34 JESEN 2016 Climate in autumn 2016 Tanja Cegnar č lanku predstavljamo podnebne znač ilnosti jeseni 2016, uvodoma pa na kratko povzemamo znač ilnosti posameznih mesecev. Jesen 2016 je bila z izjemo visokogorja nadpovpreč no topla, več ina odklonov je bila manjša od 1,5 °C. Največ padavin je bilo na zahodu države. V dobri polovici Slovenije so padavine zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, največ ji primanjkljaj padavin je bil na skrajnem zahodu Trente, kjer niso dosegli 85 % dolgoletnega povpreč ja. Več padavin od dolgoletnega povpreč ja je bilo delu Julijcev in od tam proti jugu ter v celotni južni Sloveniji, tudi na Jezerskem in v Velikih Dolencih je bilo dolgoletno povpreč je padavin preseženo. Med 15 in 30 % presežek padavin so zabeležili v Vipavski dolini, v Slovenski Istri in na Koč evskem. Največ ji presežek (40 %) v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil na Krasu. Jesen je bila v pretežnem delu države bolj sonč na kot obič ajno, v dobri polovici Slovenije presežek ni dosegel desetine obič ajne osonč enosti, več ji je bil le v delu Notranjske in manjšem delu Štajerske. Manj sonč nega vremena kot obič ajno je bilo na severozahodu Slovenije, Obali, v Beli krajini in delu Dolenjske, najbolj pa ga je primanjkovalo v visokogorju. September je bil nadpovpreč no topel, odklon nad pov- preč jem obdobja 1981–2010 je bil med 1 in 3 °C, na pri- bližno polovici Slovenije je presegel 2 °C. Največ pada- vin, nad 110 mm, je padlo v več jem delu Posoč ja. Na več kot polovici Slovenije je padlo od 50 do 80 mm, o pa- davinah med 20 in 50 mm pa so poroč ali v Ljubljani, na Bizeljskem, v Celju in na severovzhodu Slovenije. Pov- sod je bilo precej manj padavin kot v dolgoletnem pov- preč ju. Tri petine dolgoletnega povpreč ja so presegli na Goriškem in v Novem mestu. Manj kot dve petini dol- goletnega povpreč ja sta padli na severovzhodu Slovenije, v osrednji Sloveniji in v Logu pod Mangartom. V visokogorju je bilo nekoliko manj sonč nega vremena kot obič ajno, drugod je bilo nadpovpreč no sonč no. Na Obali in severozahodu Slovenije je bil presežek do dese- tine dolgoletnega povpreč ja, za več kot petino je bilo obič ajno trajanje sonč nega vremena preseženo v osrednji Sloveniji in od tam vse do meje z Avstrijo, v Posavju in na Štajerskem. Oktober je bil hladnejši kot obič ajno, k temu je prispevalo daljše hladno obdobje v prvi polovici meseca. Najbolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v visokogorju, v več ini države pa je bil zaostanek za dolgoletnim povpreč jem manj kot eno °C. Največ padavin je bilo v delu Julijcev. Nad 190 mm je padlo na območ ju, ki se je zač enjalo v Julijcih in se je raztezalo proti jugu nad Kras. 200 mm so padavine presegle v manjšem delu Julijcev. Najmanj padavin je bilo na Bizeljskem, v več jem delu Štajerske in v Prekmurju, kjer so namerili manj kot 110 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bila več kot polovica Slovenije slabše namoč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji primanjkljaj je bil v Zgornjem Posoč ju in na Jezerskem. Za več kot tretjino so dolgoletno povpreč je presegli v Lendavi, Velikih Dolencih in Godnjah. Na Kredarici je debelina snežne odeje 21. oktobra dosegla 30 cm, sneg je tla prekrival 19 dni. V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo na Krasu in Postojnskem. Več ina Slovenije je bila slabše obsijana kot obič ajno, med 60 in 80 % dolgoletnega povpreč ja sonč nega vremena je bilo na severozahodu države, v Ljubljanski kotlini, več jem delu Dolenjske, na Štajerskem in v Prekmurju. Povpreč na novembrska temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem, velika več ina Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot obič ajno. Na manjših območ jih so poroč ali o odklonu med 0 in 1 °C, le v visokogorju je bilo enako hladno kot v dolgoletnem povpreč ju. Novembra je več ino padavin prinesel jugozahodni zrač ni