimaš“, je šepnil gospodič razjarjeno. »In prej si kar drevenela, videl sem te . . .«
zemskih bankovcih, osobito v angleških in francoskih., _____
Beguncem.
Tisti begunci, ki nimajo ne doma v svoji pravi domovini, ne tukaj kakega imetja, zlasti dela nezmožne sirote brez staršetr, ubožne vdove in njih otroci ter pohabljenci, bivajoči v Ljubljani, ali v bližini Ljubljane, naj se takpj zglase v Ljubljani, Ljudski dom, scba št. 25 in prinesejo s seboj potrdila ubožnosti ter nujne potrebe, da se jim takoj pomaga-
' Oni, ki bivajo drugod po Sloveniji, naj se prijavijo pismeno in priiože prijavi nav edena potrdila. Store naj to ekspresnim potom.
Gre za važno posebno akcijo, ki bo tem siromakom y prid. Prosimo usmiljeno občinstvo, naj o tem begunske ubožce takoj opozori in jim pojasni, da je to posebna akcija, za katero ne veljajo priglasnice, ki so jih vposlali na naš tozadevni poziv pred kratkim. Treba je torej, da se sedaj še enkrat prijavijo. — Begunski sosvet v Ljubljani.
Mirovna konferenca.
Beško vprašanje.
Pariz, 7. julija. V soboto so se vršili daljši dogovori med Tittonijem in Tardieu-jem, predsednikom terlto-rijalne komisije. Razpravljala sta reški in jugoslovanski problem. V krogih mirovne konference izražajo upanje, da se doseže z novo italijansko vlado formula sporazuma. „Le Journal" piše, da bodo pogajanja dovedla do sporazuma, da ni dvomiti nad poštenostjo Tittonijevih prejšnjih simpatij do Francije, svetuje pa, naj se razburjenje Italijanov glede Reke precej omeji. __________
Meje Nemške Avstrije. Pariz, 7. julija. Sobotna seja komisije za določevanje geografičnih mej je razpravljala o dr. Rennerievi noti glede mej Nemške Avstrije. Zadeva se je izročila subkomisiji v podrobno razpravo.
Italija in vprašanje mej. »Vos-sische Zeiiung »poroča iz Lugana: Italijanski ministrski svet se je v petek pečal z italijanskimi teritorialnimi zahtevami. Ministrski predsednik Nitti je
»Moj ženin ne bi mogel biti ljubosumnejši od tebe,« ga je zavrnila prerirno.
»Tvoj ženin! Kateri neki? Mogoče on? Eh, Dora, lahko bi bila malce ponosnejša nase; nisem se nadejal, da pojdeš tudi ti v jato, ki gdga za njim.«
»Fin človek si, treba reči!«
»Magari... A grof bo moral postati Turek in sezidati harem za svoje zaljubljene goske.«
»In hlev za svoje psičke, to naj te skrbi.« Z zaničevanjem mu je okrenila pol hrbta in se okrutno nasmehnila grofu, ko je sredi pomenka z gospodi ustavil oko na nji.
Egon je siknil kakor gad. Najrajši bi jo bil z zobmi usekal v oblo ramo, ki je vznemirljivo sijala skozi bluzin rokav; prav tedaj pa je vzkliknil grof:
»Saj res, pozabili smo brati do konca; kaj pravi »Rdeči Plamen« še dalje?«
»O, malo,« je zamrmral Egon, gledaje v list »ni vredno — brrl... Vse to nas ne razburja; preko gnijoče buržoazije nadaljuje socijalna demokracija svojo zmagovito pot.“
___________________ (Dalje	prih.)
sporočil, da se je Tittoni, kot predsednik italijanske mirovne delegacije dogovoril z drugimi člani delegacije, da se naj italijanski teritorijalni problemi sprejmejo v mirovno pogodbo Nemške Avstrije. (Ldu.)
Politični pregled.
p Regent Aleksander — ogrski kralj? Ogrski dopisni urad razširja po „V« (Os Ujsagu“ vest, da namerava protisovjetska vlada grofa Julija Ka rolyia, ki ima svoj sedež v Szegedinu in katero indirektno podpira ententa, premestiti svoj sedež v Budimpešto, proklamirati kraljestvo in ponuditi ogrsko kraljevsko krono regentu Aleksandru. — V nekaterih ogrskdi političnih strujah živahno razpravljajo personalno unijo med Belgradom in Madžarsko. Vest je vzbudila v Budimpešti senzacijo.
p Zopet strankarsko premirje. Med slovenskimi strankami se je ponovno sklenil dogovor medsebojnega premirja. Smo radovedni, za kako dolgo in kdo ga bo prvi kršili
p Kriza v deželni vladi. Kakor znano, je sklenilo načelstvo JDS, da zastopnika JDS pri deželni vladi de-misijonirata vsled strankarskih spletk s strani SLS. V vladni seji 8. t. m. pa je bil predlog podpredsednika dr. Žerjava in poverjenika za pravo-sodstvo dr. Ravniharja na demisijo celokupne deželne vlade odklonjen z glasovi zastopnikov SLS, ki imajo v vladi večino.
p Angleški kralj brzojavlja Aleksandru. Iz Belgrada javljajo: Angleški kralj Jurij je o priliki podpisovanja miru poslal srbskemu kralju nastopno brzojavko: Tatrenotekobčne radosti pošiljam Vam in preko Vas narodom Vašega kraljestva svoja iskrena in topla čestitanja, kakor'tudi tople simpatije britanskega naroda srbsko - hrvatsko - slovenskemu narodu, ki je s tako divno hrabrostjo izdržal dolgo dobo Izkušanja in trpljenja, kateremu je sedaj konec. Skupne muke, ki smo jih prebili za vojne, nas navdajajo z nado, da bomo mogli še močneje zvezani delovati za stvar miru in mednarodne kooperacije. Jurij. (Ldu.)
