Št. 225 (16.262) leto UV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Dober-■ dob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040 7786300 GORICA-Drevored 24 magglol-Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel. 0432 731190 ___ - --- , POSTMNAPIACANAVGOTOVN 1500 LIR Spedizlone In abbonamento postile 45% Alt 2, commi 20t>. legge 662% - Rkte d Triesto CARSO last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 SREDA, 23. SEPTEMBRA 1998 Italijanske televizijske Postaje so bile ene od redkih v Evropi, ki so v celoti predvajale vec kot štiri Ure dolg videoposnetek zasliševanja ameriškega Predsednika Clintona v zvezi z afero sexgate. Izbira je bila nedvomno svojevrstna, najbrž jo je tako vodstvom zasebnih Postaj kot Raia narekovala želja, da ne bi tekmecu Prepustili gradiva, Id se je zdelo mikavno, bilo pa je s televizijskega vidika povsem neprebavljivo. Ce je morda razumljivo, da so Želele ameriške postaje svojemu javnemu mnenju jruditi celovito in neokrnjeno informacijo o Škandalu, bi bili italijanski državljani dovolj obveSCe-m tudi s sintezo celotnega Posnetka. Predvsem pa ni bilo nobene nujnosti, da bi zasliševanje gledali istočasno z Američani in v Časovnem pasu, ki je namenjen najmlajsim. Torkovo predvajanje sramotilnega zasliševanja ameriskega predsednika je samo eden od primerov svojevrstnih pogledov na mformiranje v italijanskih televizijskih hišah. V zadnjih časih je bilo dokazov take svojevrstnosti kar veliko. Prejšnjo soboto so namreč osrednja televizijska poročila predstavila kot glavno novico o zopetnem San Gennarovem Čudežu v Neaplju (svetniko-'m kri se je utekočinila kljub dejstvu, da je neapeljski nadškof preiskovan zaradi domnevne vpletenosti v oderuško afero), poznejša poročila pa 50 Pozornost namenila novici o veliki zmagi na su-Perenalotto in takoj spod-oudila lov na srečnega timskega zmagovalca. Televizijska (pa tudi Časopisna) informacija v Ita-1‘jl teži vse bolj k izpostavljanju in podčrtovanju nenavadnega, uporabnika mfonnacijo skusa pritegni-n Predvsem s spektakular-. n°stjo, poglobljeno infoma-mja in trezna analiza sta yse bolj zapostavljeni. Zato italijansko novinarstvo tako rado uporablja presežnike, izpostavlja nasprotja in konflikte, uporablja kričeče naslove, medtem ko je skoraj opustilo nekoč tako priljubljeno novinarsko raziskavo. • ?:? niso samo slabosti nalijanskega novinarstva, nmpak so opazne tudi v clrugih državah. To pa ne more tolažiti italijanskega novinarstva, ki med do-macimi uporabniki vse bmj izgublja verodostojno- m ga nedovmmno ne bo Pridobilo, če bo vztrajalo Pn podobnih izbirah kot v zadnjih dneh. ITALIJA / PRIPRAVE NA FINANČNI ZAKON Premier Romano Prodi še računa na podporo parlamentarcev SKP Danes vrh večinskih strank - Poglablja se razkol med Bertinottijem in Cossutto /< IS' SMii A 7 f \ RIM - Današnji dan najbrž ne bo odločilen za vlado Romana Prodija, bo pa gotovo precej pomemben. Dopoldne bo namreč politični vrh večinskih strank (Oljka in SKP), ki bo posvečen finančnemu zakonu in zlasti zadržanju Komunistične prenove, kjer se razkol med Faustom Bertinottijem in Armandom Cossutto vse bolj poglablja. Premier ostaja kljub težavam optimist. Dejal je, da ne misli odstopati od sedanje vladne večine, kar pomeni, da na tihem še vedno upa v podporo komunistov, ki bodo o zadržanju, do finančnega zakona odločali v začetku prihodnjega meseca. Na 2.strani ZDA / OB PODPORI JAVNEGA MNENJA Clinton išče nov izhod VVASHINGTON -Dan po predvajanju posnetka Clintonovega pričevanja, ki ga obsoja ves svet in tudi ameriška javnost, je predsednik pripravljen spremeniti strategijo. Po trditvah Boba Dola, ki ga je Clinton porazil pred dvema letoma, a ga je včeraj vseeno obiskal, naj bi predsednik poskrbel za »hrabro potezo«, ki naj bi spremenila položaj. Kongresu naj bi priznal, da je krivo pričeval, v zameno ne bi sprožili postopka o odstavitvi. Na 9. strani Dileme okrog decentralizacije TRST - Tržaški občinski odbor je izdelal osnutek novega pravilnika rajonskih svetov, ki vzbuja veliko pomislekov v vrstah upravne opozicije, pa tudi in predvsem v vrstah upravne večine. Odbor namreč predlaga, naj bi v imenu učinkovitejšega upravljanja znantno omejili pristojnosti rajonskih svetov, zlasti na področju urbanistike, medtem ko med strankami leve sredine, ki odbor podpirajo, prevladuje stališče, naj bi vlogo rajonskih svetov okrepili, ne pa zmanjšali. .. _ Na 5. strani Kulturna sezona Bratuževega centra GORICA - V Bratuževem centru so včeraj predstavili gledališke, glasbene in likovne dejavnosti v novi sezoni. V sodelovanju z drugimi ustanovami (PDG, Kulturni dom, SSG) prirejajo dve gledališki sezoni za otroke in in mladino. Center »E. Komel« bo v svoji glasbeni sezoni ponudil sedem koncertov z gostovanji kvalitetnih skupin iz Slovenije, likovna dejavnost pa bo ponudila vplogled na sodobno arhitekturo, počastitev Černigojeve 100-letnice in vec razstav domačih umetnikov. Na 10. strani Zavrnitev dialoga se ni obrestovala GORICA - Pritisk koalicijskih partnerjev, zlasti iz vrst NZ, je na sinočnji seji goriškega občinskega sveta pokopal poskus uvajanja dialoga z levosredinsko opozicijo, za katerega se je še prejšnji Četrtek opredelila večina svetovalcev Forza Italia. Iskalci dialoga so morali kloniti koalicijski logiki in izsiljevanju, ki pa se nista obrestovala: kandidatu večine za predsednika občinskega sveta je iz raznih vzrokov zmanjkalo kar pet glasov. Na 11. strani GOSPODARSTVO / PREDSEDNIK ECB DUISENBERG Obrestne mere nižati postopno Toda Fazio ostaja kljub padanju inflacije popolnoma gluh Deželna skupščina izvolila upravitelje Sklada za Trst TRST - Deželni svet je na včerajšnji seji izvolil svoje predstavnike v upravni svet Sklada za Trst. Na osnovi državnega zakona morajo biti to obvezno svetovalci iz tržaškega volilnega okrožja, v upravnem svetu pa sedita tudi tržaški župan in predsednik pokrajinske uprave, na sejah pa sodeluje tudi vladni komisar oziroma prefekt, ki pa pri izbiri predsednika nima volilne pravice. Deželo bodo v novem vodstvu Sklada zastopali Cristiano Degano (Ljudska stranka), Pariš Lippi (Nacionalno zavezništvo), Federica Seganti (Liga), levi demokrat Miloš Budin in zastopnik KDC-CCD Bruno Marini. Na včerajšnji seji, ki je bila prva po poletnem premoru, so se deželni svetovalci ukvarjali pretežno s pomembnim zakonom, ki je vezan na proračun. Na 3. in S.strani RIM, BRUSELJ - Čeprav se je inflacijska stopnja septembra spet znižala (po podatkih iz vzorčnih mest na 1, 8%, potem ko je bila avgusta 1,9%), se guverner Banke Italije Fazio nikakor ne odloči za znižanje cene denarja. Po opozorilu predsednika nemške Bundesbank, je prišel včeraj uradni poziv šefa Evropske centralne banke Wi-ma Duisenberga, ki je na avdiciji v evropskem parlamentu dejal, da bi morale štiri države (Italija, Španija, Portugalska in Irska) zniževati svoje obrestne stopnje postopno, da ne bi bile Cez sto dni prisiljene k drastičnemu ukrepanju za prilagoditev cene denarja povprečju, ki bo po 1. januarju 1999 veljalo v območju evra. Na 12. strani ČEDAD / ZANIMIVI POBUDI NA OBEH STRANEH MEJE Benečija in Tolminska vse bliže V nedeljo otvorili igrišče ter dom za šolske in obšolske dejavnosti ČEDAD - Benečija in Tolminska sta vse bolj povezani in mejni prehod Solarji postaja iz meseca v mesec bolj živahno sticisce med Posočjem in Na-diškimi dolinami. To je bilo lepo videti tudi v nedeljo, ko so pri planinskemu domu na tej strani meje otvorili igrišče za mali nogomet, le nekaj kilometrov Cez mejo, na Livških Ravnah, pa je bila otvoritev doma za šolske in obšolske dejavnosti. Na 4. strani POLITIKA / DANES VRH VLADNE VEČINE PREISKAVA O TERORIZMU Kljub težavam ostaja Prodi Se dalje optimist Salvatova in Nesi: Bertinoffi se je že odločil za razkol z Oljko Atentat v Brescii: med preiskovanimi tudi gen. Delfino Državno tožilstvo poslalo karabinjerskemu oficirju jamstveno obvestilo Ciampi pripravljen odrinili samo 2.000milijard več RIM - Pojutrišnjem bo ministrski svet sprejel osnutek finančnega zakona 1999 in v teh urah se množijo neuradni glasovi o najzanimivej-Sih posegih v javne račune. Za socialno šibke sloje prebivalstva naj bi tako vlada dala na voljo le 2.000 milijard lir, in sicer v obliki zmanjšanja davčnega pritiska na socialne pokojnine in na prvo stanovanje, medtem ko naj bi ostale hipoteze o olajšavah za družine z več otroki ne našle finančnega kritja. Tako naj bi bilo usmerjeno zakladništvo le nekaj ur pred novim vrhom vladine večine, kar bi pomenilo, da je zmagala Ciampijeva linija, ki ostro nasprotuje vračanju k stari navadi zatekanja v javno porabo. Zato naj bi v finančnem manevru ne bilo dodatnih sredstev k tistim 15.000 milijardam, ki jih predvideva vladin ekonomsko-finančni program (DPEF) in ki se bodo na osnovi pristojnosti povzpele na 35.000 milijard lir. Niti lire več, zagotavljajo v zakladništvu, zato se v vladnih palačah širijo glasovi o možnosti, da bi pomagali družinam in drugim šibkim kategorijam z ukrepi, ki ne bi bili vključeni v finančni zakon. Seveda so možne tudi spremembe v zadnjem trenutku, glede na problematični odnos z Bertinottijem, vendar je na dlani, da bi bili stroški za tako imenovani paket za družino (odbitnost stroškov za otroke do tretjega leta starosti, socialna doklada za tretjega otroka, doklada za brezposelne bodoče matere itd.) in za izrazitejšo sprostitev davčnega pritiska na prvo stanovanje očitno previsoki. Z dva tisoč milijardami lir, kolikor je zakladno ministrstvo pripravljeno odšteti več od predvidenega, bo tako mogoče finansirati zgolj triletno odpravo prispevkov na nove zaposlitve na jugu države (1.200 do 1.500 milijard za vsakih 100 tisoč novih zaposlenih), razmeroma skromno zvišanje socialnih pokojnin in ublažitev davčnega pritiska nanje (kar naj bi državo stalo 1.130 do 1.230 milijard lir). Teh približno 3.200 dodatnih milijard lir naj bi zakladništvo krilo z ukinitvijo nekaterih odvečnih in zastarelih prispevkov (sem sodi najbrž tudi ukinitev cele vrste nepotrebnih ustanov) in z uvedbo tako imenovane carbon tax ali davka na onesnaževanje. RIM - Današnji dan najbrž še ne bo odločilen za vlado Romana Prodija, bo pa gotovo precej pomemben. Dopoldne bo namreč politični vrh večinskih strank (Oljka in SKP), ki bo posvečen finančnemu zakonu in zlasti zadržanju Komunistične prenove, kjer se razkol med Faustom Bertinottijem in Arman-dom Cossutto iz dneva v dan poglablja. Premier, ki je bil včeraj na obisku na Finskem, ostaja kljub težavam optimist. Z novinarji sicer ni hotel govoriti, dejal pa je, da ne misli odstopati od sedanje vladne večine, kar pomeni, da na tihem še vedno upa v podporo komunistov, ki bodo o zadržanju do finančnega zakona odločali šele v začetku prihodnjega meseca. Da se je Bertinotti v bistvu že odločil za razkol z levosredinsko koalicijo je prepričana njegova somišljenica, podpredsednica senata Ersi-lia Salvato, ki zagovarja stališča strankinega predsednika Cossutte. Tajnika ne bo nihče prepričal, meni Salvatova, ki predlaga takojšen razpust parlamenta in sklic predčasnih političnih volitev še pred ta-kozvanim belim semestrom, ko predsednik republike po ustavi ne more razpustiti zbornic. Položaj v SKP je po njenem mnenju zelo napet in skoraj brezizhoden, tako da se na obzorju konkretno pojavlja možnost razcepitve, a šele po morebitnem razpustu parlamenta. O tem, da se je Berti- notti z večino strankinega voidstva, že odločil za razkol, je prepričan tudi član vodja gospodarskega resorja Nerio Nesi. Po njegovem mnenju bo tajnik političnemu komiteju v začetku oktobra predlagal, naj se SKP umakne v opozicijo Nesi je dodal, da ne bi vedel, kaj bi v tem trenutku lahko preprečilo razpo-roko med komunisti in vlado. Medtem ko je Gian-franco Fini trdno prepričan, da vladne krize ne bo in da bo Prodi ostal na oblasti vse do naravnega izteka zakonodaje, so sindikati precej zaskrbljeni nad polemikami, ki šibijo večinsko koalicijo. Da bi imela vladna kriza hude posledice za . delavce in za celotno dr- žavno skupnost je prepričan generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati, ki poziva vse komponente Oljke in komuniste, naj naredijo vse, da se prepreči padec Prodijevega kabineta. Podobnega mnenja je tudi voditelj zveze UIL Pičtro Larizza, medtem ko lider CISL Sergio D'Antoni za sedaj molči, potem ko je na nedavnem mitingu gibanja Comunione e libera-zione glasno zagrozil s splošno stavko proti vladni gospodarski politiki. V vladno krizo ne verjame niti Silvio Berlusconi, medtem ko Fran-cesco Cossiga znova ponuja Prodiju glasove UDR za odobritev finančnega zakona, a pod pogojem, da hitro zatem premier odstopi. BRESCIA - Ali je karabinjerski general Francesco Delfino, ki je preiskovan v zvezi z ugrabitvijo podjetnika Soffiantinija, skušal zavirati preiskavo o atentatu na Trgu lože v Brescii, kjer je bombna eksplozija 28. maja 1974 ubila osem ljudi, nad sto pa jih ranila? Vse kaže, da je brescian-sko tožilstvo