tok, zato so bile padavine najobilnejše vzdolž Alpsko-dinarske pregrade. Največ jih je bilo na območ ju Julijskih Alp, na Voglu je padlo 833 mm, obilne so bile padavine tudi na Voj- skem (640 mm) in v Kneških Ravnah (633 mm). Ob morju in skoraj vsej vzhodni polovici države padavine več inoma niso presegle 200 mm, v Prekmurju je padlo manj kot 100 mm dežja. Padavine so povsod presegle dolgoletno povpreč je, več kot dvakrat toliko padavin kot obič ajno je bilo na območ ju od dela Julijcev do Trnovske planote. Več kot polovica Slovenije je poroč ala o presežku nad 50 % dolgoletnega povpreč ja. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil presežek oson- č enosti največ ji v Pomurju, odklon je presegel 30 %. Na vzhodu Štajerske so dolgoletno povpreč je presegli za vsaj 15 %. Koroška in preostanek Štajerska so imeli manjši presežek. Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, za več kot 15 % na zahodu Slovenije. Jesen je zaznamovalo neobič ajno toplo obdobje v prvih dveh tretjinah septembra, daljše je bilo tudi hladno obdobje v prvi polovici oktobra. Po dolžini in velikem odklonu od obič ajne temperature izstopata tudi hladno obdobje v prvi polovici novembra in toplo obdobje v drugi polovici novembra. Povpreč na temperatura je bila le v visokogorju pod dolgoletnim povpreč jem, na Kredarici so zaostajali za 0,2 °C, drugod po državi je bilo dolgoletno povpreč je preseženo, več ina krajev je poroč ala o odklonu do 1 °C, le v Vipavski dolini, na Krasu, v delu Gorenjske in v Beli Krajini je odklon nekoliko presegel 1 °C. Slika 1. Odklon povpreč ne temperature zraka je- seni 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 1. Mean air temperature anomaly, au- tumn 2016 Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature je bil v pretežnem delu države pozitiven in ni presegel 1,5 °C, le v Lescah so dolgoletno povpreč je presegli za 1,9 °C. Med merilnimi postajami, o katerih redno poroč amo v biltenu, so za dolgoletnim povpreč jem nekoliko zaostali le v Koč evju in na Kredarici. -1°C 0°C 1°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 2. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka jeseni 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 2. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, autumn 2016 Slika 3. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature v °C jeseni 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 3. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2016 Slika 4. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperatu- re v °C jeseni 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 4. Mean daily maximum air temperature anoma- ly in autumn 2016 Povpreč na jesenska najvišja dnevna temperatura je za desetinko °C zaostajala za dolgoletnim povpreč jem na Kredarici, drugod po državi je bila višja kot obič ajno. Več ina odklonov je bila med 0,7 in 1,5 °C, le Murski Soboti je odklon dosegel 1,6 °C. Jeseni 2016 je bilo največ padavin v delu Julijskih Alp, kjer so padavine presegle 750 mm, v manjšem delu so presegli celo 950 mm. V Prekmurju, na Štajerskem in delu Dolenjske je padlo le od 150 do 350 mm. Več kot polovica Slovenije je dobila manj padavin kot v dolgoletnem povpreč ju, največ ji primanjkljaj padavin je bil na skrajnem zahodu Trente, kjer niso dosegli 85 % dolgoletnega povpreč ja. Več padavin -12 -9 -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -9 -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -9 -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( ° C) MURSKA SOBOTA -9 -6 -3 0 3 6 9 12 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Sl. Gradec Murska S. -1.0 0.0 1.0 2.0 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Sl. Gradec Murska S. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 od dolgoletnega povpreč ja je padlo na ozemlju, ki se je zač enjalo v Julijcih in je segalo priti jugu ter se raztezalo nad celotno južno Slovenijo; tudi na Jezerskem in v Velikih Dolencih je bilo dolgoletno povpreč je padavin preseženo. Med 15 in 30 % presežek padavin so dosegli v Vipavski dolini in v Slovenski Istri ter na Koč evskem. Največ ji presežek v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil na Krasu, odklon je dosegel 40 %. Slika 5. Prikaz porazdelitve padavin, jesen 2016 Figure 5. Precipitation amount, autumn 2016 Slika 6. Višina padavin jeseni 2016 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1981–2010 Figure 6. Precipitation amount in autumn 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 7. Padavine je- seni 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 7. Precipitation in autumn 2016 com- pared to the 1981– 2010 normals, Jeseni 2016 je bilo v več jem delu Slovenije bolj sonč no kot obič ajno. Za nekaj več kot desetino so obič ajno osonč enost presegli v manjšem delu Notranjske in južne Štajerske. V dobri polovici Slovenije presežek ni dosegel desetine dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je v primerjavi z obič ajno osonč enostjo primanjkovalo na severozahodu Slovenije, na Obali in v delu Dolenjske. Največ ji primanjkljaj so imeli v visokogorju, na Kredarici je bilo 322 ur sonč nega vremena, kar je 19 % pod dolgoletnim povpreč jem. 150 mm 350 mm 550 mm 750 mm 950 mm 70% 85% 100% 115% 130% 60% 80% 100% 120% 140% 160% Log pod Mangr. Soč a Kobarid Kneške ravne Lesce Kredarica Rateč e Zg. Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Godnje Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lendava Veliki Dolenjci Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 Slika 8. Sonč no obsevanje jeseni 2016 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1981–2010 Figure 8. Bright sunshine duration in autumn 2016 compared to the 1981–2010 normals Slika 9. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 9. Bright sunshine duration in autumn 2016 compared with 1981–2010 normals Na sliki 10 je prikazana povpreč na jesenska temperatura v Ljubljani. Po letu 1980 je narašč ala hitreje od napovedi in prič akovanj. V obdobju od leta 1880 se je merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih temeljito spremenila. Seveda moramo upo- števati, da k narašč ajoč emu trendu temperature v Ljubljani prispeva tudi širjenje mesta. Najhladnejša jesen je bila leta 1912, ko je bila povpreč na temperatura le 6,5 °C. Najvišjo povpreč no temperaturo doslej so v prestolnici zabeležili leta 2006, ko je znašala 13,3 °C, le za desetinko hladneje je bilo v letu 1926. Poleg jeseni 2006 in 1926 izstopa tudi jesen 2014 s povpreč no temperaturo 12,9 °C. V letu 2016 je bila povpreč na jesenska temperatura 11,8 °C, povpreč je najvišje dnevne temperature je bilo 16,4 °C, najnižje dnevne pa 8,3 °C. Slika 10. Povpreč na jesenska temperatura zraka v Ljubljani Figure 10. Mean autumn air temperature in Ljubljana V Ljubljani je bilo 5 hladnih dni, kar je 5 dni pod dolgoletnim povpreč jem. Le po en tak dan je bil v jesenih 2012 in 2014, kar 27 dni pa jeseni 1973. Ledenih dni jeseni 2016 ni bilo. V prestolnici je bilo 360 mm padavin, kar je 85 % dolgoletnega povpreč ja. Najmanj padavin je bilo jeseni 2006 (185 mm), največ pa leta 1992, ko so namerili 729 mm, jesen 1960 s 720 mm le malo zaostaja, prav tako tudi tretja najbolj mokra jesen 2010 s 717 mm. Sonce je sijalo 375 ur, kar je 8 % več od dolgoletnega povpreč ja; najbolj sonč na je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, ko je bilo sonč nih le 228 ur. 70% 80% 90% 100% 110% 120% Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Ljubljana Novo mesto Celje Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lisca Šmarata Sv. Florjan Lavrovec 80% 90% 100% 110% 13.2°C (1926) 13.3°C (2006) 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010 temperatura (ºC) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 Slika 11. Število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C jeseni od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981– 2010 Figure 11. Number of cold days in autumn (days with minimum air temperature bellow 0 °C) and the 1981– 2010 normal Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 12. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1981–2010 normal Slika 13. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1981–2010 normal V Murski Soboti je bila povpreč na temperatura 10,9 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejša je bila jesen 2014 s povpreč no temperaturo 12,3 °C, jeseni 2000 je bila povpreč na temperatura 12,0 °C, jeseni 2012 in 2006 je bilo povpreč je 11,7 °C. Najhladnejša je bila jesen leta 1978 s 7,5 °C. Jeseni 2016 je bilo 13 hladnih dni, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Jeseni 2014 je bil le en tak dan, po 34 jih je bilo v jesenih 1983 in 1965. Slika 14. Povpreč na jesenska temperatura od leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 14. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1981–2010 normal Slika 15. Število hladnih jesenskih dni od leta 1951 dal- je in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Number of days with minimum air tem- perature bellow 0 °C and the 1981–2010 normal Sonce je sijalo 402 uri, kar je 2 % nad dolgoletnim povpreč jem. Najbolj sonč na je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Padlo je 198 mm dežja, kar predstavlja 92 % dolgoletnega povpreč ja. Največ padavin je bilo jeseni 2014 (400 mm), najmanj pa leta 1959 (76 mm). 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni LJUBLJANA 0 200 400 600 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 trajanje (ure) LJUBLJANA 0 250 500 750 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 padavine (mm) LJUBLJANA 7 8 9 10 11 12 13 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in autumn from 1951 on and the 1981–2010 normal Slika 17. Višina padavin jeseni v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 17. Precipitation in autumn from the year 1951 on and the 1981–2010 normal Slika 18. Povpreč na jesenska temperatura od leta 1954 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 18. Mean air temperature in autumn from the year 1954 on and the 1981–2010 normal Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja jeseni v letih od 1957 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in autumn from 1956 on and the 1981–2010 normal Na Kredarici je bila povpreč na temperatura 0,1 °C, kar je 0,2 °C pod dolgoletnim povpreč jem in po petih letih ponovno pod dolgoletnim povpreč jem. Najtopleje je bilo jeseni 2006, ko je povpreč na temperatura znašala 3,1 °C in leta 2011 z 2,2 °C, najhladnejša je bila jesen leta 1974, ko je bilo v povpreč ju le −2,9 °C. Sonce je sijalo 322 ur, kar je 81 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj sonč na jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1960 (243 ur). Padlo je 680 mm padavin, kar je 105 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj namoč ena jesen je bila leta 2000 (1272 mm), najmanj pa leta 1977 (196 mm). Poroč ali so o 41 dnevih s padavinami vsaj 1 mm. Najmanj takih dni so zabeležili leta 2011 (17), največ pa jeseni 1960, kar 58. Slika 20. Višina padavin jeseni v letih od 1956 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 20. Precipitation in autumn and the 1981–2010 normal Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm jeseni od leta 1956 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm and the 1981–2010 normal 0 200 400 600 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 trajanje (ure) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 padavine (mm) MURSKA SOBOTA -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 temperatura (ºC) KREDARICA 0 200 400 600 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 trajanje (ure) KREDARICA 0 500 1000 1500 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 padavine (mm) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 število dni KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Na Kredarici so jeseni 2016 namerili 135 cm snega; najbolj skromna je bila s snežno odejo jesen 2006 (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). Bilo je 46 dni s snežno odejo. Na Voglu je bilo 5 dni s snežno odejo, največ ja debelina je bila 25 cm. Na Vojskem je en cm debela snežna odeja vztrajala 5 dni. V Rateč ah je zapadlo 5 cm snega, sneg je pokrival tla 4 dni. V Koč evju je tla en dan prekrival 1 cm snega. Na ostalih merilnih mestih po nižinah niso poroč ali o snežni odeji. Slika 22. Povpreč na jesenska tem- peratura od leta 1951 dalje in pov- preč je obdobja 1981–2010 Figure 22. Mean air temperature in autumn from the year 1951 on and the 1981–2010 normal Slika 23. Jesenske padavine in trajanje sonč nega obsevanja ter povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 23. Precipitation and sunshine duration in autumn and the 1981–2010 normal Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in največ ja višina snežne odeje (v cm) jeseni 2016 ter povpreč je obdobij 1961–1990 in 1981–2010 Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2016, mean values in the periods 1961–1990 and 1981–2010 Kraj Jesen 2016 Povpreč je 1961- 1990 Povpreč je 1981- 2010 št. dni debelina (cm) št. dni s snežno odejo št. dni največ ja debelina (cm) Rateč e 4 5 13 10 103 Kredarica 46 135 49 50 275 Vojsko 5 1 13 9 85 Koč evje 1 1 6 4 65 Ljubljana 0 0 5 3 37 Celje 0 0 5 3 32 Novo mesto 0 0 6 4 52 Maribor 0 0 4 3 35 Murska Sobota 0 0 3 2 35 Postojna 0 0 4 3 60 Na Obali je bila povpreč na temperatura 14,5 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejša je bila jesen 2012 s 15,5 °C, druga najtoplejša pa je bila jesen 2014 s 15,4 °C. Topli sta bili tudi jeseni v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa je bila jesen 1952 z 10,9 °C. Sonce je sijalo 468 ur, kar je 96% dolgoletnega povpreč jem. Največ sonca je bilo jeseni 1978, ko so našteli 646 ur, leta 2011 pa je 10 11 12 13 14 15 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura (ºC) PORTOROŽ 0 250 500 750 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 padavine (mm) PORTOROŽ 0 200 400 600 800 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 trajanje (ure) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 sonce jeseni sijalo 644 ur; najbolj siva je bila jesen 1960 (366 ur). Bilo je 390 mm padavin, kar je 116 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj namoč ena je bila jesen 2000 s 628 mm, najbolj suha pa leta 2006 z 90 mm. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bila jesen 2016 v primerjavi z jesenskima povpreč jema 1961–1991 in 1981–2010 skromna s številom dni s snežno odejo. SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 24. Zrač ni tlak jeseni 2016 (svetla č rta) in povpreč je obdobja 1981–2010 (temna č rta) Figure 24. Air pressure in autumn 2016 (light line) and average of the period 1981–2010 (dark line) Na zgornji sliki prikazano dnevno povpreč je zrač nega tlaka ni prerač unano na morsko gladino, zato so vrednosti nižje od tistih, ki jih dnevno objavljamo v medijih. Jeseni 2016 se je zrač ni tlak najvišje dvignil 28. oktobra, ko je dnevno povpreč je doseglo 997,6 mb, najnižje pa se je spustil 6. novembra, ko je bilo dnevno povpreč je le 961,9 mb. Slika 25. Jasna, Kranjska Gora, 12. november 2016 (foto: Tanja Cegnar) Figure 25. Jasna, Kranjska Gora, 12 November 2016 (Photo: Tanja Cegnar) 960 965 970 975 980 985 990 995 1000 1005 zrač ni tlak (m b) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 Preglednica 2. Meteorološki podatki, jesen 2016 Table 2. Meteorological data, autumn 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 10,4 1,6 15,2 6,7 28,9 −7,7 12 12 755 420 105 6,4 36 11 428 92 29 1 5 0 0 Kredarica 2514 0,1 −0,2 2,8 −2,2 12,9 −18,6 54 0 1814 322 81 6,5 31 5 680 105 41 10 53 46 135 750,7 