p Nova Čehoslovaška vlada. Praga, 8. julija. (Čtu.) Dani novoimenovanega čehoslovaškega kabineta so: Ministrski predsednik Tušar, minister za notranje stvari Š v eh la, minister za zunanje posle dr. Beneš, finančni minister H o r a č e k (agrarec), trgovinski minister H e i d 1 e r (narodni socijalist), minister za javna dela Ham pl (socijaini demokrat), minister za prehranp Ho ud ek (Slovak), železniški minister StFibrny (narodni socijalist), minister za poljedelstvo Pražek (agrarec), minister za zdravstvo in zastopnik Slovaške dr. Šro-bar, minister za socialno skrbstvo Winter (socijaini demokrat), minister za pravosodstvo Vesely (narodni socijalist), naučni minister H a b r m a n (socijaini demokrat), minister za narodno brambo Klofač (narodni socialist) in minister za pošto in br-zojav S ta n ek (agrarec). (Ldu.)
p Kolčakova misija v Parizu. Pariz, 7. julija. (Pos. por.) V soboto je dospela v Pariz iz Omska posebna misija admirala Kolčaka. Misiji načeluje general Dragomirov. O nalogi misije se je general Dragomirov izrazil napram uredniku „Le Journala", da ima misija informativen ^načaj. — O osvobojenju Rusije izpod Leninove vlade je general dejal: „Osvobojenje Rusije je matematična gotovost. Boj proti boljševikom je trdovraten in ljut, toda uspešen, kar podkrepljuje naše nade. Na 1.500 kilometerski fronti je Deniklnova vojska razbila boljševiško armado, si izvojevala sijajne zmage nad boljševiki ob Volgi, v gubernijah Saratov, Veronež, Jekaterinoslav, Har-kov itd. Sedaj smo osvobodili ozemlje, ki šteje do 40 miljonov prebivalcev. Hočemo vzpostavitev zdravih in normalnih razmer v zemlji, razdrapani vsled teorij Lenina in tovarišev."
p Demisija J. Brattana. O tej zadevi piše .Journal des Dčbats"
med drugim naslednje: „Obžaluiemo, da smo v Romuniji kot v drugih zavezniških in prijateljskih deželah po neopravičljivi nemarnosti zafrečkali naklonjenost, ki je samo čakala prilike, da se javi. Vendar pa je treba ugotoviti, da je romunska diplomacija deloma sama kriva neuspehov, o katerih se pritožuje. V začetku konference ni znala presoditi položaja vzlic prijateljskim opominom. Iz celotne priklopitve Banata, t. j. iz drugovrst nega ali samoljubnega vprašanja je napravila poglavitno vprašanje. Oklenila se je pogodbe iz 1.1916. z isto trmo kakor Sonnino na Londonski dogovor. Skoro solidarizirala se je z italijansko diplomacijo. Uganjala je zemljepisno politiko, mesto da bi se oklenila narodne politike. Italijanski ministri, ki so sledili enakim načrtom, so izginili s pozorišča in odnesli slabše ime, nego Orispi po Adui. Naravno, da je Bratianovo stališče omajano ... Romunija bo našia ravnovesje, če se odkrito vrne k narodni politiki s čistimi nameni in sredstvi. L. 1878. je zakrknjena kujavost bu-kareškega kabineta napram Rusiji zelo drago stala Romunsko. Kujanje ni politika. Piavi državnik se skuša prilagoditi položaju. Na vsak način pa živo želimo, da konferenca po močeh olajša Romuniji rešiti krizo, ki se kaže resna."	P.	P.
Pokrajinske vesti.
kr Kamnik. Trgovci kamniškega okraja bodo imeli v nedeljo, 13. t. m. ob 13. uri v dvorani Kamniškega doma v Kamniku, občni zbor Trgovske zadruge, kjer se namerava ustanoviti »Gremij trgovcev14 za cel politični okraj. Tega zborovanja naj bi se vdeležili vsi trgovci in trgovke tega okraja, da se združijo, ker le v organizaciji je moč.
kr Proštov, gasilno in reševalno društvo v Kranju proslavi svojo 40 letnico dne 5. avgusta t. 1. Prosi se cenj. društva, da se na to prireditev ozirajo. Natančni spored priobčimo pravočasno.	Odbor.
kr V Radovljici so igrale šolske deklice tako .ljubko in dobro, k*Kor se še ni igralo v tem poslopju. Čast malim deklicam in jednako gdč. učiteljicam za njih požrtvovalni trud. Občinstvo prosi, naj se ta igra ponovi in naj bi bil pričetek, radi dnevne vročine, ob 7. uri zvečer. Več občanov.
kr Črnomelj! Cenj. Jugoslavija* 1 K vašem članku v nedeljski številki o črnomeljskih razmerah, vas moram opozoriti, da je to še vse premalo pisano. Pišete, da so se tu in tam prejemale od strank piške in jajca, vendar bodi pripomnjeno, da je bila ta navada na našem glavarstvu ves čas vojne splošno udomačena, in to od najvišjega do najnižjega, kdor je le prošnje sprejemal. Kar je pa delal narednik (feldvebel) Lubšina, nemčur, to presega že vse meje, Četudi so vedeli za to vsi od najvišjega do najnižjega. Šel je v urad vedno pijan že zjutraj, nobena stranka se ni smela oglasiti v uradu za formular za oproš-čenje, če mu ni dan poprej nanesla v hišo vsega dobrega. Kdor ni nič prinesel, ga je kar spodil iz urada, kakor psa. To sp vedeli vsi v Črnomlju, pa so vsi molčali. Ta narednik je imel vedno mnogo drv pred hišo, ki so mu jih pripeljali kmetje zastonj. Ku-retine je imel do sto glav in suho svinjino je celo prodajal. Pred kratkim je bila ta oseba prestavljena v Ljubljano in pred odhodom je bila licitacija njegovih drv, ki si jih je bil nabral. Če bi se hotelo vse pisati, bi ne bilo konca. Tudi flfgovci so bili edini z gospodo od glavarstva, tako da njim ni nikoli nič primanjkovajo, ne sladkorja, ne petroleja, ne druzega, ubogo ljudstvo in bolniki so pa bili < cele zime v temi. Trgovce bi se moralo še sedaj nndzorovati. Pek Leitgeb n. pr. peče črn kruh, ki ga moramo plačevati po šest kron kilogram.
kr Črnomelj. Narodna čitalnica v Črnomlju slavi v nedeljo, 13. t m. 50 letnico svojega obstanka. Spored slavnosti: V soboto 12. t. m. zvečer: Bakljada po mestu. Nedelja: zjutraj
budnica, ob 9. url slavnostna seja v čitalnici, opoldne sprejem hrvatskih in slovenskih go3tov na kolodvoru, skupni obed ob 14 uri. Ljudska veselica na prostem. Preskrbljeno je za dobro pijačo in hrano. Kot znana belokranjska specijaliteta se bodo pekli na ražnjih mladi, mastni jančki.