vpisalo generala v seznam preiskovanih oseb, čeprav ni še povsem jasno, česa je oficir osumljen. Govori se' o poskusu zaviranja preiskave, saj storilci atentata (kot mnogih drugih iz obdobja strategije napetosti in terorja) niso bili še odkriti. O vpisu v seznam preiskovanih se je zvedelo, ker je tožilstvo poslalo Delfinu jamstveno obvestilo. Na potezo tožilstva so takoj reagirah odvetniki, ki obtožujejo sodnike, da iščejo žrtvenega kozla za vsako ceno (»Zdi se, da je Delfino odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Italiji,« je dejal eden od zagovornikov). Toda tožilstvo zanika, da bi bil oficir »žrtev«, saj »so razlogi več kot utemeljeni, če sklenemo, da raziskujemo morebitne odgovornosti neke osebe,« je dejal šef tožilstva Traquini. Tožilstvo meni, da so storilci atentat pripadniki skupine Grdine nuovo iz Veneta v sodelovanju z ne-ofašti iz Milana in same Brescie. Toda mozaiku, ki so ga preiskovalci doslej sestavili, manjka marsikatera kocka. Zato so prosili parlament, naj jim podaljša rok preiskovanja, ki bi sicer zapadel čez nekaj mesecev. ___________PREISKAVA / SEDEM ARETIRANIH______________ Komora si je omislila posel z usnjarijo Trgovine kriminalne organizacije so poslovale v Venetu, Furlaniji in Lombardiji BENETKE -Italijanska policija je izvedla včeraj v Venetu. Furlaniji, Lombardiji, Kampaniji in Markah pravcat lov na kamoriste, pripadnike kriminalne organizacije, ki jo je vodil Costantino Samo. Agenti so preiskali kakih trideset stanovanj, zaplenili več orožja, več kot trideset bančnih tekočih računov in italijansko ter ameriško valuto v vrednosti več sto milijonov lir. Zaplenili so tudi več trgovin v krajih Caorle, Bi-bione, Portogruaro in prebrskali druge v Milanu, Jesolu in Latisani, ker naj bi bile povezane s Samovo organizacijo. Po izsledkih večmesečne preiskave kaže, da naj bi Costantino Samo skušal razširiti v Veneto, Lombardijo in Furlanijo-Julijsko krajino svoje nezakonite dejavnosti. S sodelova- njem zaupnih ljudi naj bi v teh deželah odprl več trgovin na debelo, v katerih so prodajali kožne izdelke, ki so jih prevažali na sever iz Neaplja. Trgovine na debelo so s svojimi ugodnimi cenami, ki so bile precej nižje od cen v drugih trgovinah, privabljale kupce in tako odjedale kliente drugim trgovinam. Samovi možje so tudi posegali pri konkurentih in jih s silo prepričevali, naj kupujejo njihove usnjene izdelke. Poleg tega naj bi prevoze izkoriščali tudi za dovažanje droge iz Neaplja na sever. Zato so preiskovalci tudi dodobra prebrskali urade in tovornjake nekega milanskega prevoznega podjetja. Iz severne Italije je neapeljski boss kmalu razpredel svojo protizakonito mrežo tudi v številne druge države: Brazilijo, Rusijo, Francijo, Slovaško, Madžarsko, Nemčijo in Španijo. Preiskovalci iz Benetk so prišli na sled kriminalni organizaciji po aretaciji Costantina Sama 14. februarja letos. 46-letni kamorist je bil star znanec pravice. Prvič so ga aretirali leta 1975. Zatem naj bi zakrivil kakih sto mnorov. 2. junija lani so ga spet aretirali na rimskem letališču Fiumicino. Kmalu po aretaciji je začel sodelovati s preiskovalci, da bi bil deležen ugodnosti, ki jih predvideva zakon o skesancih. Le nekaj mesecev kasneje je spet izginil neznano kam. Svojo prostost je očitno izkoristil za organiziranje nove nezakonite dejavnosti, ki pa se je včeraj zaključila. Poleg Sama so policisti aretirali še šest njegovih sodelavcev. NOVICE Istat: več kot 50 odstotkov žensk spolno nadlegovanih RIM - Po podatkih, ki jih je objavil statistični urad Istat, je okrog 4 ods. italijanskih žensk bilo žrtev posilstva, medtem ko jih je nad 51 ods. doživelo razne oblike spolnega nadlegovanja. Anketirali so 20 tisoč žensk, starih od 14 do 59 let. Največ posilstev ali nadlegovanj se odigrava v krajih, ki jih ženske imajo za najbolj vame, se pravi doma, v avtomobilu ali na delovnem mestu. Storilci niso neznance, temveč predvsem prijatelji, znanci, zaročenci ali možje, sedanji in bivši in drugi sorodniki. Najbolj ogrožene so ženske starostne dobe med 14. in 24 letom, največ primerov pa so evidentiraliv severno-vzho-dnem predelu države in v južnih velikih mestih. Tarča nasilja pa so predvsem ženske, ki živijo same, avtonomne delavke in brezposelne. Vsekakor pa je še zelo visok odstotek neprijavljenih primerov. Za Fiat dober začetek in slabša predvidevanja TURIN - Prvi letošnji semester se je za avtomobilsko tovarno Fiat uspešno zaključil, vendar so napovedi za drugo obdobje leta manj ugodne, tako da bodo morali junijska predvidevanja popraviti in predvideti manjši obseg celoletnega delovanja in nižji dobiček. Takšna slika izhaja iz poročila, ki ga je včeraj odobril upravni svet. Kot je izjavil predsednik Paolo Fresco se vsiljuje previdnost, namesto predvidenega izkupička v višini 94.000 milijard, naj bi ga bilo za okrog 90-92.000, dobiček pa naj bi bil nižji, od tistega, ki so ga dosegli leta '97. AVSTRALIJA / IZDAJAL SE JE ZA POSLOVNEŽA Soffkmtinijev ugrabitelj aretiran Prijeli so ga zaradi valutarnih prekrškov in šele potem odkrili, kdo je SYDNEY, RIM - Kot smo že včeraj kratko zabeležili, so v daljnji Avstraliji aretirali 48-letnega Giovannija Farino, enega izmed ugrabiteljev lombardskega podjetnika Giuseppa Soffiantinija. Včeraj so objavili več podrobnosti o njegovi aretaciji, iz katerih jasno izhaja, kako so ugrabitelju lombarskega podjetnika prišli na sled skorajda po naključju. Farino so namreč aretirali že 15. avgusta na mednarodnem letališču v Sydneyu. Med rutinskim carinskim pregledom so namreč ugotovili, da se je moški izkrcal na avstralska tla z nedovoljeno visoko količino denarja. Na njem so našli 150 tisoč ameriških dolarjev, se pravi okrog 230 milijonov lir. Kmalu so tudi ugotovili, da je nekaj narobe z njegovimi dokumenti. Farina je namreč imel ponarejene osebne dokumente ter se je izdajal za poslovneža. Zaradi vsega tega je avstralska policija prosila italijansko za pomoč pri določanju natačne istovetnosti aretiranca. No, slednja je po večkratnem preverjanju prstnih odtisov predvserajšnjim končno z gotovostjo ugotovila, da v Avstraliji aretirani »italijanski poslovnež« ni nihče drug kot Giovanni Farina, sardinski bandit z daljšo zlikovsko preteklostjo, ki je pred leti, ko je bil zaprt v neki kaznilnici, zaslovel kot svojevrstni »pesnik«. V svojih stihih je naravnost ganljivo opisal svojo osamljenost, tako da je med drugim vzbudil sočutje neke nune. Seveda pa je policija medtem tudi že ugotovila, da je Farina eden izmed ugrabiteljev Giuseppa Soffiantinija, saj je nedaleč od kraja ugrabitve našla v dveh nahrbtnikih stare Farino-ve obleke, v katerih so bile celo njegove slike. Giuseppe Farina se trenutno nahaja v zaporu v avstralskem glavnem mestu Camberri. Danes mu bodo sodili zaradi prekrškov, ki jih je zagrešil na avstralskih tleh, se pravi zaradi nekazonitega uvoza tuje valute, potvarjanja lastne istovetnosti in pa zaradi upiranja policiji. Farina je namreč po aretaciji v Sydneyu skušal zbežati in je pri tem celo ranil enega izmed policistov. Seveda pa ga bodo potem izročili italijanskim oblastem, kjer mu bodo sodili zaradi veliko hujših zločinov, in sicer zaradi ugrabitve Soffiantinija, pa tudi zaradi umora karabinjerja Samueleja Do-natonija med ponesrečenim poskusom rešitve lombardskega podjetnika. Spomnimo naj, da so sorodniki Giuseppa Soffiantinija izročili ugrabiteljem odkupnino 5 milijard lir. Preiskovalci menijo, da je poleg Farine pri ugrabitvi sodeloval sardinski bandit Attilio Cubeddu, ki je za zdaj še vedno na svobodi. ASSICURAZIONI GENERALI Propadel dogovor za odškodnino Židom iz Zda TRST - Niso povsem jasni razlogi, zaradi katerih je zavarovalnica Assicurazioni Generali odstopila od dogovora z ameriškimi Židi za izplačilo odškodnine 100 milijonov dolarjev (nekaj manj kot 170 milijard lir). Kaže, da je nepričakovanemu negativnemu razpletu botrovalo dejstvo, da na drugi strani Atlantskega oceana ni bilo pripravljenosti, da bi se po izplačilu te vsote odpovedali kakšnim koli drugim zahtevkom. Zahtevo po izplačilu postavljajo potomci nekdanjih židovskih zavarovancev tržaške družbe Assicurazioni Generali iz držav Vzhodne Evrope, ki niso mogli vnovčiti zavarovalnine, največkrat ker so umrli v nacističnih taboriščih ali pa tudi ker so po vojni komunistični režimi po- državili tamkajšnje zavarovalnice, med katerimi tudi podružnice Assicurazioni Generali. Predlog, da bi se spor s tržaško zavarovalniško družbo zaključil z izplačilom dogovorjenih 100 milijonov dolarjev je naletel na kritike v nekaterih židovskih krogih, ker bi bila to premajhna odškodnina za približno stotisoč nekdanjih zavarovancev. Proti sporazumu so se opredelili tudi ameriški zavarovalniški izvedenci, ki bi jim dogovorna rešitev spora odvzela možnost dolgega sodnega postopka in zadevnih mastnih zaslužkov. V sodni obravnavi se bo Assicurazioni Generali znašla v istem košu kot drugih 16 zavarovalniških družb, do katerih imajo židovski potomci podobne zahteve za odškodnino. DEŽELA / PO POLETNEM PREMORU Prvo zasedanje brez presenečenj Spet obravnava proračunskega zakona Odgovori na tri vprašanja svetovalcev TRST - Prva seja deželnega sveta po poletnih počitnicah se je odvijala brez presenečenj in pretresov, saj so politične zdrahe ostale izven sejne dvorane. Uvodoma so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev, po izvolitvi elanov upravnega sveta Sklada za Trst (o tem poročamo na tržaški kroniki) pa se je začela razprava o zakonu, ki je vezan na letošnji proračun. Podpredsednik odbora Paolo Ciani (NZ) je najprej odgovoril na vprašanje Mattea Bor-tuzza (Liga) o tovarni cementa v kraju Traveslo v Furlaniji, nakar je odbornik Giorgio Romano Venier (Forza Italia) na prošnjo Adriana Ri-tosse (NZ) pojasnil nekatera vprašanja v zvezi s kmetijstvom in vinogradništvom. Na tretje vprašanje v zvezi z ške-denjsko železarno, ki ga je postavila ligaška Fe-derica Seganti, pa je odgovoril odbornik za finance Ettore Romoli. Svetovalci so se nato zaceli ukvarjati z zakonom, ki je vezan na proračun, potem ko je Prodijeva vlada zavrnila nekaj členov. Normativ zaobjema vsega skupaj 114 členov, sporni pa so predvsem členi, ki zadevajo preustroj trgovskega sektorja (dekret ministra Pieluigija Bersanija) in ki so kamen ostrega spora med Deželo in nekaterimi občinami, začenši s tržaško. Večinsko poročilo o tem zakonu je prebral Ferruccio Saro (Forza Italia), manjšinska referata pa Roberto Antonaz (SKP) in Mario Puiatti (zelena-sociali-sticna lista). Skupščina je brez razprave potrdila že sprejete člene, zataknilo pa se bo gotovo pri členih, ki jih je Rim zavrnil in o katerih med svetovalci ni soglasja. Pristojna svetovalska komisija za imenovanja je pred sejo vzela na znanje imenovanje Pasqualeja Barillaja za predsednika upravnega sveta tržaške dobrodelne ustanove Antonio Caccia in Maria Burlo Garofolo za štiriletje 1998-2002. KOROŠKA / ODGOVOR SMOLLEJU Klima nasprotuje javni politični zastopanosti koroških Slovencev DUNAJ/CELOVEC -Avstrijski zvezni kancler Viktor Klima je negativno odgovoril na parlamentarno vprašanje poslanca Liberalnega foruma, koroškega Slovenca Karla Smolle-ja, ali se mu zdi potrebno javnopravno politično zastopstvo koroških Slovencev za politični dialog med vlado in manjšino. Klima v odgovoru poudarja, da gre pri vprašanju »izvoljenega« javnopravnega zastopstva za zahtevo dela slovenske manjšine na Koroškem, druge slovenske skupine pa -skupaj z ostalimi avstrijskimi manjšinami -te zahteve ne podpirajo. Zvezni kancler v pi- smenem odgovoru nadalje opozarja_na Memorandum avstrijskih narodnostni, ki so ga predsedniki vseh šestih narodnostnih sosvetov predali zvezni vladi 24. junija 1997. V Memorandumu, poudarja Klima, zahteva po javnopravnem zastopstvu »izrecno ni postavljena, ker bi zato bilo potrebno preštevanje manjšine v kakršnikoli obliki že«. Preštevanje manjšine pa da bi bilo v nasprotju s pravico k svobodnim priznanjem k eni o narodnostnih skupnosti, je v odgovoru na parlamentarno vprašanje poudaril avstrijski zvezni kancler Klima. Ivan Lukan KOROŠKA / DE2ELNOZBORSKE VOLITVE Demokracija 99: kandidat EL na tretjem mestu CELOVEC - Glavni kandidat volilnega združenja »Demokracija ’99« za de-želnozborske volitve, ki bodo 7. marca 1999 na avstrijskem Koroškem, bo Predstavnik zelenih. Na drugem mestu bo kandidi-ral predstavnik Liberalnega foruma in šele na tretjem mestu kandidat slovenske Enotne liste (EL). t° so na skupnem zborovanju soglasno sklenili Predstavniki volilnega gibanja, v katerem sodelujejo P°leg omenjenih treh strank se Združeni zeleni. Osnova za takšno razvrstitev so glasovi, ki so jih stranke dobile na zadnjih ueželnozborskih volitvah leta 1994. Vse štiri stranke so se hkrati dogovorile za rotacijski sistem. V primeru osvojitve enega sedeža v deželnem zbom bo v prvih Veh letih mandat zasedel Predstavnik zelenih Michael Johann, zadnje dve leti Pa predstavnik/ca Liberalnega foruma. Kandidat slovenske Enotne liste (predvidoma bo to njen predsednik Andrej VVakounig) bi v dežel-rh zbor prišel samo, , če bi »Demokracija ’99« osvojila dva mandata. Potem bi ze-ienitn pripadel prvi mandat za celo zakonodajno dobo, dragi sedež pa bi si delila Liberalni forum in Enotna lista. Združeni zeleni bi dobili predstavnika v deželnem zboru šele v Primeru osvojitve tretjega mandata. Glavni cilj volilnega gibanja »Demokracija ’99« l,e’ da še pred volitvami doseže znižanje volilnega Praga za vstop v deželni zbor od sedanjih desetih na pet odstotkov. Kajti pri nespremenjenih volilnih pravilih novo volilno gi- anje nima realnih možnosti za uspeh na voli- vah. Po zadnjih javno-mnenskih anketah »Demokracija ’99« pri dežel- nozborskih volitvah 1999 lahko računa z deležem glasov med šestimi in sedmimi odstotki. To pomeni, da bi volilno gibanje prestopilo prag deželnega zbora samo, Ce bi deželni zbor še pred svojo razpustitvijo v zaCetku leta 1999 spremenil volilni zakon. Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet (-NSKS) in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) pozdravljata nastop volilnega združenja »Demokracije ’99«. NSKS vidi v skupnem nastopu Enotne liste, Zelenih, Združenih Zelenih in Liberalnega foruma realistično možnost, da bodo tudi Slovenci zastopani v deželnem zboru, za ZSO je volilno zavezništvo štirih majhnih strank v prvi vrsti sredstvo pritiska za odpravo skrajno nedemokratičnega volilnega zakona. Predsednik NSKS Nanti Olip je volilnemu gibanju tudi že zagotovil aktivno podora svoje organizacije, predsednik ZSO Marjan Sturm pa je napovedal, da njegova organizacija ne bo dala volilnega priporočila - ne za »Demokracijo ’99« in tudi ne za druge nastopajoče stranke. Ivan Lukan Ob izjavi generalnega državnega tožilca Antona Drobnica na študijskih dnevih v Dragi, da je Slovenija barbarska država, je predsednik Republike Milan KuCan v včerajšnjem pismu predsedniku vlade Janezu Drnovšku ponovno opozoril na vprašanje odnosa državnih uradnikov do države, njenih zakonov in vrednot, so sporočili iz urada predsednika. Po prepričanju predsednika Kučana taka izjava sramoti Sloveni- LJUBLJANA - Slovenska vlada bo danes popoldne na Brdu pri Kranju v okviru svoje 77. redne seje vzela pod drobnogled osnutek državnega proračuna za leti 1999 in 2000. Vladna proračunska seja bo potekala, če bo potrebno, do konca tega tedna in ta vikend oziroma do sprejetja jo, škoduje njenemu ugledu in ugledu funkcije generalnega državnega tožilca ter je hkrati tudi v očitnem nasprotju z merili, ki veljajo v demokratičnem svetu za obnašanje državnih uradnikov, še posebej tistih na visokih funkcijah. Gre za načelno stališče, da imajo visoki državni funkcionarji odgovornost za razmere v državi ter so dolžni sami in v sodelovanju z drugimi odpravljati probleme. Ne morejo pa s položaja človeka brez dokončnega predloga državne blagajne za prihodnje leto. Cilj vlade je, kot je za STA povedala direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos, da proračunske dokumente državnemu zboru predloži do 1. oktobra. Glede na to, da v skladu s poslovniškimi pravih parlamentarni postopek sprejemanja državnega proračuna traja 80 dni, bi ga državni zbor lahko sprejel do konca letošnjega decembra. Temeljne smernice in izhodišča vlade pri pripravi predloga proračuna za prihodnje leto predvidevajo, naj bi proračunski odhodki znašali 933 oz. 935 milijard tolarjev, prihodki proračuna '99 pa 900 milijard tolarjev. Vlada bo nadaljevala politiko Čimbolj uravnoteženih javnih financ, s katero naj bi zagotovila maksimalni primanjklaj javnih financ v višini enega odstotka BDP v letu 1999 in največ 0, 5 odstotka BDP pro-računskega primanjkljaja v letu 2000. (STA) odgovornosti brez utemeljitve izničevati skupen projekt ustvarjanja sodobne in spodobne slovenske države. Predsednik Kučan je v pismu ponovno poudaril, da je izjava, ki je bila tokrat dana na ozemlju druge države, dejanje, nezdružljivo s funkcijo generalnega državnega tožilca. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti storila vse za zavarovanje ugleda države in državnih organov. (-STA) V Vidmu zavezništvo LD-socialisti VIDEM - Videmski levi demokrati in socialisti stranke SDI so na krajevni ravni podpisali dogovor o sodelovanju, ki ga mislijo razširiti tudi na deželno stvarnost. To je precej razburilo laburiste (leva frakcija nekdanje PSI), ki se sedaj Čutijo zapostavljene v novi levičarski stranki, v kateri ima v vsakem primeru premoC nekdanja DSL. To sodi v okvir zelo zmedenih priprav na videmske novembrske volitve. S težavami se ubadajo v vseh taborih, od levice do sredine in desnice, v težave pa je zabredla tudi Severna liga. Nekateri v Oljki si prizadevajo za široko avtonomistično volilno navezo z županskim kandidatom Sergiom Cecot-tijem (Liga), govori pa se tudi o županski kandidaturi nekdanjega župana iz vrst PSl Zanfa-gninija. Zasebni dvojezični otroški vrtec v Borovljah nima podpore občine CELOVEC - Predsednik zasebnega dvojezičnega otroškega vrtca v Borovljah Roman Verdel je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da se je pred letom dni otvoreni vrtec pedagoško in organizatorično dobro razvil, teZave pa da so nastale pri finansiranju tekočega obratovanja (približno milijon šilingov letno) kot tudi investijskih stroškov, ki so znašali 1,3 milijonov šilingov. Verdel je pozval občino Borovlje, ki je leta 1997 odklonila ustanovitev dvojezične skupine v javnem občinskem ortroškem vrtcu, naj vsaj krije letni primanjkljaj v idšini približno 200.000 šilingov, Ce že ni pripravljena vzeti pod svojo streho tudi otroke iz slovenskih družin. Podpredsednik društva Firme Wutti je negativno stališče občine ocenil kot »prvovrstni škandal« in opozoril, da vrtec podpira celo Evropska unija, ne pa občina, katere občani so otroci tega vrtca. (I.L.) LJUBLJANA / KUČANOVA OCENA Drobnič sramotil Slovenijo Predsednik zahteval, naj vlada ukrepa v okviru svojih pristojnosti LJUBLJANA NA BRDU PRI KRANJU Proračunska seja slovenske vlade IN M E M O R I A M Pred enim letom je umrl senator Darko Bratina Jesen začenja danes svojo pot zimi naproti. Pred enim letom je bilo pri nas toplo, sončno. A le dopoldne. V popoldanskih mah je žarke zadnjega poletnega sonca nenadoma ohladila, zmrazila novica iz Strasbourga o smrti senatorja Darka Bratine. Med kramljanjem s prijatelji v opoldanskem premoru zasedanja parlamentarne skupščine Evropskega sveta mu je odpovedalo srce. Njegov zadnji politični poseg je bil namenjen manjšini: v dvorani Evropskega sveta je predsedujočemu, francoskemu ministra za evropske probleme, zastavil vprašanje o odnosu Evropskega sveta do manjšin. Ker ga ministrov odgovor ni zadovoljil, je Bratina v repliki podčrtal, da so dotlej samo štiri evropske države od 40 podpisnic ratificirale konvencijo o manjšinskih in regionalnih jezikih. Naslednjega dne je bil na dnevnem redu skupščine njegov nov poseg o manjšinski problematiki, a slovenskemu senatorju ni bilo dano, da bi lahko kolegom spet spregovoril. Z odhodom Darka Bratine je bila slovenska manjšina čez noC osiromašena za vodilnega političnega predstavnika, človeka velikih intelektualnih sposobnosti, znanstvenika in soustvarjalca dialoga in sožitja. Prav njegov odhod je pokazal, kako veliko je bilo delo, ki ga je bil skrojil na našem koščku narodnostno mešane zemlje. Od njega so se poslovili slovenski in italijanski predstavniki, ljudje obeh jezikov. Podtajnik Piero Fassino je pred krsto z rosnimi očmi priznal, da je »Italiji pomagal razumeti jugoslovansko dramo.« Glede na dolgoletno prijateljstvo med obema filmskima entuzijastoma morda ni iz trte izvita domneva, da je Bratina prispeval svoje tudi k tistemu Fassinovemu načrtu o odpiranju proti vzhodu, ki je postal že splošno znan z imenom »italijanska Ostpolitik«. Darko Bratina je bil sociolog, univerzitetni docent, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega instituta, ustanovitelj goriškega Kinoateljeja, pobudnik odmevne filmske revije Film Video Monitor, za Slovence pa predvsem »senator«. V parlamentu je sledil najveC vprašanjem, ki življenjsko zanimajo manjšino. Večji del svojega parlamentarnega dela je posvetil pripravi osnutka globalnega zaščitnega zakona. V pretekli mandatni dobi so se v nekaterih manjšinskih krogih kar nekam hudovali nanj, ker je odlašal s predložitvijo besedila. Pa je senator obrazložil, zakaj je bila pripravljalna pot takrat tako dolga: »Želel sem, da bi osnutek podpisali predstavniki Cim večjega števila parlamentarnih skupin, da bi bil konsenz v parlamentu Cim večji.« Z močjo dialoga mu je uspelo zbrati podpise predstavnikov tudi tistih strank, ki so se na krajevni ravni izrekale proti zaščiti. Tak je bil paC Darko Bratina: preraščal je stroge krajevne okvire in bil po tej plati prav malo »manjšinski«. Lahko bi zapisali, da je bil prototip novega manjšinca, takega, ki se enako dobro znajde v Gorici, Spetru, Rimu ali Strasbourgu. Skratka: manjšinca, ki ni edinole manj-šinec. Zato ga danes pogrešamo. Ob obletnici smrti Darka Bratine se Slovenski m-ziskovalni inštitut spominja svojega dolgoletnega ravnatelja in predsednika znanstvenega sveta. Na osnovi sklepa upravnega odbora in znanstvenega sveta v sedanji sestavi ho SLOB1 priredil v drugih polovici novembra simpozij, ki bo obravnaval in razčlenil Bratinove poglede in razmisleke o raziskovalnem delu, metodologijah in prioritetnih izbirah, ki so najprimernejše za manjšinski inštitut, kakršen je SLORI. V ta namen bodo na Inštitutu zbrali v pisni obliki Bmti-nove posege, poročila in članke. OGLEDALO $ Nevarna varnost rodoljubnih mitov Ace Mermolja V svojem prejšnjem Ogledalu sem izpostavil misel, da narod, tudi ko ima državo, in nato manjšinska narodna skupnost nista vnaprej varen dom, za-toCišCe, pristan v nevihti. V narodu kot moderni zgodovinski ve-leskupini se uveljavljajo elementi moCi (gospodarske, vojaške, a tudi kulturne in psihološke), ki so lahko usmerjeni tako proti sosedu (nasprotniku, sovražniku, skratka, neprijaznemu tujcu), kot proti elanom lastne skupine (mlačnežu, odpadniku, izdajalcu itd.). Domovina ni le dom, kjer nam je tekla zibelka ob varnem materinem pogledu, ampak je tudi očetnjava, »patria«, skratka, moška roka, ki lahko drži kramp za njivo, a tudi meč za borbo. Teze nisem izpostavil zaradi neke osebne depresije, ampak iz potrebe, da se kritično ozrem(o) v določene mite. Simboli in miti so del naše identitete, ni pa nujno, da jih samo sprejmemo kot biološko ali božjo danost. Lahko jih, vsaj ko postanejo del naše racionalne zavesti, pretehtamo in odberemo. To je seveda možno le, Ce smo sposobni pogleda vase in se nam ne zdi, da je to, kar prejmemo od preteklosti, dano za vedno kot sreča ali breme, ki ga ni možno (vsaj deloma) odložiti. Zavedam se, da vsakdo potrebuje varnost, vendar je obenem nemogoče zaspati v simbolični zibelki tudi takrat, ko nam noge in roke štrilijo iz nje, ker smo preveliki zanjo. Skratka, misel, da sta narod in manjšina nujno in vedno varna, utrjujeta dogmo o zaprtosti, ki je v srcu vseh nacionalizmov. Vsaka identiteta je kompleksna in na njenem dnu ni edinega jedra, ki hrani lepoto, mir, ljubezen, varnost, skratka vse, kar si najlepšega želimo. V identiteti so tudi strahovi, bolečina, anksio-znost in druge neprijetne zadeve. Narod kot sredstvo moči lahko povzroči še tako zvestim predstavnikom nelepa in grenka presenečenja. V resnici so narod ljudje s svojimi življenskimi modeli in sistemi. Po osamosvojitvi Slovnije je ostal marsikdo razočaran. Nismo vsi Slovenci Cez noC obogateli, nasprotno, povečale so se socialne razlike. Nismo nehali piti in ni se znižala stopnja alkoholizma, ni se povečala plodnost, nista izginila nasilje in maolodu-šnost, na cestah je še vedno prekomerno število nesreč itd. Osamosvojitev ni odpravila vseh tistih ran, ki so jih slovenski »rodoljubi« pripisovali dejstvu, da slovenski narod ni samostojen in da živi pod dvojno tlako jugo-slovenizma in socializma. S tem ne ospora-vam osamosvojitvi Slovenije, ampak fantaziji, da bi po nekakšnem magičnem naključju osamosvojitev jamčila uresničitev Cankarjevega raja pod Triglavom. To je nerealistično. Nekatera današnja ostra in dogmatska narodna stališča v bistvu potrjujejo razočaranje. S trditvijo želim izpodkopati tezo, da s slovenskim narodom in manjšino ni vse v redu, »ker smo še premalo Slovenci, ker nismo dosegli pravega slovenskega duha, ker se nismo očistili zgodovinskih krivd, ker nismo lustri-rali možganov, ki nam jih je opral komunizem itd.« Teza se nadaljuje: »dobro; lepo in varno bo, ko bomo izpolnili vse tiste pogoje, ki jih narod od nas zahteva kot hiša biti, ki je po svoji naravi zvestim otrokom vekomaj prijazna, kaznuje pa nezveste.