List 6.
Obrtnijske stvari.
Predlog za skupščino malih obrtnikov.
Go3p. M. Simettinger, rudarski^ inženir in marljivi prvomestnik gospodarskega odseka Štajarskega obrt-nijskega društva v Gradcu, je tudi nam poslal drobno brošurico pod naslovom: ,,Ein Gewerbetag", v kateri poživlja male obrtnike (rokodelce), naj se zdramijo in resen korak storijo za posvet, kako bi se odvrnile stiske, v katerih se znajde dandanes zelo ubožani stan malih obrtnikov (rokodelcev),   in  bi se jim pripomoglo
v bolji stan. Kot prvo stopinjo k temu pa nasvetuje shod ali skupščino tacih obrtnikov iz vseh dežel Avstrijskih.
Kar naravnost moramo reči, da je ta klic res »beseda o pravem času", kajti nadloge malih obrtnikov so čedalje veče, in skrajni čas je, da se za-nje kaj izdatnega stori, ker brez krivde svoje vidno propada mala obrtnija v zadnjih letih iažnjive narodnogospodarske povzdige („des valkswirthsehaftliehen Aufschwunges"). Ali bo pa mogoča v vsem tista organizacija, ki jo gospod pisatelj v blagem svojem namenu zeli, to je drugo vprašanje.
G&sp. Simettinger začenja razpravo svojo z besedami, ki jih je presvitli cesar 2. decembra 1873. leta rekel deputaciji malih obrtnikov tako-le: „Res, v težavnih časih živite, pomoči vam je treba, da ne obupate." Potem pa razklada vzroke, po katerih je mala obrtnija ubožala in čedalje bolj ubožuje. Med tem je eden glavnih vzrokov gotovo ta , da — kakor velike ribe požirajo male, so velike obrtnije, fabrike, ki s stroji (mašinami) cenejše blago delajo, delo in delavce vzele malim obrtnikom, kateri ne morejo konkurirati s fabriškirni izdelki, ki so cenejši, čeravno slabeji, kupci pa gledajo dandanes bolj na ceno kot na dobro in trpežno blago. Pisatelj preiskuje tudi se druge vzroke, ne pušča v nemar „obrtnijske svobode4* in druzih napotkov več. Ko je vzroke propada preiskaval, prestopi na to, kako jih odpraviti in malim obrtnikom na noge pomagati. Mi se skladamo z velikim delom na-svetovanih sredstev, kakor na priliko, z osnovo obrtnij-skih društev po deželah in njihovimi podružnicami v po-samesnih okrajih dežele, le nepotrebni se nam zdijo vladni zastopniki v teh društvih. Tehtne premislike pa imamo o izpeljavi tega, da bi se obrtnijski oddelek mogol zdaj odcepiti od trgovinske zbornice, da bi mali obrtniki zastop našli v deželnih zborih in v državnem zboru. Da bi se to — česar tudi mi želimo — moglo zgoditi, treba bi bilo predrugačenja trgovinskih in obrt-nijskih zbornic volilnega reda za deželne zbore in za državni zbor. Vse to utegnili bi le pričakovati od predrugačenja cele današnje vladne sisteme.
Ta pomislek vendar naj bi ne ustrašil mož iz vrste malih obrtnikov, da ne bi v mejah postavnih stopili na noge po vseh deželah Avstrijskih in se zbrali na Dunaji v skupni shod, ter se posvetovali o predlogih gosp. Simettinger j a, kajti še danes veljd pridovica : pomagaj si sam, in pomagal ti bo Bog."
Kjer ni obrtnijskib družeb, ondi naj bi pomoč na društva za obrtnike (Aushilfskassavereine) to stvar v roko vzela.
42