kr Sodražki Sokol priredi v soboto dne 12. in nedeljo 13, julija pevski večer v Štrbenkovi dvorani. Na sporedu so moški in mešani zbori ter samospevi. V soboto začetek ob pol 21. uri, v nedeljo pa ob 17. uril
Odbor.
kr Trbovlje. Pravijo, da nas je
20.000 ljudi v Trbovljah. Tud! sicer se govori, da so Trbolje velik kraj, menda drugi največji na Štajerskem in sploh največji industrijski kraj Jugoslavije. Pa tudi naj pazljivejši čitatelj, ki čita dan za dnem vse slovenske časopise, ne najde zlepa kakega poročila v njih iz Trbovelj. Človek bi lahko mislil, da žive tam ijudje v taki zadovoljnosti, sreči in blagostanju, da se sploh ne brigajo za oitali svet. Pa temu ni tako. Pač pa smo Trboveljčani tako zaspani in pa komodni, da se nam niti ne ljubi javno pribiti žalostnega dejstva, da Trbovlje z
20.000 prebivalci že nad 14 dni nima nobene pošte I Ni to edino, kar nam je na srcu, a za enkrat je pač naj- j važnejše, da se nam sploh da prilika, ; stopiti s svetom v stik V najoddalje- j nejši gorski vasi čitajo jutranje liste še isti dan, pri nas pa, ki ležimo ko- | likortoliko ob progi in smo baje naj- ; večji industrijski kraj, jih čitamo šele I drugi ali tretji dan če se medtem že i ne porazgube. Odpošiljanje in preje- j manje zavojev je skoro nernog« če. Za ■ kar je vozila pošta prej trikrat na dan, ; na kolodvor, bi opravil ubogi pismo- j noša komaj v enem tednu, pa tudi če ! bi hod 1 cel teden dan za dnem 24 ur j samo na kolodvor, kaj še, da bi pošto ! raznesel 1 Vemo, da tiči vzrok te skrajne malomarnosti, da nima kraj z 20 000 , ljudmi vozne pošte, v uprav polže-vem reševanju najnujnejših vprašanj, I gotovo pa je, da bi se morala tudi j občinska uprava pobrigati za to zadevo in podrezati slavno ljubljansko vlado, ki za nas Štajerce itak nima j veliko smisla, da v doglednem času j ukrene nekaj pozitivnega. Če je občinski upravi vseeno, imamo li pošto ali ne — pa nam še ni vseeno. Žalostno dovolj, da moramo to malomarnost in brezbrižnost ožigosati v javnosti.
kr Sromlje. Poštne razmere. Dostava pošte adresatom na dom je bila tekom vojne ukinjena. Kot mnogo l drugega, prenesli smo i to, uvažujoč i vojno in nje posied-ce. Da tes — ko j so razmere skoro normalne — bi bilo ! umestno, da i naš SHS poštni urad ukrene potrebno, da se v doglednem času temu nedostatku odpomore. Vsekakor naj bi se pa skrbelo, da se prihajajoče nujne pošiljatve, kakor brzojavke idr., takoj dostavijo.
kr Bralno društvo Vučjavas priredi v nedeljo 13 julija ob 16. url v gostilni Majer-Nemec v Bučečovcih tombolo na dobitke. Čisti dobiček je namenjen vojnim invalidom v župniji in Skoroškim beguncem. Iz tega povoda pričakuje odbor mnogobrojne j udeležbe.
! kr Slov. Bistrica. Ker hočemo imeti v doslej nemčurskih gnezdih odločne in čiste Jugoslovane, dl bomo lahko kulturno in polit čno zadostno živeli, dajem dopisniku iz nedeljske »Jugoslavije14 na njegova nervozna vprašanja (ali morda tudi v njegovi hiši občuje kaka nemčurka, ki se je izkazala leta 1914) sledeče stvarno pojasnilo. Čiščenje v Slov Bistrici še ni niti do polovice izvršeno, ker nam je celo vlada pustila celo kopo nem-škutarskih uradnikov kot na davkariji in sodniji, kjer so ostali kar štirje s predsednikom vred in se še danes blišči na poslopju v bleščečih zlatih črkah napis »K. k. Bezirksgericht". Povrhtega imamo celo vrsto nemških bogatašev v mestu, ki so se trdno odločili, še naprej na račun slovenskega ljudstva lahko in dobro živeti. Imajo Še uslužbence, M niti slovenski govoriti ne znajo itd. Izkazalo se je,
da so delali razvoju naše državne misli med ljudstvom največjo zapreko odpuščeni uradniki, ker so v svojem brezdelnem času samo ščuvali proti Jugoslaviji. Zato sem v občinskem svetu ponovno predlagal, naj se odpuščenim učiteljicam v Slov. Bistrici odpovedo stanovanja. Predlog je bil tudi ponovno sprejet. Ko pa sem vprašal na občini, čemu je učiteljic* Novak še vedno v Slov. Bi trici, se ml je reklo, da ji je občina stanovanjc že odpovedala, a lekarnar K., odbor* nik Sokola, pri katerem učiteljica No* vak stalno občuje, ji je odstopil svojo sobo, čeprav ona nima v Si. Bistrici nima prav nič opraviti. Takšno po* stopanje odbornika Sokola napram odpuščeni učiteljici, ki je hčerka slovenske matere, poučevala na slovenski ljudski šoli, a bila kljub temu naj-zagrizenejša nemčurka, pa menda vsak najzmernejši Slovenec odločno obsoja.	Dr. Reisman. \
kr Pragersko. Prvega julija so bili odslovljeni Iz tukajšnje kurilnice vsi Nemci in bi se morali do 7. juliju tudi izseliti v Nemško Avstrijo. Med temi je bil tudi strojni mojster Franc Novvak, velik Nemec in sovražnik vsega, kar je slovansko. Ta človek je porabil prve dni julija, mesto da bi se pripravil na selitev, v to, da je šel v Gradec in tam (morda) (pa neverjetno) našu tal nemške internacijonalne sodruge. da še enkrat protestirajo proti njegovi premestitvi v Gradec, ker je renegat in Reich*4 bundhezer in zato, da nikakor ni pr^ štora zanj v lačenberški Avstriji. Pe-ijal se je tudi v Ljubljano in tam omamil gotove gospode, da ga pustijo Š? na Pragerskem, kjer boae zvest svoji prisegi, lahko nadaljeval svoje rene-gatsko delo v prid Nemški Avstriji* da bode lahko naprej zabavljal črez tako sovraženo Jugoslavijo, na katero ga kakor se vidi, veže še samo trebuh. Da bi bil ta človek postal J jgoslovafl* kar črez noč. pa ne verjamejo niti gospodje v Ljubljani. Tudi ni verjetno,, da bi ostal v Jugoslaviji, zato da odstopi dižavi del vojnih dobičkov ki*1 jih je priverižil v vojnem časti* set drugega dela itak ni opravijal. Verjetneje pa je. da ostane tukaj, dokler n« spravi te dobičke na varno. Kako smo bili razočarani 7. julija, ko smo videli tega gospoda, mesto se peljati iz Pra-geiskega, zopet opraljats svojo službo. Kako se nam bodo smejali graški in-ternacijonal.ii Nemci, ki se ga branijo s protestnimi shodi, da ga mi d.žimo, in to še na Pragerskem, v najbolj eksponiranem kraju. Sram nas je, ker se to ni zgodilo z železno metlo, tudi ne iz človekoljublja amoak s prav navadnim, stanm avstrijskim kranpoiU'
kr Maribor. V tukajšnji b »lnfc* je umrl slovenski odvetnik dr. Iva11 Glnscr,
kr ŠpUje. Občinski zastop / Špilju je razpuščen. Za gerfcnta j® “ imenovan zaveden Slovenec Ignacij 4 Tišler, posestnik v Špiiju.