« To je Cista metafizika, ki prej škodi kot koristi. Takšna nacionalna metafizika nameč spregleda vse realne ekonomske, družbene, kulturne, politične in druge stvarne dejavnike, tako narodne in mednarodne, ki odločilno vplivajo na naše življenje. Varnost naroda, ki je zvest lastnemu duhu, je odvzeta realnemu življenju, ki se dogaja tako na domači kot na planetarni ravni. Gospodarstvo ima ob koncu našega tisočletja osrednji pomen. Nekoliko ponoreli gospodarski tokovi, razlike med bogatimi in revnimi, količina človeških, tehnoloških, denarnih in naravnih resursov pogojujejo življenje držav, narodov in državljanov. Vse, kar je v zvezi z ekonomijo pogojuje našo uspešnost tako navzven, kot navznoter. Na delu so sile, ki jim je potilika včasih komajda kos. Tudi gospodarstvo delamo ljudje in ne Bog, vendar se to dogajanje odvija na ravni, ki zdaleč ni veC zgolj narodna ali državna. Dejstvo je, da se moCni združujejo, šibki pa ločujejo. Ko bi Italija ne bila v sklopu držav z bodočim evrom, bi bila lira izpostavljena svetovnim borznim nevihtam. Banke niso dovolj, vendar se vedno glasneje govori o evropski in tudi globalni politični vladi. ■ Omenil sem konkretna dejstva, ki nas pogojujejo, obenem pa nevarno izostajajo iz diskurzov, ki jih zagovarjajo nekateri slovenski rodoljubi. Zdi se mi pomembno razbijati mit varnega gnezda, ker lahko videz zamegli resničnost in zareže nevaren hiat med ozko elito »svečenikov« in »navadnimi« pripadniki skupine. Dejstvo je namreč, da bo Slovenija zaplula v evropske tokove s pravicami in dolžnostmi, dosegla bo določeno varnost in hkrati izpostavljenost, ki je neizbežna na širokem in neizprosnem tržišču. Prav tako je iluzorna podoba manjšine, ki bo skrbela za življenje vseh svojih elanov. To je treba povedati mladim. Identiteta je smiselna, če nudi orodje za življenje, če nudi pripravo za pot izven varnega naročja, če s simboli in miti ne prekrije stvarnosti. Za narod in manjšino na primer ni nic bolj nevarnega kot upravljanje danega. To je izrazito konsertivna poteza, ki ustvarja razočaranja in daljave. MoC (kot oblast), ki se skriva za tezo, upodablja varnost tako, da se zazdijo vsaka sprememba in vsak nov izziv nevarna, ker lomita v tradiciji ustaljene navade, a tudi razmerja moči in oblasti. V trenutku, ko se zavedamo, da so nekatere odločitve znotraj skupine neprimerne in konec koncev nevarne, je prav, da jim osporava-mo. Konservativno mišljenje in politika na narodnem področju ponujata nerealne podobe stvarnosti, si izmišljata nasprotnike in se sklicujeta na absolutno varnost prvobitnih korenin. Človeku pa ne nudita znanja in koordinat, ki so nujne za plobvo v širšem svetu. Ni namreč »trdna« tista osebnost, ki o sebi pravi, da nima problemov. Pogum je v tem, da se znamo s problemi soočiti; tako s tistimi, ki nam jih zastavi okolje, kot z onimi, ki jih sprožijo demoni, ki so v nas. Nacionalistična drža teži (povsod) k ekstatičnemu poustvarjanju mitov in k prikrivanju stvarnega življenja in težav. Tako delujejo vse ideologije. Rešitev je iz teh kalupov, v svetu identitete, ki sama sebi prizna ostre robove in konflikte. Pomoč bodočim generacijam ni v potvarjanju identitete, ampak v ozaveščenju o tostranstvu življenja, ki je vedno izpostavljeno nevihtam, kar mu seveda ne jemlje lepote. ČEDAD / OB MEJNEM PREHODU SOLARJI Tolminska in Nadiške doline vse bolj povezane Pametne skupne pobude lahko nakažejo možnost razvoja ČEDAD - Benečija in Tolminska sta vse bolj povezani in mejni prehod Solarji postaja iz meseca v mesec bolj živahno stičišče med Posočjem in Nadiškimi dolinami. To je bilo lepo videti tudi v nedeljo, ko so pri planinskemu domu na tej strani meje otvorili igrišče za mali nogomet, le nekaj kilometrov čez mejo, na Liv-ških Ravnah, pa je bila otvoritev doma za šolske in obšolske dejavnosti (na fotografiji). Kdor je šel minulo nedeljo na Solarje in Kolovrat, je moral odnesti domov jasen občutek, da ljudje na obeh straneh meje mislijo enako in, kar je najvažnejše, imajo skupno prepričanje, da je mogoče s pametnimi pobudami ustvariti za te gorske kraje neko perspektivo razvoja. Te misli so, med drugim, vsak na svoj način, izrazili govorniki na obeh prireditvah. Župan občine Dreka Marino Zufferli je ob otvoritvi nogometnega igrišča pri mejnem prehodu Solarji poleg domačinov toplo pozdravil tudi sosede iz Vole in Tolmina, ki bodo v kratkem, že čez mesec dni, lahko prihajali v Benečijo po novi cesti, ki jo gradijo od Volč po dolini Kamnice. Razvoj in ovrednotenje prelepe okolice Kolovrata sta bila tudi vodilni misli videmskega pokrajinskega odbornika za okolje Piera Maura Zanina. Podobne, občutene besede je bilo malo kasneje slišati tudi s strani govornikov na Liv-ških Ravnah, kjer je slovenski minister za šolstvo Slavko Gaber dejal, naj ti kraji pridejo do veljave, ko se tudi Slovenija naglo približuje vstopu v Evropo. To sta bili le nekaj kilometrov oddaljeni slovesnosti, a na obeh je bilo čutiti podobno vzdušje. Benečane je bilo videti na Livških Ravnah pomešane z domačini, prav tako pa je bilo na Solarjih na trenutke težko razlikovati, kdo je domačin in kdo sosed s Tolminskega. Lepo vreme je spodbudilo marsikoga, da se je v nedeljo odločil za izlet na Solarje in na Kolovrat. Okolica planinskega doma, ki je bil odprt letos konec maja, je sedaj zelo lepo urejena, kot nalašč za piknike in praznovanja, zato je bila tudi idealno okolje za praznik prijateljstva in športa, ki sta ga organizirala dreška Občina in združenje Pro Drechia. Od nedelje pa je tam tudi novo nogometno igrišče za mali nogomet in njegova prava otvoritev se je začela s turnirjem dečkov ekip Auda-ce iz Nadiških dolin, Libero Atletico Rizzi iz Vidma in selekcije iz Volč - Tolmina. Zmagali so Videmčani, pred domačini in Tomlinci, sicer pa je bilo pomembnejše od rezultata pristno prijateljsko vzdušje, ki je vladalo na Solarjih ves dan. Igrišče je bilo polno zasedeno, od dečkov, ki so hitro švigali po travnatem pravokotniku, do veteranov, ki so malce bolj sopihali, a so se (tudi župan) zagrizeno borili za vsako žogo. Prav tako veselo je bilo opoldne na Liva-ških Ravnah, do katerih je od nedelje možno priti čez maloobmejni blok Solarji po pravkar asfaltirani cesti, ki na slovenski strani pelje čez Kolovrat sredi razkošnih razgledov na krnsko pogorje in dolino Soče. Na Ravnah so otvorili dom »Kavka«, ki ga je republiški Center za šolske in obšolske dejavnosti preuredili iz nekdanje obmej- ne karavle. Dom je zelo lepo iz funkcionalno urejen, tako kot podobni drugi domovi v Sloveniji pa bo namenjen izpopolnjevalnim dejavnostim uCnega osebja in letovanjem otrok. Zgrajen je na višini 1050 metrov, od njega pa se odpira obširen razgled na Benečijo. Dom je otvo-ril slovenski veleposlanik v Švici Stanko Buser, slavnostni govornik pa je bil minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Poudaril je vlogo doma tudi kot novega stičišča rojakov ob meji, ki bo s približevanjem Slovenije Evropi vse manj pomembna, dokler ne bo dokončno izginila. Otvoritve se je udeležila tudi delegacija dijaškega doma Srečka Kosovela iz Trsta, v imenu katerega je spregovorila ravnateljica Sonja Babič. Ustanovi CSOD se je zahvalila za gostoljubje, ki ga uživajo zamejski otroci, ki že veC let navdušeno letujejo v teh domovih. Poleg idealnih pogojev so deležni tudi slovenskega okolja in edinstvenih priložnosti za spoznavanje matične domovine. Sonja Babič je dejala, da bodo tržaški otroci gotovo radi letovali tudi v domu Kavka, kot so vzljubili dom Medved na Medvedjem brdu. Vodstvu doma Kavka je Babičeva poklonila v dar reprodukcijo plakata, s katero je Nataša Gombač zmagala na tečaju tržaške regate Bar-colana. (D.U.) __________LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA_____________ Potrebna je strategija za izseljeništvo Delegacija Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu o obisku v Kanadi in ZDA LJUBLJANA - Člani komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so ob vrnitvi z desetdnevnega obiska pri slovenskih izseljencih v ZDA in Kanadi vCeraj pripravili novinarsko konferenco, na kateri so poudarili, da mora Slovenija oblikovati strategijo odnosa do izseljencev, podobno kot je to s posebno resolucijo, sprejeto v DZ, že storila za avtohtone manjšine v sosednjih državah. Ta strategija naj, kot je dejal predsednik komisije Marijan Schiffrer (SKD), temelji na izkušnjah drugih držav in naj bo podlaga za oblikovanje konkretnih ciljev na tem področju. Delegacija komisije, ki je obiskala Slovence v Kanadi in ZDA, bo napisala podrobno poročilo o svojem obisku ter ga s svojimi ugotovitvami in priporočili v kratkem poslala predsedniku DZ Janezu Podobniku. V ZDA živi po zadnjih podatkih (popis iz leta 1991) več kot 120.000 Slovencev, v Kanadi pa po podatkih iz istega leta okoli 26.000, vendar naj bi jih bilo po nekaterih ocenah v obeh državah še več. Poleg Marijana Schiffrerja sta bila v delegaciji, ki jih je obiskala, še podpredsednik komisije Davorin TerCon (-LDS) in Samo Bevk (ZLSD), za ne- kaj dni pa se jim je pridružil tudi Ivo Hvalica (SDS). Njihovi sogovorniki v Pittsburgu, Chicagu, Jolietu, Lemonto, Clevelandu, Bethlehemu in New Yorku v ZDA ter Toronto, Niagarskem polotoku in Hamiltonu v Kanadi so predstavili svoje dejavnosti in probleme, s katerimi se srečujejo. Izseljenci si zelo želijo, da bi Slovenija poskrbela za odprtje diplo-matsko-konzularnih predstavništev v mestih, kjer živi največ Slovencev, predvsem za konzulat v Clevelandu, kjer živi največja slovenska skupnost v ZDA, ter častni konzulat v Toronto. V Clevelandu je bil doslej Častni konzul Karlo Bonutti, ki pa je odšel za veleposlanika v Vatikan. Poslanec Terčon je še pojasnil, da je edino diplomatsko predstavništvo Slovenije v Kanadi veleposlaništvo v Ottavvi, to pa je od Toronta in Hamiltona, največjih naselitvenih centrov Slovencev v Kanadi, oddaljeno veC sto kilometrov. Člani komisije so ob obisku ugotovili, da je raba slovenskega jezika precej bolj živa med Slovenci v Kanadi kot tistimi v ZDA, kar je moč delno pojasniti z dejstvom, da je v Kanadi veC priseljencev prve in druge generacije, v ZDA pa je veliko tudi pripadnikov tretje in Četrte generacije. Res pa je, da je med mladimi v ZDA opaziti povečano zanimanje za lastne korenine, zato se je Schiffrer zavzel za povečanje izmenjav mladih iz ZDA in Slovenije. Menil je tudi, da bi lahko Slovenija predvsem v ZDA poslala učitelje slovenskega jezika, ki naj bi pomagali "oživiti to brlečo lučko", za kar po njegovem mnenju tudi ne bi bila potrebna prevelika sredstva. Tudi Davorin Terčon se je strinjal, da za okrepitev sodelovanja z izseljenci pravzaprav ne bi bilo potrebno veliko denarja, naredili pa bi veliko -sogovorniki so izrazili predvsem željo po strokovni literaturi, kulturni in turistični izmenjavi ipd. Samo Bevk je menil, da bi morala slovenska država poskrbeti za finančno pomoč diplomatskim predstavništvom za sodelovanje z izseljenci. Zavzel se je za okrepitev izmenjave z izseljenci, predvsem na kulturnem področju, pa tudi za boljše gospodarsko sodelovanje. Člani komisije so imeli ob obisku tudi veC srečanj s podjetniki slovenskega rodu. Predvsem lastniki turističnih agencij so poudarili, da imajo velike težave pri navezovanju poslovnih stikov s Slovenijo. (STA) GOSPODARSTVO / SKLEP DEŽELNEGA SVETA TRST / SPORNI DOKUMENT OBČINSKEGA ODBORA Predstavniki Dežele v svetu Sklada za Trst V odbor spet izvoljen tudi levi demokrat Miloš Budin Dileme o vlogi rajonskih svetov Zlasti leva sredina se v nasprotju z lllyjevo upravo zavzema za okrepitev rajonov Deželni svet je na včerajšnji seji izvolil svoje predstavnike v komisijo (upravni svet) Sklada za Trst. Na osnovi državnega zakona morajo biti to obvezno svetovalci iz tržaškega volilnega okrožja, v upravnem svetu Pa sedita tudi tržaški zu-Pan in predsednik pokrajinske uprave, na sejah Pa je navzoč še vladni komisar oziroma prefekt, ki pa pri izbiri predsednika nima volilne pravice. Deželo bodo v novem vodstvu Sklada zastopali Cristiano Degano (Ljudska stranka), ki je dobil 38 glasov, Pariš Lippi (Nacionalno zavezništ-vo-31 glasov), Federica Seganti (Liga-29 glasov) ter levi demokrat Miloš Budin in zastopnik KpC-CCD Bruno Marini, ki sta dobila vsak po 28 glasov. Prva neizvoljena je Bruna Zorzini Spetič (SKP), ki je prejela štiri glasove. Glasovanje je Potekalo brez presenečenj, saj so se večje stranke v bistvu pred-nodno sporazumele o kandidaturah ter si porazdelile mesta. Na svoji prvi seji, ki oo predvidoma Cez nekaj tednov, bo upravni svet, ki ima svoj uradni sedež na Prefekturi, izvolil Predsednika in tajnika. Predsednik je trenutno Budin, tajnik pa Riccar-do Illy. Novo vodstvo Sklada bo sad političnih ravnotežij, jeziček na tehtnici pa bo skoraj gotovo ligašica Segantije-va, katerega glas bo najbrž odločilen za izvolitev predsednika. Leva sredina namreč raCuna na tri glasove (Degano, Dosedanji predsednik Budin Budin in Illy), s katerimi razpolaga tudi desnosredinski Pol svoboščin (Lippi, Marini in predsednik Pokrajine Renzo Codarin). Sklad za Trst je institucija, s katero država na osnovi posebnega zakona iz leta 1955 in dežel- nega statuta finansira zlasti krajevno gospodarsko dejavnost (začenši z industrijo), a tudi kulturo ter nekatere druge panoge. Sredstva formalno deli vladni komisar (trenutno je Michele De Feis), ki se predhodno posvetuje z upravnim svetom. V letošnjem letu je Sklad razdelil 60 milijard lir podpor in prispevkov, njegova dotacija za prihodnje leto pa bo odvisna od državnega finančnega zakona. Rimska vlada se o tem, kot kaže, še ni izrekla, v preteklosti pa je že nekajkrat skušala znižati dotacijo (predlanskim npr. na 45 milijard lir), po pritiskih in posegih krajevnih upraviteljev in parla- mentarcev se je potem premislila ter potrdila prvotne zneske. Kaj bo s prihodnjim letom bomo videli v finančnem zakonu, ki ga bo parlament, Ce ne bo vladne krize ali drugih pretresov, predvidoma odobril novembra. Usoda Sklada za Trst pa ni odvisna le od Rima, temveč tudi od Bruslja, od koder Evropska unija zelo pozorno spremlja poslovanje raznih skladov in ustanov, s katerimi države Članice finančno pomagajo^ obmejnim in manj razvitim pokrajinam. Kaže, da Sklada ne bodo ukinili vse dokler bo EU sama pomagala obmejnim deželam, med katerimi seveda sodi tudi Furla-nija-Julijska krajina. Kakšna naj bo upravna decentralizacija v tržaški občini? Kakšne pristojnosti naj ima osrednja občinska uprava in kakšne naj imajo rajoni? Kako zagotoviti najbolj učinkovito možno upravljanje ob največji možni partecipaciji krajevnega prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je v tržaški občini na novo odprl Illyjev obcinki odbor z izdelavo osnutka novega pravilnika rajonskih svetov. Odbor je osnutek pripravil minulega julija in ga izrodi posameznim rajonskim svetom, da o njem izrečejo svoja mnenja, seveda pa ga bo moral naposled odobriti občinski svet. Po prvotnem načrtu bi se rajonski sveti bili morah izreči do začetka septembra, potem pa so rok podaljšali do konca tega meseca in vse kaže, da ga bodo še odložili. Zakaj? Dogaja se, da osnutek vzbuja velike pomisleke, in to ne samo v vrstah opozicijskih strank, temveč tudi in mogoče še bolj v samih levosredinskih strankah, ki Illyjev odbor podpirajo. Osnutek novega pravilnika predvideva namreč znatno zmanjšanje pristojnosti rajonskih svetov. Ce stvari nekoliko poenostavimo, potem bi lahko rekli, da bi po zamisli občinskega odbora rajonski sveti v bistvu ohranili predvsem neko programatorsko vlogo, izg-bubili pa bi med drugim pristojnosti, ki so jih doslej imeli pri izražanju mnenj na področju upravljanja teritorija. Se več, nekatere formulacije v osnutku dopuščajo takšna tolmačenja, da bi bilo po novem pravzaprav v veliki meri od samega občinskega odbora odvisno, o katerih zadevah naj bi se izrekah rajonski sveti. Zakaj pa naj bi bilo potrebo takšno omejevanje pristojnosti rajonskih svetov? To je vprašanje, ki smo ga resnici na ljubo nameravah postavih pristojnemu predstavniku občinskega odbora, to je odborniku za decentralizacijo Mariu Tommasi-niju. Zal pa njegovega odgovora nimamo preprosto zato, ker nam ga v dveh dneh iskanja ni uspelo najti. V dokumentih, Id jih je izdelala sama občinska uprava, je mogoCe vsekakor brati, da naj bi predlagano revizijo sedanjega pravilnika rajonskih svetov narekovala predvsem potreba po večji upravni učinkovitosh. Povsem naravno je, da je osnutek občinskega odbora naletel na raznovrstne pomisleke v rajonskih svetih, saj gre konec koncev za predlog o omejevanju njihove vloge. Zanimivo pa je, da zadeve ni izkoristila desnosredinska opozicija za kamnpanjo proti Illyjevi upravi. Omejila se je na to, da je izrekla nekaj kritičnih pripomb, in med drugim predlagala, naj bi novi pravilnik priznal rajonskim svetom pristojnost upravljanja zelenic »rajonskega pomena«. Ni pa se lotila srža problema. Veliko globlji in resnejši so pomisleki, ki jih je osnutek vzbudil v vrstah upravne večine. Leta je dejansko proti znižanju sedanjih pristojnosti rajonskih svetov, oziroma je celo za njihovo povečanje. Po sedanji ureditvi imajo namreč rajonski sveti dejansko le posvetovalno pristojnost, se pravi da smejo in morajo izražati mnenja o vseh zadevah rajonskega interesa. Ta mnenja pa bčinska uprava večkrat sploh ne upošteva, tako da dejansko vse skupaj včasih izpade kot velika potrata časa. Toda po mnenju mnogih predstavnikov Oljke se problema ne reši tako, da se omeji vloga rajosnkih svetov, temveč tako, da se jim v nekaterih pomembnih zadevah prizna ne samo posvetovalna, ampak tudi sklepčna pristojnost. Sicer pa so mnogi predstavniki leve sredine mnenja, da bi bilo najboljše, če bi občinska uprava suspendirala obravnavo te zadeve ter priredila konferenco o decentralizaciji, na kateri bi skupno z rajonskimi predstavniki skušala najti premišljeno stališče. V tem smislu sta se izrekla že rajonska sveta za Sv. Ivan in Rocol ter za Barkovlje in Rojan ter vse kaže, da se bo v tem smislu izrekel tudi rajonski svet za Vzhodni Kras. H OBČINA TRST / NOVA TRENJA MED ZUPANOM IN SINDIKATI Redarji niso policisti Odnosi med mestno upravo župana Riccarda Illyja in občinskimi uslužbenci so že nekaj mesecev zelo slabi, v tem okviru pa so se v zadnjih tednih močno poslabšali predvsem odnosi med upravo in mestnimi redarji. Kamen spora je pravilnik, s katerim hoCe odbor izvesti preustroj sektorja mestnih redarjev, ki bi po novem dobili tudi nove pristojnosti. Medtem ko je prva dva osnutka novega pravilnika redarjev izdelala posebna tehnična komisija (v njej so bili tudi sindikalisti), je sporni predlog oblikovala uprava brez predhodnega posvetovanja redarjev oziroma njihovih sindikalnih zastopnikov. To je po mnenju sindikatov obsodbe vredno, najhujše pa je, da je odbor s svojim predlogom prekoračil pristojnosti, ki jih za redarje določata državni zakon iz leta 1986 ter deželni zakon iz leta 1988. Redarji naj bi po županovem mnenju dobili pristojnosti (in odgovornosti), ki jih danes imajo policisti in karabinjerji (za sedaj naj bi npr. razpolagali s pendrekom, kasneje pa tudi s pištolo), kar pa je v teh pogojih po njihovem neizvedljivo. Illy je gleda tega ob obisku notranjega ministra Giorgia Napoli-tana podpisal s prefektom Miche-lejem De Feisom posebni dogovor (protokol), ki določa tudi novo vlogo redarjev v mestni stvarnosti. Ta protokol sicer ne govori o novi vlogi redarjev na področju zaščite javnega reda, pač pa o usklajevanju nekaterih funkcij med redarji in državnimi varnostnimi organi (policija, karabinjerji in finančna straža). Redarji pravijo, da Občina ne more s svojim sklepom prekoračiti državnega in deželnega normativa, župan pa je očitno drugačnega mnenja. Polemika med upravo in redarji traja, kot rečeno, že nekaj tednov, zaostrila pa se je po znanih ukrepih proti širjenju prostitucije v strogem mestnem središču, ko bi morali redarji v bistvu imeti isto vlogo kot karabinjerji in policisti. O teh problemih se je včeraj ukvarjala pristojna občinska komisija, danes pa bo zadeva v središču pozornosti novinarske konference CGIL in UIL. ZDRAVSTVO / NALEZLJIVE BOLEZNI Psi in klopi za neugodno počutje preteklega avgusta Služba za javno higieno pri zdravstveni ustanovi je sporočila primere nalezljivih bolezni, ki so jih zabe-težili preteklega avgusta. Poleg običajnih primerov raznih otroških bolezni, pa tudi manjšega števila drugih nalezljivih bolezni, izstopa znatno število oseb, kar 46, ki so se zatekle po zdravniško pomoC, potem ko so jih Ugriznili psi, za katere sumijo, da so stekli. Verjetno je neznosna vročina negativno vplivala tudi na počutje psov in jim zrahljala živce. Zabeležili so tudi 7 primerov Lymove bolezni, s katero se ljudje okužijo prek klopov. Očitno je toplo vreme zvabilo marsikoga na okoliške travnike, kjer je tudi zaradi opuščanja košnje vedno vec klopov v visoki travi- Med raznimi nalezljivimi bolezni je bilo tudi 15 Primerov salmoneloze, bolezni, ki jo povzroča nehigienska hrana. Policija odkrila 18 ilegalcev s Kosova Policija je odkrila na železniški postaji skupino 18 nelegalnih priseljencev s Kosova, med katerimi je bilo rudi šest otrok. Pospremili so jih na kvesturo, kjer so zaprosili za politično zatočišče. ZaCasno so jih namestili v opuščeni soli v naselju Sv. Sergija, kjer je tržaška obema uredila zbirališče za begunce, ki čakajo na dodelitev statusa pribežnika. Skupno je v Trstu približno 100 Albancev s Kosova, ki so pribežali večinoma v večjih skupinah ali celo družinskih klanih. Po mnenju prostovoljcev, ki se ukvarjajo z njimi, jih je del na-rneni°n v druge države Evropske unije. Miljski karabinjerji pa so zasačili 8 Romunov, med aterimi je bila štiričlanska družina, ki so nelkegalno prekoračili mejo. Nemudoma so jih odgnali v Slovenijo. KOMISIJA ZA PROZORNOST Mutton novi predsednik Nasledil je Adele Pino Levi demokrat Claudio Mutton je novi predsednik pokrajinske komisije za prozornost. Nekdanji miljski župan je na osnovi dogovora o rotaciji (funkcija pripada opoziciji) nasledil Adele Pino (Oljka), ki je od ustanovitve vodila to komisijo, ki vsekakor nima izvršilnih, a le posvetovalne in torej politične pristojnosti. Novoimenovani predsednik je podčrtal, da bo nadaljeval na poti Pinove, ki je med drugim navezala korektne in jasne odnose z odborom predsednika Renza Codarina. Cilj našega dela, je dejal še Mutton, je dobrobit celotne pokrajinske skupnosti. V petek javna skupščina mestnega gibanja za Oljko V hotelu Savoia bo pojutrišnjem ob 18.uri skupščina pokrajinskega gibanja za Oljko, na kateri bodo podali obračun opravljenega dela in postavili smernice za bodoCe delovanje. Na srečanju, ki je odprto vsem, bodo uvodoma spregovorili senator Ful-vio Camerini, devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, tržaški občinski svetovalec Luciano Kakovic, predsednica svetoivanskega rajonskega sveta Bruna Tam in pokrajinska svetovalka Gabriella Barbo. Debato bo vodila Gabriella Barbo. Prihodnjo nedeljo shod izkrcevalnih oddelkov Včeraj dopoldne so v sinji dvorani tržaške občine predstavili tretji vsedržavni shod izkrcevalno desantnih oddelkov (lagunari). Osrednje srečanje bo prihodnjo nedeljo, 27. septembra, na Trgu Unita. V teku leta privatizacija pristaniških storitev Proces privatizacije pristaniških storitev naj bi se sklenil v teku tega leta. Tako je včeraj izjavil predsednik Pristaniške oblasti Michele Lacalamita na seji pristaniškega odbora, ki je med drugim obravnaval vprašanje obnovitve konvencije z Državnimi železnicami za železniške storitve znotraj tržaške luke. Prav za železniške storitve je pristaniška oblast naročila osnutek privatizacije, ki naj bi bil nared že v teku tega meseca in na podlagi katerega naj bi razpisali dražbo. Lacalamita je med drugim pristavil, da je tik pred koncem tudi postopek za privatizacijo družbe Adria-terminal. Medtem so si Državne železnice zagotovile konvencijo, ki je doslej stala šest milijard in pol lir letno, do prihodnjega leta. NOVICE Dvosmerna vožnja v Boljuncu Dolinski župan je odredil vzpostavitev prometa v obe smeri pred občinskim skladiščem v Boljuncu, da bi tako olajšali dostop do pokopališča, prehod težkih vozil do omenjenega skladišča in vozil združenja prostovoljnih gasilcev Breg do svojega sedeža. Večer poezij v Cartesiusu Danes ob 18.30 bo Edoardo Kanzian predstavil v galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 veCer poezij, med katerimi tudi poezijo Srečka Kosovela, ki jih bodo brali avtorji M.B. Tolusso, G. Longo, U. Pierri in F. Facchini; na kitaro bo igral P. Bembi. Vstop je prost. Razpis zdravniške zbornice Zdravniška zbornica sporoča, da je na sedežu na Goldonijevem trgu 10 na ogled javni razpis za mesto zudravnika 1. razreda s specializacijo rehabilitacije v tržaški bolnišnici. Nemščina za trgovce in gostince Miljska občinska uprava sporoča, da so še prosta mesta za tečaj nemščine namenjen mil-sjkim trgovcem in gostinjcem v okviru pobud ob pobratenju z avstrijsko občino Obervellach. Prijaviti se je treba do 30. septembra na občinskem tajništvu, telefon 3360110. Knjigi o morju v klubu SVBG V sedežu jadralnega kluba SVBG na Miramar-skem drevoredu 32 bo jutri ob 18. uri predstavitev dveh knjig posvečenih pomorstvu, in sicer beneški laguni ter obali od Gradeža do Portoroža. Vstop je prost. NA TRŽAŠKEM VELESEJMU / ZAKLJUČNA PRIREDITEV SODOBNI TRST / 4, IZVEDBA DIALOGOV Kmetijski dnevi so zabeležili velik uspeh Nastop orkestra iz Ricmonj - Vodeno pokušnjo proizvodov Tokrat v ospredju madžarska umetnost Za začetek design: v soboto bodo odprli razstavo del udeležencev natečaja Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva so zabeležili uspeh nad pričakovanjem. Po neuradnih, a verodostojnih podatkih je obiskalo sejmišče okoli 11.000 ljudi, obiskovalcev pa je v nedeljo bilo preko šest tisoč. Publika je pozitivno ocenila sejem, kjer so učinkovito prikazah značilnosti primarnega sektorja, ljudem nudili pokušnje značilnih proizvodov in pridelkov, poskrbljeno je bilo tudi za zabavo. V ponedeljek je bil sejem v jutranjih urah namenjen šolam, v popoldanskih urah pa je kljub delovniku obiskalo razstavišče lepo število ljudi. Kot običajno