5,3 Rateč e–Planica 864 7,7 0,9 13,9 3,5 26,2 −9,6 27 7 996 373 88 5,9 26 14 431 89 28 6 16 4 5 920,8 9,7 Bilje pri N. Gorici 55 13,7 1,0 19,5 9,1 32,7 −5,4 6 21 419 457 102 5,8 31 12 549 117 28 9 6 0 0 1011,7 12,5 Letališč e Portorož 2 14,5 0,7 20,1 10,5 32,5 −3,0 3 17 325 468 96 5,4 19 15 390 116 27 10 2 0 0 1017,6 12,8 Godnje 295 12,7 1,3 18,5 9,1 32,5 −5,0 4 19 509 491 107 5,5 26 18 632 140 33 2 3 0 0 Postojna 533 10,7 0,9 15,7 6,8 29,2 −7,2 13 11 706 445 110 6,6 39 8 498 103 36 5 7 0 0 Koč evje 468 9,8 0,8 15,9 4,7 29,9 −10,1 22 12 803 7,1 49 5 520 116 31 4 31 1 1 Ljubljana 299 11,8 0,9 16,4 8,3 30,4 −5,0 5 12 626 375 108 6,7 32 3 360 85 23 6 37 0 0 984,0 11,7 Bizeljsko 170 11,1 0,5 16,8 6,5 29,8 −8,0 10 15 700 6,1 24 9 284 95 26 7 40 0 0 Novo mesto 220 11,1 0,7 16,3 7,2 30,0 −6,4 7 14 687 365 98 6,2 33 14 338 96 30 9 28 0 0 994,1 11,9 Č rnomelj 196 11,8 1,2 17,3 6,8 30,4 −7,5 8 16 627 6,3 35 16 444 112 33 5 16 0 0 Celje 240 10,6 0,8 16,7 6,1 29,7 −7,5 15 14 738 389 102 6,5 30 4 292 90 27 8 22 0 0 990,5 11,6 Maribor 275 11,3 0,8 16,6 7,4 29,4 −5,7 10 15 668 431 108 6,5 34 3 246 86 26 4 5 0 0 Slovenj Gradec 452 9,6 0,8 15,5 5,0 29,3 −8,7 16 11 822 401 105 6,8 30 1 333 95 29 1 33 0 0 Murska Sobota 188 10,9 0,9 17,0 6,1 30,4 −5,7 13 17 720 402 102 5,5 24 15 198 92 22 3 16 0 0 997,1 11,2 Veliko Dolenci 308 11,0 15,6 7,0 29,2 −4,0 11 15 738 5,9 27 10 195 101 22 4 2 0 0 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 44 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 26. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dnevna (rdeč a) temperatura v jeseni 2016 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) Figure 26. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2016 (thin line) and average of the period 1981–2010 (thick line) -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 tem peratura (ºC) KREDARICA -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 35 tem peratura (ºC) BILJE -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 35 1.9.2016 1.10.2016 1.11.2016 tem peratura (ºC) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 45 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER Slika 27. Najnižja dnevna (modra), povpreč na dnevna (č rna) in najvišja dnevna (rdeč a) temperatura v jeseni 2016 (tanka č rta) in povpreč ja obdobja 1981–2010 (debela č rta) Figure 27. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in autumn 2016 (thin line) and average of the period 1981–2010 (thick line) Slika 28. Popoldanski poč itek, Koper, september 2016 (foto: Tanja Cegnar) Figure 28. Afternoon rest, Koper, September 2016 (Photo: Tanja Cegnar) SUMMARY The mean air temperature in autumn 2016 was slightly below the normals only in the high mountains. Elsewhere the 1981–2010 normals were exceeded, most of the measuring stations reported temperature anomaly up to 1 °C, only in Vipavska Valley, on Karst, Bela krajina and parts of Gorenjska the anomaly slightly exceeded 1 °C. The most abundant precipitation, more than 750 mm, was reported in the Julian Alps, in some parts even more than 950 mm fell. In Prekmurje, Štajerska and part of Dolenjska between 150 and 350 mm fell. The majority of Slovenia reported less precipitation than on average in the reference period. In part of the Julian Alps, on Trnovska planota, Vipava valley, Kras and south of Slovenia precipitation exceeded the normals. In Godnje on Karst the anomaly was up to 40 %. On Kredarica the maximum snow depth of 135 cm was observed; snow cover persisted for 46 days. The sunshine duration exceeded the normals over vast majority of Slovenia. Negative anomaly was observed in northwest Slovenia, on the Coast and part of Dolenjska. In the high mountains, the largest negative anomaly was reported. On Kredarica 322 hours of sunny weather was observed, this is 81 % of the normal. -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 35 tem peratura (ºC) LJUBLJANA