1 kr Borovlje. Gotovim gospodom, ki so v s užbi naše vlade, svetujemo z vso resnostjo, naj v hišah, kjer j® slovenski jezik obsevalni jezik, tudi oni govore vedno le ta jezik. drug*fe bomo primorani, nastopiti drugače!
kr Borovlje. (Dvojni alarrft.) P°' noči 27. t. m. rnajnika so alarmiraj*' vse deiavce, da zgiabjo orožje pr0” Jugoslovanom. Kakšna usoda je te doletela, je znano. Obenem pa je občinski sluga [obvestil na tihem voditelj tukajšnje nemškutarije, naj s* zbero ob 2 uri ponoči na kolodvor* odkoder jih odpelje vlak v Celovec-
tas o i kaj
Ru;
nje
kar
koi
Sev
me
no
za
tn'
n
Bi
na
je
ku
Sa
Ki
8e
sa
nii
ka
dii
zn
mi
S:
P'
tii
Čl
za
in
le
ta
tr
P
o
4<
m
p
Čl
gi
n;
p
ki
Ča
ni
d<
Si
bi
1.
r<
b
o
o
k
f
t
Dnevne vesti.
dn Število vseučillških prof®' sorjev neomejeno. Čten 23. novegf
zakonskega načrta o vseučiliščih,
Id
vseučilišči1
govori o omejenih starih profesorjev, je izčrtan.
dn Srbsko-hrvatski jezik v 2®' hoslovašKih šolah. S prihodnjim skim letom se uvede v čehoslova»» šolah siboh^vašČina kot oblvezni k*1 Čehoslovaškf p>of:sorji pridejo jugoslovanske univerze, da se naiic* jo srbohrvaščine.
dn Afera Schitnik menda kani *aspati ali kaj. Dobro bi bilo, da se jj tem radovedni javnosti sporoči, «1 se je že tozadevno ukrenilo.
dn Prošnja 1 V Ljubljani žive 3 Kusi (l geometer, 1 profesor za risa-"ie na gimnaziji in 1 akademični sli-*ar) brez vsakega zasluŽKa in dohod-*°v zbežal* so pred pogromom bolj-*6vtkov — v ne ravno najboljših raz-®erah. Obračam se na slovensko javnost, da, kdor ima kako prosto mesto a iednega teh poki cev, naj jo odda vnl!’ .da zamorem potem dotičnega B/ed* "^erezina Jenkova» B'ed »Vda
na* dn.»Dijaška Počitniška zveza"
je ”i3n,a vsem svojim članom, da se i glavnemu poverjeniku, JanžeNova-<?„ P0Srečil° doseči pri Ministarstvu ni Dra^ja v Beogradu četrtinsko vož-Kd P° v:?eh SHS državnih železnicah, se J r?^*®ktira na omenjeno ugodnost, sati ‘v,ia’ da izP°tni sledeče: Spini,..mora Prošnjo, naslovl|eno na Mi-kato !SlV0 ^aobračaja v Beogradu, v dira *e treba navesti, kje in kaj štu-Zna',*n*Ve3ti.’ d.a potuje v sv ho upo-mora s1kiirU*e«ill^ene domovine; se Saobračaja s 53880/JLok Ministarstva
Podelaje članom DP7 ’ 5 Jfater™ fe
tinske u	ugodnost	četr-
Član te ’ bovdaria« mora, da je trki* * .a podlagi tega prosi
in Špecitelnt^0201 i,Stek za natančn0 l!*£ C je!d0 uvedeno turo drž. že-
ta nčm-’ p(?‘eg tega mora priložiti na* triena nas’ov* Prošnja mora biti popri^0 š?.!s.ke«i ravnateljstvu ali po okr „Jini P°Btičnični oblasti (oblasti, }.ei-' 8*avarst u) Prošnje naj se poš-na«i najkasuejo do 1. avgusta na n d : Ja°že Novak, Notranje Gorice Jti, e2ovica Pri Ljubljani. Opozarjamo ]3ne, naj prilože na isti svojo fotografijo, podpisano in na sprednji strani haslov.
dn Konsumna zadruga beo-gradskih uradnikov išče upravnika, ki je izvežban v trgovskih posiih. Plača in drugi pogoji po dogovoru. Ponudbe s potrebnimi podatki je poslati Jo «>nca julija 1.1.: Upravi Petre-
h/ ,e.z«d:'uge> uiica Miloša Velikega or. 18. Beograd.
l toon °o,in,pij8k5 ‘«re v Anverzl
J. 1920. Beograd, 6 julija. Mednarodni komite za olimpijske igre je iz-orai Anverzo (Antvverpen) za sedež olimpijade i. 1920. Belgijska vlada je ®dobrila zn3tno denarno pomoč za J?3 r najboljši uspeh te spretne mani-jestacije. Naše spretne ustanove se oodo pozvale, da se udeleže olim-p,lade. (Ldu.)