sta jih po ogledu kioskov, razstav in živali najbolj privabile osmica ter pokušnja vin vinorodnega okoliša Kras, večina obiskovalcev pa je po vsej verjetnosti Čakala na zaključno prireditev, ki je bila v večernih urah v prostorih kongresnega centra, kjer so bili na programu posvet in predstavitev ter pokušnja proizvodov naše pokrajine. Poslovitvenemu večera bi bil moral predsedovati miljski župan Roberto Di-piazza, ki se vabilu ni oddzval, tako da je prisotne pozdravil predsednik organizacijskega odbora Boris Mihalič. Velja poudariti, da je marsikdo izmed organizatorjev večkrat podčrtal tudi odsodnost tržaškega župana Riccarda Illyja. Zaključni veCer se je pričel z nastopom mladih trobilcev glasbene šole pihalnega orkestra iz Ric-manj, ki jim je publika toplo zaploskala. Zbrane je nato pozdravil namestnik predsednika sejma Giorgio Ret, ki je podčrtal kakovost pridelkov tržaške pokrajine in vnovič predočil probleme sejmišča, ki potrebuje boljšo strukturo. Glavno besedo je imel predsednik Trgovinske zbornice Do-naggio, po mnenju katerega se je Trst konCno zavedel pomembnosti kmetijske stroke. Kmetijski dnevi so po njegovem mnenju izpolnili pričakovanja, gre pa jih še izboljšati in ponoviti naslednje leto. Po mnenju predsednika TZ bi jih lahko razširili tudi na slaščičarske izdelke, kavo, mlečne proizvode, Čaje idr. in uvedli tudi prodajo izdelkov oz. ustvariti komercialni del Kmetijskih dne-vov. Mihalič se je z Donag-giom načeloma strinjal, a organizacijskemu odbora je treba zagotoviti čas. V naslednjih letih bi lahko Dneve prirejali letno, nato pa vsaki dve leti, saj ni vedno mogoče ponujati novosti. Na srečanju je nato zdravnik Euro Ponte podal nekaj misli o zdravi prehrani, nato je odvetnica Anna Fast Molinari spregovorila o pristnosti in karakteri- stikah jedi tržaške pokrajine. Večer se je zaključil z vodeno pokušnjo proizvodov in pridelkov tržaške pokrajine (od sira in salame do lososa, pršuta in vin s kontroliranim poreklom), ki so jih dah na razpolago proizvajalci, sladokusce pa sta vodila izvedenka Giu-liana Fabricio in somelje Sergij Cesar. A. G. Design, sodobna madžarska likovna umetnost, arhitektura, madžarski animirani film, sodobna glasba: to je ponudba po zvrstveh, ki jo je za Četrto izvedbo Dialogov z umetnostjo srednje-vzhodne Evrope pripravil odbor Sodobni Trst. Kot so z zadovoljstvom poudarili na včerajšnji novinarski konferenci (f. KROMA), so za uresničitev tokratnega projekta ob prejšnjih pridobili nove sponzorje in sodelujoče. Glede na dejstvo, da bodo tokrat posebno pozornost namenili madžarski ustvarjalnosti, so seveda pristopile razne madžarske ustanove, pobudo pa še vedno najbolj izdatno podpirata Trgovinska zbornica in Sklad CR-Trieste. V imenu prve je včerajšnje srečanje odprl Edi Bukavec, kot zastopnik drage pa je Tito Fa-varetto priporočil, da bi bile prireditve primerno promovirane. V glavnih obrisih je program prisotnim orisala predsednica odbora Sodobni Trst Giuliana Garbi, podrobneje pa so ga predstavili odgovorni za posamezne resorje. Carbijeva je želela najprej naglasiti, da delovanje odbora poteka nepretrgoma. Tako je ta mesec izšla peta številka istoimenske revije, ki jo razpošljejo po Evropi in tudi Ameriki. Skladbe z zadnjih dveh festivalov sodobne glasbe so izdali na zgoščenki, ki je izšla pred nedavnim, na letošnji izvedbi prireditev ProvinciAssieme pa Sodobni Trst sodeluje kot organizator razstav, med temi je tudi prikaz lesorezov po Černigojevih osnutkih v raznih cerkvah. Četrti Dialogi se bodo zaceli v soboto, in sicer s predstavitvijo del udeležencev natečaja za oblikovanje, tema katerega je bila hrana. Tudi tok- rat je bilo zanimanje veliko, kakšni in Čigavi so najbolj posrečeni predlogi pa bo znano v soboto zveCer v galeriji Studio Tommaseo. Desetega oktobra bodo v deželni palači na Trgu Unita odprli obsežno razstavo sodobne madžarske likovne umetnosti. V Studiu Tommaseo bodo nato pripravili razstavo del madžarskega arhitelta Imreja Makovecza, ustanovitelja »organske arhi-tekture« na Madžarskem, razstava bo odprta od 21. oktobra do 20. novembra. Četrtega novembra se bo začel letošnji glasbeni niz Trieste Prima. Vseh glasbenih dogodkov je osem, ki se bodo zvrstili v petih večerih v cerkvici S. Silvestre. Od 14. do 16. novembra bo v gledališču Miela dokaj celovit prikaz madžarskega animiranega filma s posebnim poudarkom na nekaterih mojstrih. V ponudbo pa sodi še knjiga o pomembni »dinastiji« arhitektov Berlam: avtor poglobljene študije je Marco Pozzetto, zagotovljeno pa je bilo, da bo publikacija izšla novembra. bip ______DANES / OB 100-LETNICI FIGC_____ Nogometni živžav na Trgu Unita Popoldne ogled Modrega vlaka s spominsko razstavo Trgu Unita se bo danes dopoldne spremenil v ogromno nogometno igrišče, na katerem bo pokazalo svoje žogobrcne sposobnosti kakih tisoč otrok. S takim, simpatičnim nastopom bodo pozdravih stoletnico Italijanske nogometne zveze FIGC. Manifestacija z ne prav posrečenim sestavljenim imenom Stradalciando sodi namreč v okvir proslav stoletnice največje italijanske športne zveze. Ob tej priložnosti pa bo živahno tudi na tržaški železniški postaji, kamor bo pripeljal Modri vlak (na čast modri barvi italijanske nogometne reprezentance). Vlak so spreme-nili v potujoči muzej s fotografijami in dragimi zanimivostmi iz nogometne zgodovine. Vlak je odpotoval pretekli teden iz Turina in je že obiskal Milan, Trento in Benetke. Po Trstu se bo ustavil še v trinaj- stih italijanskih mestih, preden bo 18. oktobra zaključil svojo pot v Firencah. Na nogometnemu prazniku na Trgu Unita bodo od 8.30 do 12.30 sodelovati učenci tržaških osnovnih šol. Šolsko skrbništvo je namreč podprlo pobudo in dovolilo udeležbo na prireditvi. Otroci bodo tekali z žogami, ki se ne odbijajo od tal, da bi tako preizkusih, kako so v začetku stoletja igrali nogomet. Takrat so sešiti žoge kar iz cunj, redki srečneži so premogli žogo iz napihnjenega prašičjega mehurja. Vrata bodo zaznamovana s stožci, prav tako robovi igrišča. UCencem bodo »pomagali« višješolci, ki se na nogomet spoznajo. Tudi njim je šolski skrbnik izdal dovoljenje za udeležbo na prireditvi netek-movalnega značaja, na kateri bodo organizirali tudi likovni ex-tempore. NOVICE IZLET OB JUBILEJU LETA 2000 VIŽOVLJE / VEČLETNA ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA Vrsta tečajev za mlade Na sedežu informativne agencije za mlade v Ul. Gatteri 12 bo jutri od 16. do 17. ure Gabriella Randino predstavila razne tečaje poklicnega izobraževanja namenjene mladim. Gre za sklop tečajev vsedržavne ustanove ENFAP, ki jih nameravajo prirediti v tržaški pokrajini, sodijo pa v okvir specifičnih pobud socialnega fonda EU in deželnega strokovnega izobraževalnega programa. Seznanjanje mladih z raznimi možnostmi poteka na pobudo urada Informgiovani tržaške občine. Bunin in Kuhn v gledališču Verdi Na naslednjem koncertu iz komaj začete jesenske simfonične sezone bosta v gledališču Verdi nastopila dva zelo znana in Čislana glasbenika. Gre za avstrijskega dirigenta Gustava Kuhna in ruskega pianista Stanislava Bunina. Pod Kulmovo taktirko bo v petek zveCer orkester gledališča Verdi izvedel skladbe Rossinija in Musorgskega (v Ravelovi predelavi), pianist Bunin pa bo z orkestrom odigral Beethovnov koncert. Z istim programom se bo orkester s solistom v soboto zveCer predstavil v Pordenonu, v nedeljo popoldne pa ponovno v tržaškem gledališču. Uspeh razstave Negrisonove plastike V Občinski galeriji na Trgu Unita bodo še do 1. oktobra na ogled kipi že preminulega Giuseppeja Ne-grisina. Doslej si je dela ogledalo že nad tri tisoč obiskovalcev, ki so lahko občudovati znana dela in vrsto kipov, ki so prvič razstavljeni. Pomožno osebje šole Sečka Kosovela v Rimu Srečanje z arheologi iz Piše Rezultate svojega dela so predstavili dijakom in profesorjem Predstavništvo pomožnega osebja Nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Proseka se je letošnjega julija udeležilo enodnevnega izleta z letalom v večno mesto v okviru praznovanj Jubileja leta 2000. Nasmejane udeležence je v družbo«pre-torjancev« ovekovečil neznani nadebudni, a ne ravno spretni fotograf. Arhelogi z Univerze v Piše še skoraj tri desetletja raziskujejo neko dolino v bližini Vižovelj ob gozdni stezi za Slivno. Arheološko najdbišCe so poimenovali »Nasip mikrosesalcev« (it. Ripa-ro dei micromammiferi), saj so prvi najdeni ostanki zadevali prav majhne sesalce, ki so tu živeli pred vec tisoč leti. Tudi v letošnjem poletju se je skupina univerzitetnih raziskovalcev mudila v Vižovljah. V ponedeljek zveCer so v prostorih šole De Mar-chesetti v Naselju S. Mauro predstaviti vsebino in rezultate svojega dela devinsko-nabrežin-skim dijakom ter profesorjem. Skupino arheologov sta zastopala Giovanni Boschian in Fabio Negri-no, ki sta dijakom orisala- glavne značilnosti arheološkega raziskovanja ter posebnosti vižoveljskega najdbišča. V njem je bilo v teku večdesetletnih raziskovanj najdenih preko sto kremenastih izdelkov iz zgodnjega paleolitika, pa tudi številni košCeni ostanki nosorogov, konjev in drugih divjih, danes tu neobičajnih živali. V starejših plasteh so raziskovalci zasledili starejše ostanke manufaktov iz mikrolita in človeških kosti izpred 450.000 let. Kot sta pojasnila predavatelja, je bil takrat ta prostor bistveno drugačen od današnjega, saj so se po naših krajih pasli nosorogi in sloni, morja še ni bilo na obzorju, naši predniki pa so se hranili s smovim mesom, ki so ga trgati kar z zobmi. Na veliko zanimanje udeležencev je naletel praktični prikaz izdelovanja kamnitega orožja in orodja, ki ga je podal arheolog Fabio Negrino. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 23. septembra 1998 MARTA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01 - Dolžina dneva 12.08 - Luna vzide ob 9.18 in zatone ob 20.33 Jutri, ČETRTEK, 24. septembra 1998 GERARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1023,2 mb naraSCa, veter 40 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Eva Prelz, Ambra Emili, Simone Stanič, Stefano Pasquotti, Co-stanza Gulli, Alex Bevilac-cpra, Martin Pettirosso. Umrli so: 75-letna Bruna Fabriš, 78-letna Bruna Cetin, 67-letna Silvana Donaggio, 85-letna Fara Randazzo, 88-letna Mela-nia Seel, 79-letna Emilia Maranzina. LEKARNE Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. septembra 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Vecel-iio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15. Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 040 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do Petka od 8. do 13. ure. - tel. °40 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8- ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tu ridi«, r. Paolo in Vittorio Taviani. EXCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolittle«, i. Eddie Murphy. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »I pic-coli maestri«, r. Daniele Lu-chetti. AMBASCIATORI 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Godzilla«. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00, »Armaged-don« i. Bruce VVillis, Liv Tyler. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sliding Doors«, i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »City of Angels«, i. Nicolas Gage, Meg Ryan. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Scream 2«, r. Wes Craven, i. Neve Campbell, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Incesto a Budapest« prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Pioggia infer-nale«, i. Morgan Freeman. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »L’albero del-le p ere«, r. Francesca Ar-chibugi, i. Valeria Golino, Sergio Rubini. 'M PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert Pihalnega orkestra Lesce, v soboto, 26. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. D OBVESTILA GLASBENA MATICA TRST obvešča učence in njihove starše, da so z novim šolskim letom ponovno pričele vaje otroškega pevskega zbora. Prvo letošnje srečanje bo danes, 23. septembra ob 16.30 na Soli GM, Ul. Manna 29. Poleg lanskih mladih pevcev vljudno vabimo tudi njihove sošolce in prijatelje. Informacije po telefonu na št. 040-418605. KRUT sporoča elanom, da v četrtek, 1. oktobra začnejo plavalne ure v bazenih. Prijave in informacije od danes, 23. do petka 25. septembra v uradnih urah na tel. St. 040 360072. KD RDEČA ZVEZDA vabi na predvajanje filma II postino, režija M. Trbisi, danes, 23. septembra ob 21. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ... se spet odpira ob začetku novega šolskega leta. SPD PRIMO-REC-TABOR vabi otroke zadnjega letnika vrtca in osnovnošolce, ki se želijo približati glasbi, na vpisovanje in avdicijo, ki bo danes, 23. septembra od 16.30 do 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Lanske male člane vabimo, da potrdijo sodelovanje v novi sezoni. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da bo danes, 23. t. m. ob 19. uri na sedežu v Ricmanjih informativni sestanek za novo 'šolsko leto. Vabljeni starši in gojenci! SKGZ obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja danes, 23. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ri-creatorio 1). GODBENO DRUŠTVO PROSEK - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v šolo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo jutri, 24. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni gojenci in starši! KROŽEK SRČNIH BOLNIKOV iz Trsta obvešča vaščane Križa, da bodo jutri, 24. septembra, med 9. in 12. uri pri stari soli brezplačno merili krvni pritisk. KD LONJER-KATINA-RA obvešča, da je Mladinski krožek iz Bazovice odpovedal petkov nastop svoje Dramske skupine in Mladinskega zbora v Lonjerju. ZARJA-GAJAFEST - Nogometno društvo ZARJA-GAJA 1997 prireja v petek, 25., soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra v športnem centru Gaje na Padričah PRAZNIK POD ŠOTOROM z več kot 1000 sedeži. Vsak dan vam bodo od 18. ure dalje v dobr# založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na žaru, dobrim pivom in vinom ter osvežilnimi pijačami. Za zabavo bodo poskrbeli naslednji ansambli: v petek, 25. 9. Happy day, v soboto, 26. 9. Califor-nia in v nedeljo, 27. 9. Status Symbol. SLOVENSKO OTROŠKO MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi stare in nove pevce od 5. do 11. leta starosti, da se vključijo v otroški pevski zbor, ki bo začel z vajami v petek, 25. t. m. ob 15.30 v dvorani Finž-garjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89. Zbor bo letos vodila študentka akademije za glasbo v Ljubljani Martina Batič. KD SLAVKO ŠKAMPERLE in MARIJIN DOM SV. IVAN vabita na predavanje inž. Petra" Merkuja o Ceško-Nemški spravi, v petek, 25. t. m. ob 20.30 v, društvenih prostorih na Vr-delski cesti st. 7. Pričakujemo Vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v šolo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v petek, 25. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbe v stavbi nižje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni gojenci in starši! OTROŠKI PEVSKI ZBOR F. VENTURINI -Domjo prisrčno vabi vse male pevce in pevke (od 3. do 11. leta) na prvo vajo, ki bo v soboto, 26. septembra 1998 ob 14.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. KD LONJER-KATINA- RA vabi osnovnošolce, srednješolce in otroke iz vrtca na risarski ex-tempo-re, v soboto, 26. t. m. ob 15. uri v društvu v Lonjerju. STIRIDESETLETNIKI iz Brega organizirajo večerjo v Križu pri Bibcu, v soboto, 26. septembra 1998. Zbirališče v Dolini pri Društveni gostilni ob 19. uri. Za informacije pokličite na tel St. 231889 (Edvin). SKK vabi v soboto, 26. t. m. na športni popoldan SKK VVORLDGUP. V parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Narodna ul. 89) bosta od 16. ure dalje na sporedu turnirja v odbojki in nogometu. V primeru sla- bega vremana bodo na sporedu turnirji v »biliardinu«, »dars« in igrah »play statična«. Sodelujejo lahko vsi mladi (informacije: Jasna, tel St. 040-823377, Aleksij, tel. št. 040-225013, Stefan, tel. št. 040-327361). KD LONJER-KATINA-RA in KK ADRIA prirejata ob priložnosti Maratona prijateljstva RAZSTAVO NAJBOLJŠEGA DOMAČEGA GROZDJA. Nagrajevanje z loterijo v nedeljo, 27. septembra ob 15.30. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG - Odsek za pihalne orkestre GM vabita dosedanje in nove gojence v solo za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje in uvodno srečanje s profesorskim zborom bo v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 18.30 na sedežu godbenega društva v Dolini. Vabljeni gojenci in starši! SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK obvešča vse, ki bi se radi seznanili z zimskim programom, da nudimo informacije o zimovanju, smučarskih treningih in tečajih, o smučarski opremi in o rekreacijskih pobudah na sedežu društva v domu Albert Sirk v Križu v ponedeljek, 28. in torek, 29. t. m. od 18. do 19. ure. SD POLET vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v dvorani Zadružne kraške banke v ponedeljek, 28. septembra 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu je sprememba društvenega statuta. Takoj po občnem zboru bo predstavitev programa oz. delovanja v sezoni 1998/99. Vljudno vabljeni! OTROŠKI PEBVSKI ZBOR VESNA vabi vse otroke od 4. leta dalje na prvo pevsko vajo v torek, 29. septembra ob 16.20 v osnovni Soli Albert Sirk v Križu. REKREATIVNA SEKCIJA SZ BOR organizira za ženske in moške: jutranjo telovadbo za starejše (Krut) in odrasle, popoldansko vadbo za odrasle, aerobiko za mlade, vadbo z glasbo za starejše, večerno telovadbo in odbojko. Za informacije tel. v urad 040-51377 (od 11. do 13.30) ali popoldne na 040-299269 (Silva). KRD DOM BRISCIKI organizira tečaj vezenja. Prvo srečanje bo v četrtek, 1. oktobra 1998 ob 17. uri na sedežu društva. Informacije na tel. št. 040-327062. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom, v četrtek, 1. oktobra 1998 bo začetek tečajev telovadbe po običajnih umikih. Pridite! SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da se bodo začeli treningi in vpisovanja v četrtek, 1. oktobra in ponedeljek, 5. oktobra od 16. ure dalje, dvakrat tedensko v prostorih osnovne sole A. Sirk v Križu. Prosimo dos edanje gojenke naj vpis potrdijo, obenem vabijo nove, ki ljubijo balet. Za informacije tel. na St. 040-220222 po 14.30. OBČINA DOLINA prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. Tečaja bosta potekala v občinski knjižnici v Boljuncu v večernih urah dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, od 12. oktobra dalje. Zaradi tehničnih in organizacijskih razlogov, je število udeležencev posameznih tečajev omejeno. Vpisovanje in pojasnila v občinskem tajništvu od vključno petka, 2. oktobra (urnik: 8.30-12.00 od ponedeljka do četrtka; 14.30-17.55 ponedeljek, 14.30-16.45 sreda, 8.30-13.00 petek - tel. 040 8329244). KRD DOM BRISCIKI vabi na rekreacijsko telovadbo, ki bo potekala dvakrat tedensko. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra 1998 ob 20. uri na sedežu društva. Informacije na tel. St. 040-327062. MOTORIČNA PLESNA SOLA za otroke osnovne in srednje šole v prostorih KD Skala v Gropadi. Prvo srečanje bo v torek, 6. oktobra ob 17. uri (vpis je omejen). Inf. na tel. št. 040-912843 od 8. do 12. ure (Petra). PROGRAM NAČRTNEGA OBLIKOVANJA IN VZDRŽEVANJA LEPEGA IN ZDRAVEGA TELESA za gospe in gospodične. Prvo srečanje bo 6. oktobra v prostorih KD Skala v Gropadi ob 19. uri (info. na tel. št. 040-912843 - Petra). KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira tečaj standardnih plesov pod vodstvom priznanega koreografa iz Ljubljane Uroša Andiča. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 040-213153 (Tatjana). KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah, od 11. do 21. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Tel.: 040/360072. KRUT prireja 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Vpis in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice zbira fo-totografije, razglednice, dokumente in listine o delovanju društva in o vaških dogodkih za pripravo razstave in priložnostne brošure. Gradivo zbiramo v Ljudskem domu vsako sredo od 19. do 21. ure do konca oktobra 1998. Zagotavljamo vam, da bomo prejeto gradivo varovali na najboljši način in se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. št. 040-362542. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure. E3 ČESTITKE Na Katinari praznuje danes njenih lepih 65 let naša draga Zena in mama ELDA. Vse najboljše ter obilo zdravja ji želimo vsi njeni najdražji. 3 SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. s_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je odhod avtobusa na izlet v Doberdob jutri, 24. t. m. ob 8. uri s Trga Oberdan. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča izletnike za Ljubljano in Ljubljansko barje, da bo odpeljal avtobus v nedeljo, 27. t. m. ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Miljah. Izletniki naj počakajo na dogovorjenih mestih. Prijavi se lahko se nekaj oseb. Za informacije tel. na St. 271862 (Vesna) do sobote, 26. 9. SKD BARKOVLJE prireja 27. t. m. izlet v Bloke in Cerkniško jezero z ogledom makete o jezeru in vožnjo z lojtrnikom. Za informacije tel. na St. 040-415797 ob uri obedov ali 040-363452 med urnikom trgovin. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira izlet v Rezijo v nedeljo, 4. oktobra. Sveta maša v Ravenci, ogled muzeja o življenju in delu tamkajšnjih ljudi, kosilo in ples z njihovo gla- sbo. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj. Ob vpisu se plača 50.000 lir. Na voljo je še nekaj prostih mest. Pokličite na tel. št. 040-226117 ali 040-226180. Vabljeni! 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabrežina prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. št. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. IZLET NA CAPRI, V NAPOLI IN SORRENTO je zaradi organizacijskih razlogov prestavljen na kasnejši datum in sicer od 7. do 11. oktobra. Kdor se želi vpisati, naj pokliče do 22. septembra na tel. 040-208989 (Carmen Kocman). MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM Suzuki 413 Station vvagon, s trdo streho in opravljeno revizijo, za 7.000.000 lir. Tel. št 040-214679 po 17. uri. HARMONIKO Scandal-li, 120 basov, klavirsko, v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. St. 040-53421. PRODAM lesene mize in stole, primerne za bar. Ugodna cena. Tel. št. 040-368318. BOHINJSKO JEZERO, za več let oddam nov, zelo lep apartman, dva balkona, odlična lega, pogled na jezero in planine, vsa oprema izdelana po meri. Vsi dogovori možni. Kličite zvečer na tel. št. 00386-609-614571. PRODAM grozdje na trti (malvazija, sauvignon in refošk). Tel. v večernih urah na št. 040-231578. MANUFAKTURA Udovič, Trg Ponterosso 4, ostane zaprta zaradi obnove do 6. oktobra. PRODAM Fiat Tipo 1400 IE, letnik '94, cena po dogovoru. Tel. St. 0347-69-66845. PRODAM jeep Cherokee 2.5 Turbo diesel, april ’96, tel. St. 040-200232 med 13. in 14. uro. PRODAJALKO s polnim delovnim urnikom išče slovensko podjetje na Opčinah. Pogoji: znanje slovenskega in italijanskega jezika, vljudnost in okus za estetiko. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »VLJUDNA«. ISCEM drugi del knjige Zgodbe Svetega pisma (dr. Frančišek Lampe), izdalo društvo Svetega Mohorja v Celovcu leta 1894. Tel. št. 0481-21958. BABY SITTER za petletnega fantka iščemo. Tel. št. 040-380047. PODARIM staro spalnico. Tel. v jutranjih urah na St. 040-228752. ISCEM DELO kot hišna pomočica, prodajalka ali za varstvo starejše osebe. Tel. na št. 040-572664 od 16. do 18. ure. ISCEM DELO kot prodajalka v trgovini jestvin ali slaščičarni, tudi part-ti-me. Imam delovne izkušnje. Tel. št. 040-225757. PRODAM tri 15-hektoli-terske betonske vinske sode. Tel. št. 0481-78066. GOSPA, z znanjem slovenskega jezika, išče delo kot prodajalka v jutranjih urah ali po izmeni. Tel. št. 040-228609. TEČAJ KUNG-FUJA v Devinsko nabrežinski občini. Za informacije tel. na St. 040-299294. NUDIM NEGO starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na St. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. KOVAČEVI v Doberdobu imajo spet odprto. Kmečki turizem nudi kot vedno samo domačo proizvodnjo. Za rezervacije tel. 0481-78125. OBČINA DEVIN NABREŽINA Izvleček razpisa dražbe - odprt postopek . Občina Devin Nabrežina razpisuje natečajni zakup za priso-ditev služb za izvajanje socio-vzgojne ter socio-skrbstvene Podpore mladoletnim in prizadetim osebam. Maksimalni predvideni znesek ponudbe znaša 1.764.000.000.- lir + DDV (I.V.A.). Prisoditev bo izvedena po sistemu v skladu s 1. odstavkom čl. 36 - črka a) Direktive 92/50/CEE (EGS) z dne 18. junija 1992. Predložitev višjih ponudb ni dovoljeno. Služba bo trajala za obdobje treh let in sicer od 01.01.1999 do 31.12.2001. Razpis, ki je bil dne 08.09.1998 za objavo odposlan Uradnemu listu EGS, je izobešen na občinski oglasni deski ter v celoti objavljen v Uradnem listu, UDV (BUR) Dežele Furlanije - Julijske Krajine in na Listu zakonskih objav tržaške Pokrajine. Zainteresirana podjetja bodo celoten razpis, zakupni poseb-ni pogodbeni pravilnik in projekte s smernicami lahko dobila na Občini Devin Nabrežina - Področje služb in uslug, namenjenih skupnosti - Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina (TS) - tel. št. 040/2017370-372 - faks št. 040/201307. V skladu s celotnim razpisom sestavljene in natančno izpolnjene projekte/ponudbe bo treba predložiti v urad za protokol Občine Devin Nabrežina - Nabrežina Kamnolomi 25 -34011 Nabrežina (TS), najkasneje do 12. ure dne 04.11.1998. NAČELNIK PODROČJA SLUŽB Nabrežina. 