»j. dn Pomanjkanje plina v Za-
pkn ^s,ed vei’kega pomanjkanja Dn a.j Zagrebu prestanejo izhajati vsi
TaRbiahnfki ,isti- (Riiet SHS. Agramer izhajati Jn Hrvati) Ti listi začno sedaj ^S.ooo klu,tr?i- Mestna plinarna ima dn m 'ta'
stavbinsf! ‘ezdno gibanje. Mariborsko gibanju n»i de‘av*ti,° ie v mezdnem Nejo v m ,a!ci te stroke naj ne po-k°nčano. r dok!er ni gibanje
Ljubljanske jvesti.
sprejemal opoldne deputacije in 2i stopnike korporacij v sprejemni d vol ram. Duhod s slavnostnega stopnišča.
3 Gospodične, gospe in go-5f°die akademiki in srednješolci! n5b.or v proslavo Petrovega dne Vas r*Xix.dnei! poživlja, da se v čira nega ‘em številu odzovete želji vrhov-voiskfxPove5inika *.naše jugoslovanske nega »n, v°ivodi Živ. P- Mišča, slav-^an gaIca §ermanske armade na al' kot Priglasite se kot nabiralke dan h nat>«ralci na veliki cvetlični
kl koli?Le.12 1 m-’ vsi brez razločka, 1 utegnete in ste zdravi, da JuRaSjf,^0,v Ljubljani svojo hvaležuost goslavii , oritelje:n za svobodno Ju-venki n0|J° vabilo veljaj vsaki Sio *rCno h Slovencu. Vsi ste nam pri-*ukotd0br?d0<i!.il Pričakujemo Vas v d*brani	ob g- v magistrate!
®°volite’ nlfr d?bite legitimacije. Bla-prine8ti s seboj cvetlice in
prazno, lahko steklenico! Druga navodila dobite ondi od odbora.
1 Prošnja za cvetlice. Za veliki cvetlični dan 12. t. m. v proslavo prvega rojstnega dne našega jugoslovanskega kralja Petra ter na korist invalidom potrebuje odbor čim več lepega cvetja, ki ga bodo prodajale po ulicah naše vrle gospodične. Vse naše vrtnarje in posestnike vrtov prosimo nal-uljudneje, da pošljejo v soboto ob 8. kolikor pač morejo cvetlic v magistr. dvorano, da se razdale med nabiralke, ki nimajo dovolj materijala.
1 Dva koncerta za invalide. Odbor v prosiavo Petrovega dne priredi na korist invalidov v petek zv. od 8. do 11. na vrtu hotela Union (v slučaju deževja v veliki dvorani) in v nedeljo popoldne od 4 do 8. zvečer na vrtu Nar. doma (v slučaju deževja v vseh spodnjih prostorih) koncert. Svira gledališki orkester, pod vodstvom g. kapelnika Jeraja. Vstopnina na prvi koncert bo 4 K za osebo, a na drugi 2 K za osebo. Preplačila na korist plemenite svrhe se bodo hvaležno sprejemala.
1 Glasbena Matica. V dobrodelnem kancertu na proslavo godu Njega Veličanstva Kralja Petra v soboto, 12. julija, bodo sodelovali pevski zbor Glasbene Matice, pevka gdč. Jelica Sadarjeva kot solistinja in komorni kvartet na godala gospodje Rihard Zika, Ivan Trost, M rka Dežela In Lado Zika. Vstopnice za ta dobrodelni koncert ki se vrši na korist vojnim invalidom! se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. Slovenci, proslavimo imendan našega kralja s plemenitimi, dobrimi deli! Vse pevke in vsi pevci Glasbene Matice se prosijo, da pridejo v petek zvečer ob 20. uri. k vaji v Matico.
1 Upokojeni častniki in voj uradniki — zaprisega. V torek dne 15. t. m. ob 10. mi se vrši za upokojene častnike, spadajoče v območje Komande mesta Ljubljana pri isti ustmeno zaprisega. Za pismeno zaprisego se dobe istofam tiskani obrazci.
1 Amerikanski akciji za šolske otroke. Pričele so se počitnice in otroci morajo tudi sedaj v šolo hoditi po zajutrk po nepotrebnem. Morda bi bi bilo bolj ugodno, ko bi se dalo živila Staršem na dom, ker mislim da bi tudi vsaka mati znala skuhati kakau in tako bi otrokom pot, staršem pa čevlje prihranili. Ob enem bi šlo samo skozi eno roko in nadzornice bi imele tudi počitnice.
1 Iz gledališke pisarne.*V petek, dne 11. t. m. ob 8 uri zvečer se uprizori v dramskem gledališču „Sch5n-herrjeva drama „Žena — vrag". Pri tej priliki se bodeta predstavila ljubljanskemu občinstvu ga. Paulinova in g. Maitinčevič, bivša člana slov. gie-gališča v Trstu. G. Skrbinšek vodi režijo in nastopi v vlogi moža. Predprodaja vstopnic v petek dopold le in popoldne pri dnevni blagajni dramskega gledališča ter zvečer pred predstavo.
1 Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana II., opozarja tovariše odbornike, da se bodejo redne tedenske seje vršile vsak pondeljek ob 19 uri v društvenem prostoru, kolodvorska ulica štev. 29. Vhod skozi gostilno ali kuhinjo. V slučaju da je
torekndeljek Prazn5k» se vr^‘ se‘a v
A »»Klub Beodradskih Matu-
19 f m L ki PrisPe v Ljubljano dne d|1j' jV®0® posebnim vlakom obiskal odneliPil3?1 J? Vrhniko. Na Bled se
si SSliJso2 xbIiane ziutrai in Krani si ogledajo vračajoč se iz Bleda. Kdor
Svi * q i Prfr,°liti izletn'kom, naj se javi v svrho določitve ševila izletnikov
v pis.-j.Ttii odoora za sprejem beograjskih maturanatov najkasneje do 16 t m v fizikalni dvorani I drž. gimnaz»je’
S N°v° podjetje v Ljubljani. Večletni vodja B »načeve kartonažne tovarne g. Emil Lajovic je prijavil tovarniško izdelovanje pločevinastih iz delkov vsake vrste (škatljic, plakatov itd.) v Ljubljani. Tovarna prične z delom koncem avgusta, ako ne bo običajnih sedanjih težkoč. Pričetek se bo pravočasno objavil. Potreba po enakem podjetju je velika in vsled tega t« z gospodarskega stališča
samo pozdravljamo. Zadnje čase smo dobavljali take izdelke večinoma iz Češke, ker Nemška Avstrija radi pomanjkanja premoga ni mogla delati nobene pločevine.
Kopališko vprašanje v Ljubljani. Še le velika vročina nas leto za letom opomni na velik nedostatek našega stolnega mesta: na kopališko mizerijo. Imamo sicer dve kopelji, Kolezijo in mestno v Št. Peterskem predmestju, kateri bi komaj zadostovali za mesto Kranj. Naj se vendar že enkrat zganejo mestni očetje in naj prebivalstvu podele tako važno sanitarno napravo kot je kopelj. Dobre in primerne vode ne manjka. Za enkrat naj bi se napravila za poletje kopelj ob Ljubljanici, na onem Jmestu, kjer je stalo nekdanje vojaško kopališče. Moderno, s pršnimi, parnimi in mrzlimi kopeljmi v bazenu, naj bi se pa za zimo napravilo v mestu. Dajte nam za enkrat vsaj prvo. Štedenje v tem oziru ni nikakor na mestu. Izdani denar bi se v pov2dsgo zdravja dobro obrestoval!
1 Koncert se vrši danes na vrtu restavracije Šmid v Gradišču šr. 2. Vrši se na vrtu ob lepem vremenu. Vstopnina prosta.
Reški dogodki.
Posebna komisija preišče dogodke.
Lyon, 9. julija. (Brezžično.) Radi spopadov med italijanskimi in francoskimi vojaki na Reki bodo uvedli preiskavo, ki bo poverjena posebni komisiji. Od štirih generalov, ki bodo tvorili to komisijo, bo po eden zastopal Francijo Italijo, Anglijo in Zedinjene države. (Ldu.)l
Ponovni italijanski napadi na francoske čete.
Reka, 9. julija. (Izv. por.) Včeraj so se ponovili ljuti in strastni napadi italijanskih vojakov na reško francosko posadko. Francoski vladi v Pariz je franc, komanda poslala po posebnem kurirju obširno poročilo o vseh dogodkih.
Reka, 9. julija. (Izv. por.) Francoska posadka je dobila iz Pariza povelje, da bodi za vsak slučaj pripravljena z orožjem.
Francoski listi o reških dogodkih.
Pariz, 7. julija. (Pos. por.) Francoski listi, kakor že javljeno, kratko bilježijo dogodke na Reki. „Le Journal* piše: »Spopadi, ki so izbruhnili na Reki med francoskimi in italijanskimi vojaki, kažejo, v kakšno nevarnost se izpostavljajo tako ostri spori kot je jadranski." Splošno je konstatirati dejstvo, da francoski listi d™*™? Posojajo dogodke na Reki. „retit Parisien“ konstatira dejstvo, da f?a Rek' ohladili medsebojni pri-jateljsk* odnošaji med obema povelj-ništvoma.	1
Kulturni pregled.
kl Drugi koncert bratov Jova-
H«,! D Je Pravtako sijajno uspel kot P Jo-Ji be m,ad|h umetnikov so fascinira10 poslušalce, ki so naoolnili
d dvorano do zadnjega ko-ti .. Faganinijev koncert v D-duru
Je .j!zlildr'0 ‘ežek se ga lotijo le najboljši godači. Milan Jovanovič
ga J6,. !gr.a‘ z neverjetno lahkoto. V vseh drugih točkah sporeda se je izkazal mojstra, na katerega so Jugoslovani lahko ponosni. Škoda, da so se mu od sredine do konca koncerta zaradt neznosne vročine neprestano odvijale in pokale strune. Mali Dušan je vzbudil posebno pozornost kot spremljevalec, pa tudi samostojno je lepo zaigral dva komada. Vsako točko je sprejelo občinstvo z navdušenim, neponehujočim ploskanjem in ni hotelo zapustiti dvorane, dokler nista še mnogo obetajoča mlada omet-nika dodala par komadov. Naj se v Ljubljani kmalu zopet oglasita!	Z.	F.
kl „Giasbena Matica" v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v pondeljek dne 14 julija 1919 ob 8. uri zvečer v lastni dvorani, Vegova ulica st. 5. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poro-
čilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev predsednika, i3 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti.
Gospodarstvo.
g Izvoz nekaterih predmetov brez kompenzacije. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo v bodoče dovoljevala :zvoz brez kompenzacije, toda proti plačilu režijskih stroškov za naslednje predmete: sirkovo seme, vinska drozga, zmleti koruzni storži, med, vino, žganje, bar in mandeljne. Tozadevno obvestilo, ki vsebuje tudi postavke režijskih stroškov, je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
g Uvoz italijanskega blaga
je dovoljen. Pri uvoiu se nna plačevati carino po minimalni carinski tarifi.
i
Zadnje vesti.
Jugoslovanski episkopat
Zagreb, 9. julija. (Izv. por.) Za 15. t. m. je sklicana v Zagreb v nadškofijski dvorec konferenca vseh škofov kraljestva Srbov, Hrvatov in Sio. encev, na kateri bodo razpravljali o vprašanju staroslovanskega bogoslužja in da se od rimskega papeža izposluje dovoljenje za uvedbo tega bogoslužja. Dalje bo konferenca razpravljala • bodočem konkordatu med Vankanora in državo SHS. Konferenca bo zavzela tudi stabšče nabrani najnovejšemu gibanju nižjega klera v državi.
Tittoni odpotoval v Rim.
Pariz, 8. julija. (Pes. por.) Tittoni je v ponedeljek zvečer odpotoval z mirovnima delegatoma Sciaiojo in FerrarisamvRun, da poroča kralju o položaju na mirovni konferenci. Tako se cf cijr lno zatrjuje. Prava misija njegovega potovanja pa je v tem, da izposluje od parlamenta, ki se sestane jutri 9. t. m. k' plenarni seji, popolno zaupnico giede svoje politike v vseh perečih vprašanjih. Če Tittoni ne doseže v zbornici zadovoljivega zaupanja, namerava takoj odložiti svojo misijo.	J
Romunija dobi vso Besarabijo.
Belgrad, 9. julija. (Izv. por.) Komunski ministrski predsednik Bra-tianu se je na svojem povratku r .Bukareštu izjavd, da Romunija ne podpiše mirovne pogodbe z Nemško Avstiijo. Vso Besarabijo je sret čo-tvorice prisodil Romuniji. Glede Banata Romunija ni prodrla s svojimi zahtevami kljub podpori Francije, ker sta Anglija in Amerika odločno stali na strani jugoslovanske delegacije.
Tatvine v zagrebškem Narodnem muzeju.
Zagreb, 19 julija. (Izv. por.) Prošlo noč so neznanci vdrli v Narodni muzej v gorenjem mestu. Iz rudninske zdirke so odnesli več zelo dragih in redkih Kamnov v skupni vrednosti 80.000 K.
Draginja v Italiji.
Trst, 8. juiija. Pri zadnjih izgredih v Florenci je prišlo do ostrih spopadov med demonstranti in vojaštvom. V Turinu so se pojavili draginjski izgredi; oplenjenih je bilo več tigovin južnega sadja, zelenjave in špecerije, ker niso trgovci hoteli prodajati po maksimalnih cenah.
Milan, 8. julija. Več veletrgovcev je z ozirom na vladno odredbo glede cen brzojavno odpovedalo raznim špedicijskim in importnim tvrdiram nadaljne naročbe. Telegrafisti so zajeli preko 100 takih brzojavk in trgovce ovadili.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubijar J.
Proda s©
gramov
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
in
se
Spišete grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete njena dvorna dama.
(28. nadaljevanje.)
»Ali si je mogel po tvojem pismu kaj misliti, kdo da si?c sem vprašala.
»Mislim, da,« je odgovorila, »ker je dostikrat zijal vame, ko sem ga videla na vožnji po Pratru.«
»Pa za božjo voljo vsaj nisi bila tako nespametna, da bi se bila sešla z mojim bratrancem ?«
»Oj, nikar ne bodite tako prestrašeni, Marija.«
»V resnici sem. Povej mi takoj vse.«
»No ... da ... šla sem.«
Bila sem kakor od strele zadeta; vedela sem, kako strogo so držali Marijo in da ji ni bilo niti dovoljeno iti do konca njihove ulice brez spremstva.
»Zaupala sem se Neži,« je pojasnjevala Marija. »Ona je bila najboljša oseba, kateri bi mogla povedati, Če se vse vpošteva; ker je njen oče hišnik v naši hiši, izlahka dobim ključe od njega, kedar me je volja iti z doma neopaženo in se zopet vrniti.«	.	........... .
Nasmejala se je in si zspalila svalčico. Nato pa je nadaljevala svojo zgodbo. »In res sem šla z doma — čez ponočno obllkb sem si ogrnila jutranje oblačilo, in ko sem srečno prišla mimo Hane, ki spi kakor mrtva, sem se splazila po stopnicah navzdol. Tam me je čakala Neža z dolgim plaščem in gostim pajčolanom, ki sem si vanj zavila glavo in obraz. Odklenila je vrata, jaz pa sem stekia po ulici in skočila v izveščeka, ki me je čakal natančno na mestu, ki ga je bil Rudolf označil.«
»In potem?«
»Potem sem se odpeljala in čez malo časa se je izvošček ustavil. Iz teme je pristopila neka postava. Bil je Rudoifl »Oj, Marija, kako naj vam izrazim svoja čustva? Skoraj omedlela sem od radosti, ko sem se zavedla, da sem v resnici ob njegovi strani. Tista vožnja je bila nebeška zame. Govorila sva o toliko rečeh, in bil je prav tako obožavanja vreden kakor sem si ga domišljala.« .
»Oj, Marija; Marija 1« sem rekla. »Reva, ali pa tudi pomisliš, kaj delaš? Taka intriga ne bo imela nobenega dobrega konca.«
Vrgla je roke okrog mene. »Ne boste naju iz- .
dali, kaj?«	.	.	.	j	p
»Ne, ne,« sem rekla, »to rnma z menoj nobe- i L nega opravila — in vrh tega tudi nečem, da bi bila zapletena v tako blazno pustolovščino.«
Marija se je očito potrudila prepričati me, da je bila cela zadeva povsem nedolžna. V njenih •čeh je bila prestolonaslednikova nravnost neoporečna. Jaz pa sem bila precej neverjetna, kajti še nikdar nisem slišala praviti, da bi bil Rudolf človek, ki je spoštoval mladost in nedolžnost, kedar se je šlo za njegovo poželjenje.
»Vem, da so to samo srečne sanje«, je nada- j ljevala, »iz katerih se bom neki dan prebudila in ; potem se poročim s kom drugim. Rudolfu sem celo j povedala osebo, ki bi me rada poročila.«
Mene je to prav zanimalo in sem vprašala, \ kdo da je to bodoči zaročenec,
J/[ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 J(, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 Jf.
k polnojermenu (Vollgat-ter) z električnim pogonom iščeŠentjanžkipre-mogokep, Dolenjsko,
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj Nastop takoj. Spričevala naznanijo na V. SCAGNETl, -parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
potrebna.
Kupujem konje za klanje po dnevnih cenah, ako se ponesreči brzojavno ali pismeno sporočiti, pridem tudi sam ponj. Prodam tudi večjo množino suhega konjskega mesa. Ivan Marinšek, mesar, Gllnce štev. 28, pri Ljubljani.
j... tt"—t—
Naprodaj je hiša z gostilno in prodajalno, sadnim vrtom in nekaj zemlje v Rožu na Koroškem. Natančnejše podatke podaje Zdravko Cvltar Sv. Jakob v Rožu. 963
Umlvalno mizo z mra-mornato ploščo prodam. Poizve se Zelena jaiha, št. Ib7.
<TrD
■■ Službe;-, pjjj
a.! l
m
d
Kot učenec v trgovino j želi vstopiti rokodelski po- j močnik z večletno prakso, i Gre najraje v kako mesto i na Koroško ali Štajersko. ! Cenjene ponudbe na uprav- ] ništvo Jugoslavije' podruž- j nica Novomesto.	948
Deklico iz boljše hiše, ka- : tera ima ljubezen do otrok, iščem k dvema otrokoma v j starosti 2 in 5 let Zaposlena bi bila od 9-12 in od 15-19 ure. Naslov v upravi. _______ j
Gospodična, zmožna v slovenskem In nemškem jeziku v govoru in pisavi, kakor v strojepisju, išče siužbe v kaki trgovini. Pod „Takoj“. 957
a
Išče se
takoj
skladišče
eventuelno
prodajalno
v mestu.
Ponudbe na Pipan, Sv. Petra cesta štev. 5.
Jajca
vsako množino po najboljših dnevnih cenah, kupijje tvrdka
Maks Robič t Središču
ob južni železnici.
Banatska = moka.
Komisija „Baikan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo, belo muko
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
tudi po pošti ter priložim navodilo. Ana Križaj, Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica 200, ali pa v trafiki pri farni
Tisti abotni vojvoda Braganza,« se je zasme- j cerkvi._________________-__________
jala Marija. »Njemu je znana vsa moja zadeva z
Rudolfom.«
»Ali res,« sem rekla, »in ti pošieno misliš, da te on poroči, dasi mu je vse znano?«
»On je tako zaljubljen vame, da bo storil vse, kar želim. Vsaj veste, kako trapast je.«
Marijina ciničnost mi je mrzela. »Poslušaj,« sem rekla, »daj si svetovati in opusti to ljubimkanje z Rudolfom; stvar je nevarna, in kedar bodo enkrat ljudje to zavohali, te tudi tisti tvoj lahkomiselni Miguel ne bo hotel poročiti, kedar postane cele zadeva javni škandal.. • Vseeno pa nehajmo o tem,« in zasukala sem pogovor. Ona je bila toliko taktna, da se ni več dotaknila tega predmeta, ko pa mi je želela lahko noč, je rekla: »Ali boste obdižali mojo skrivnost, Marija?«
»Seveda, saj sem že obljubila,« sem odvrnila.
»Moje mnenje o tvojem vedenju ti je znano, veš pa tudi, kako zelo te more Rudolf kompromitirati.«
Marija je postala nervozna in razdražljiva, vendar nisem prizanašala njenim čuvstvom. »Poleg tega pa moraš računati tudi s prestolonaslednico,« sem nadaljevala; in zagotavljam te, ona more biti najhujša sovražnica; zbok tega — če vse vpošte-vamo — mislim, da nimaš posebnih upov na srečo.
Ne pozabi pa, da je tu še cesarica. Kaj pa bo ona mislila?
»Kaj bo ona mislila?« je odvrnila Marija zaničljivo. »Kakor da bi cesarica kdaj mislila o čemur in komurkoli kot o sami sebi!«
Deseto poglavje. 1
Bivala sem nekaj tednov v Pardubicah in nisem dobila nobenega glasu od Matije. Življenje na prostem je izpolnjevalo ves moj piosti čas in ne morem pošteno reči, da bi si Dka delala bogve kakšne skrbi glede tega, kaj je deh.ia
_____________ (Dalje	prihodnjič.)
Raa.no: ,fj$
j Iščem meblovano soho,
j najraje s sostanovalko na ! Starem trgu. Cenjeue ponudbe : pod .Albina* na upravo Ju- j goslavije.	968	I
> Mazilo za lase varstvena ;
| znatnka .NETOPIR", zoper I izpadanje las, napravim ma- j J žilo, učinkujoči tudi zoper j j izpadanje brk in brade. Za- j
S dostuje steklenica za 10 ali	,,	,
! sre.&&£& i fcemikaHie. bane! 1!
čevala na razpolago. Pošiljam ,j in ostaio blago nudi povoljno
tvrdka
Olja, masti, kolomaz,
ti.
PRAHA-KR.V1N0HRADY Korunni 24,čeh0Sl0l(a6ka>
Žigice, švedske Lužni kamen, luka-vački,
Soda za rublja, Carobbe,
Modre galice 98/99 odstotkov, Sumpornog cvijeta, Raffijel* Majunga, Pekmez od šljiva, Papar, cijeli, PaparlP pp, Paprika 1% Makaroni sortirani, Sviječe,
Vanilje Bourbon, Čokolade,
Kave Santos,
„Kolonialea
Hrv. trgovačko dionlfiko društvo
Zagreb, Iliča 73
Brzojavni naslov: Levante.
Strojnik
za Dieselov stroj, izvež-bana starejša moč, se sprejme v trajno službo ob popolni oskrbi pri J Zadravec, Središče. Ponudbe z zahtevkom plače na. imenovanega.
Čevlje
Priporoča tvrdka Aleks. Oblat, Ljublj*' na, Sv. Petra cesta 28*
Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka* Razpošiljam s poštnii® povzetjem po celem kraljestvu.
Slivovko, brinjevec rum in kognak
pošilja na veliko
IVAN FERLEŽ, CELJE.
Brašno
pšenicu, kukuruz, ječam, zob, po šije i ostale zemaljske plodine proizvode nudja samo na vtelik
Ivan Dumič, Zagreb
Telefon 22-69.	ZRINJEVAC	1*
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječ# kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovaj po uzorku KneipS i otvoreno, masti, suho» mesa, sve vrsti zemaljskih proizvod«
Jovanovič i Tomič, Mitroviči
(SRE M.)
"V*
-v m
t?
-15!
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno' in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Gozdarski urad barona Borna ima na razpolago, oziroma izc
vsake vrste in vsako množino
abojev in sodčkov
iz mehkega lesa. — Vprašati je pri gozdarskem uradu bar°*f Borna v Tržiču (Gorenjsko).	J
Vojaška uprava razpolaga s približno
300 vinskih in zeljarskih trdih sodot
katere nudi kupcem na prodaj.	h	v
Sodi so v vojaškem skladišču za provtjant v Most» ^
Ljubljani kupcem na vpogled, ter se naj isti pri knjigovodju dišča v to svrho priglase, kateri je pooblaščen dotične soae prodati.