08.09.1998 IN USLUG ZA SKUPNOST Rada SUBANI OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OD MORJA smo se poslovili, zdaj ste lepo vabljeni v Doberdob, kjer v kmečkem turizmu Pri Cirili navžijete se domačih dobrot. Odprti smo ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci št. 17. OSMICO ima Romano Škabar - Repen 91. PRISPEVKI Na pobudo Združenja staršev OS Alberta Sirka iz Križa je v teku nabiralna akcija za nabavo ukradene šolske opreme. Prispevali so: Sadko in Lucija Briščik 50.000 lir, Marica Sirk 50.000 lir, VValter in Sonja Kerpan 100.000 lir, Rosalia Spillar 100.000 lir, Oskar Sedmak 50.000 lir, N.N. 100.000 lir, Nataša Ussai 20.000 lir in N.N. 50.000 lir. V spomin na Maksa Kal-ca daruje Aldo 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Brankovega brata Viktorja Žerjala daruje Maruška Ferluga 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Milke Kalc darujejo Zofka, Celestina in Rado z družinami 100.000 lir za SKD Skala iz Gropade. Pieri Anna daruje 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na prijateljico Pijo Fabris, umrlo v Argentini, darujeta Justina in Milko Cibic 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Albina Ra-stropnika darujejo sorodniki Marice Cok 200.000 lir za SKC v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Paola Petelina daruje Norma Gabrovec 25.000 lir za SD Grmada in 25.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Milko Si-moneta, Pepija Veršo in Marka Cah arija daruje Mara Milic 50.000 lir za Rokometni odsek SK Kras. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža Maria Nerija se iskreno zahvaljujem vsem, ki so počastili njegov spomin Nada Bazovica, 23. septembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi dragega Paola Petelina se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku in pevskemu zboru Fantje izpod Grmade. Svojci Mavhinje, 23. septembra 1998 Gospodarska zadruga in KD Skala iz Gropade izrekata iskreno sožalje ženi Milki, sinu Aleksu in družini ob izgubi dragega moža in očeta Maksa »Nonotu« Maksu zadnji pozdrav vzgojiteljici Sasa in Mariza iz lonjerskega vrtca ZAGRADEC / OBISK ČLANOV PEN-A Premagovanje nepovezanosti Za obloženo mizo tudi resno vprašanja Zaključki svetovnega kongresa PEN-a vHelsinkih Svetovni kongres mednarodnega PEN-a bo prihodnje leto v Varšavi, leta 2000 pa v Moskvi, medtem ko je letošnji, 65. po vrsti, potekal od 6. do 11. septembra v Helsinkih. Med 350 pisatelji, pesniki, uredniki in drugimi avtorji iz 132 nacionalnih centrov so se ga iz Slovenije udeležili predsednik in Članica slovenskega centra PEN, Marko Kravos in Alenka Puhar, in sicer kot delegata, Boris A. Novak pa kot predsednik mirovnega komiteja PEN-a Skupščina delegatov na kongresu svetovne pisateljske organizacije je razpravljala o delu komitejev in sprejela vrsto resolucij v zvezi s preganjanjem pisateljev v različnih državah. Na novo je bil ustanovljen komite, ki naj bi skrbel za pisatelje v pregnanstvu. Sprejeta sta bila novi pravilnik in poslovnik, s katerima skuša ta organizacija prenoviti svoje delovanje. Za novega sekretarja mednarodnega PEN-a je bil izvoljen Šved Terry Carl-bom, v devetčlanskem izvršnem odboru, ki bo vodil delo mednrodnega PEN-a, pa je tudi Boris A. Novak. Drugi del kongresa je bila literaren, namreč mešanica diskusij, razstav, nastopov in ponujanja na stojnicah. Finci so se izka-zali kot sposobni organizatorji in promoterji lastne literature, pa tudi kot posredniki pri seznanjanju Zahoda z dosežki ruske kulture in vseh treh baltskih držav. V resolucijah so se književniki zavzeh za preganjane kolege in izrazili nasprotovanje samovoljnim postopkom oblasti ali nedemokratičnim zakonom. Kongres v Helsinkih je po mnenju tudi slovenskih udeležencev "potrdil dejavnosti mirovnega komiteja PEN-a, ki si je z vrsto izjav v zadnjem letu prizadeval prepriCah mednarodno skupnost o nujnosti intervencije na Kosovu in v drugih kriznih žariščih". (STA) V Času »globalne vasi« je povezanost med Slovenijo in manjšino, ki živi v Italiji, povsem nezadovoljiva, še posebej z vidika medijske povezave. Družabno srečanje v Zagradcu (občina Zgonik), s katerim se je zaključila ekskurzija slovenskega PEN-a po nekaterih najstarejših zgodovinskih centrih v FJK, je bilo ob pokušnji kraških jedi in vin agroturizma Milic namenjeno tudi predstavitvi novejših del slovenskih ustvarjalcev z najbolj zahodnega roba in obravnavi nekaterih tem. VeCer je z znano iskrivostjo vodil predsednik slovenskega PEN-a Marko Kravos, ki je poudaril, da je člane kluba k Slovencem v FJK prignala radovednost, svoja odkritja pa bodo ponesli domov (na sliki Marko Kravos, na njegovi levi zgo-niska županja Tamara Blazina, f. KROMA). Zgo-niško občino je gostom strnjeno predstavila županja Tamara Blazina, kasneje jih je pozdravil še podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin. Svojo zanimivo knjigo Je veC dnevov kot klobas je Corrado Rojac je nastopil vljubljani Da se gospodarstvo in kultura lahko dopolnjujeta, dokazuje družba Hermes Spftlab v Ljubljani, ki za svoje izluž-bence in poslovne partnerje vsako leto od septembra do maja prireja niz koncertov klasične glasbe. Tako je v petek zveCer v prijetnem in akustičnem atriu otvoril glasbeno sezono tega prestižnega podjetja tržaški harmonikar Corrado Rojac. Zbranemu občinstvu se je predstavil s Solotarjovo Sonato št. 2, Semjonovo Bolgarsko suito in s svojo skladbo Suito Klezmer. Za dodatek je postregel poslušalcem s prvim stavkom iz Kusjakove Sonate št. 1. Obiskovalci so Rojca nagradili s toplim aplavzom in se ob zakuski še dolgo zadržali v prijetnem (morda poslovnem) klepetu. (HT) predstavila v nošo oblečena Vesna Guštin, zelo strnjeno pa je o svoji razi-skovalno-publicisticni dejavnosti govoril Dušan Jakomin. Na veCeru je bilo prisotnih veC tukajšnjih slovenskih avtorjev, ki po besedah Marka Kravosa lahko s svojimi deli »gosti slovenski,juhi dodajo sol« Mediterana. Ob seznanjanju z literarno in publicistično dejavnostjo Slovencev v Italiji pa je bil poudarek tudi na medijski nepovezanosti. V zvezi s tem so bile ostre besede izrečene predvsem na račun slovenske satehtske televizije, gledanje katere je za Slovence izven državnih meja izredno komplicirano in drago. O medijih je spregovoril tudi Filibert Bene-detic, medtem ko je France Bučar ob zaključku razmišljal o novih problemih, ki jih ustvarja življenje v lastni državi. S prijetnim druženjem za bogato obteženo mizo se je zaključil tokratni tradicionalni izlet PEN-a, ki je bil Cez dan osredotočen na odkrivanje zgodovinskih in umetniških znamenitosti Ogleja, Gradeža in Stivana. bip TRST / MESTNA KNJIŽNICA Židovski humor Itala Sveva in Allena Woodyjq Zaključil se je niz o Svevu Kaj imata skupnega Italo Svevo in Woody Alton? Na prvi pogled ničesar, saj je prvi bil pravi »homo austriacus«, medtem ko je drugi sodobni ameriški režiser. O tržaškem piscu se uprizarjajo gledališka dela in prebirajo knjige, medtem ko zabavne komedije newyorškega filmskega mojstra hodimo gledat v kinodvorane. In vendar si avtorja z vsebinskega vidika nista ravno daleč. Po žilah obeh se namreč pretaka (za Sveva sicer se je pretakala) Zidovska kri. Na to vsebinsko podobnost je opozorila predstava, ki se je minuli konec tedna odvijala v preddverju tržaške mestne knjižnice. Režiserka Etena Vitas, ki je izbrala odlomke iz Svevovih in Allenovih del, se je odločila za nekakšen metropolitanski slog. Prisotno občinstvo je sedelo tako v veži, kot tudi pred glavnim vhodom palaCe na Trgu Hortis. V notranjosti stavbe je avtorsko podajal besedila Maurizio Zacchigna. S pogostimi intermezzi sta ga pa spremljala Carlo Moser (klavir) in Edy Meola (saksofon). Delo, ki je nosilo naslov Schmitz e Svevo/Svevo e Woody Alton je dejansko posredovalo zanimivo prepletanje posameznih tekstov slavnega književnika ter režiserja. Tako nepoboljšljivega kadilca kot jecljavega prebivalca Manhattana označuje namreč tipični židovski humor. Z določenimi razlikami seveda, ki ne izhajajo le iz dob, v katerih sta avtorja odraščala. Romani in povesti prvega so izraz srednjeevropske obCuljivosti, medtem ko je briljantni ameriški avtor v svojih delih še predvsem razumski. Obema pa ravno občutek za ironijo pomaga v vsakdanjem življenju, ki je večkrat posejano s stiskami, neprijetnimi težavami ali celo dramatičnim dogajanjem. LoCuje ju obdobje enega stoletja, vendar je tako v delih Ettora Sch-mitza, kot v filmih Woodya Allena govor o psihoanalizi, o ženskah, o sklenitvi zakona in ločitvah ter nezvestobi. In ravno o teh argumentih je stekla beseda v osrednji tržaški knjižnici. Prireditelji so tu z omenjenim vzporednim prikazom prav gotovo zadeli v živo, tako da je občinstvo z dolgim aplavzom nagradilo igralca, ki je res izvrstno interpretiral tako raztresenega suhljatega filmskega umetnika kot introspektivnega literata. Pohvala gre tudi pianistu in saksofonistu ter režiserki za izbor duhovitih odlomkov. Pomanjkljivo je bilo le ozvočenje. Ob uspehu tovrstnih nastopov si gre obetati, da bo tudi v bodoče prišlo do organizacije podobnih intimnejših gledaliških srečanj, saj drugače Trst ne odmerja veliko prostora neinstitucionalnemu teatrskemu dogajanju in bi to vrzel veljalo zapolniti. S to predstavo se je tudi zaključil niz Svevovih prireditev z naslovom Non aveva che genio: nienfaltro, ki spada h kulturni ponudbi Salom r*"rSt' Matej Caharija NOVA GORICA Letošnja sezona predvsem v kraljestvu čmobelih tipk Kulturni dom Nova Gorica tudi v novi, že 18. koncertni sezoni ostaja zvest programskim usmeritvam minulih tet, usmeritvam, Jti so tej kulturni ustanovi »prinesle« sloves enega najpomembnejših in najmočnejših organizatorjev glasbenih prireditev v Sloveniji in oblikovale pečat prireditelja, ki iz leta v teto prejema veC ponudb tudi najveCjih svetovnih glasbenih umetnikov. Dosedanjim uspešnim sodelovanjem z velikimi koncertnimi agnecijami so v letošnji sezoni dodali tudi nove povezave s koncertnimi prireditelji v Švici in Bologni. V raznoliki programski in izvajalski ponudbi glasbenega abonmaja za sezono 1998-99 so pripravili izbor desetih večerov, Id naj bi kar najbolje zadostili željam ljubiteljev glasbene muze, pa naj gre za vokalno, solistično ali instrumentalno glasbo, za stare mojstre ali sodobnejše ustvarjalno pero. V abonmajskih koncertih bo tokrat »kraljevalo« glasbilo Čmobelih tipk: v dveh klavirskih recitalih se bodo novogoriški poslušalci srečah s solistoma različnih pianističnih šol (pianist Philip Fowke iz Anglije 11. januarja 1999, pianist Dimitrij Baškirov iz Moskve . 15. marca 1999); v koncertu za klavir in orkester pa bodo lahko vnovič podoživeli tudi srečanje s prvo damo slovenske pianistike, mednarodno uveljavljeno glasbenico Dubrovko TomšiC-Srebotnjak (18. januarja 1999 s Simfoniki RTV Slovenija in dirigentom Antonom Nanutom); z odličnimi romunskimi godali pa bo zaigral pianist in klarinetist Dejan Lazič (12. aprila 1999). Bogato po- nudbo mednarodnih razsežnosti bo 15. oktobra otvoril Moskovski simfonični orkester (z dirigentom A. Komienkom), sledil bo obisk newyorškega komornega ansambla (23. novembra 1999), v februarju 1999 bo v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica nastopil tudi sloviti Komorni orkester »Ferenc Liszt« iz Budimpešte. Novost in osvežitev v programu bodo zagotovo ponudili glasbeniki iz Italije, združeni v ansamblu pihal Solisti Teatini, Chieti. Vokal bo v novi sezoni zastopal odlični mariborski zbor Carmina Slo-venica. Ciklus abonmajskih koncertov bo 24. aprila 1999 sklenila Slovenska filharmonija z nemškim dirigentom Mar-com Albrechtom in solistom, violončelistom Andrejem Petračem in z izvedbo znamenite V. simfonije L. van Beethovna. Glasbenemu abonmaju bo novogoriški Kulturni dom tudi letos pridružil program 7. sezone Hitovih muz na gradu Dobrovo (tokrat ga bodo oblikovah predvsem vrhunski slovenski umetniki), cikel Glasbe z vrtov sv. Frančiška na Kostanjevici, 3. mednarodno srečanje saksofonistov in programe Glasbene matice Slovenije, ki imajo v tej kulturni ustanovi prednostno usmeritev. Tudi v izvenabonmaj-ski ponudbi ponuja Kulturni dom Nova Gorica pestre glasbene veCere in med njimi tudi avtorski veCer s skladateljem Stefanom Maurijem, letošnjim dobitnikom Bevkove nagrade in izvedbo Mozartovega Requiema v Baziliki na Sveti gori. Tatjana Gregorič Jesenski odmevi in načrti uspešne Druge godbe Po minulem, 14. festivalu Druga godba, ki ga prireditelj, Glasbena mladina Slovenije (GMS), ocenjuje kot "vsestransko uspešnega", namerava istoimenska založba Draga godba v zadnji tretjini oktobra izdati ploščo z naslovom Folk preporod na Slovenskem (Draga godba od 1986 do 1997) ter napovedati skupno predstavitev Drage godbe in društva Folk Slovenija na Evropskem forumu festivalov svetovne glasbe Wo-mex (Worldwide Musič Expo) v Stockholmu - letošnji kulturni prestolnici Evrope (od 29. oktobra do 1. novembra). Kompaktna plošča z naslovom Folk preporod na Slovenskem - Draga godba med letoma 1986 in 1997 -bo vsebovala koncertne posnetke v Sloveniji in zamejstvu delujočih folk zasedb s festivalov Draga godba (od Beltinske bande iz leta 1986 do Tolovaja Mataja in Katic z lanske prireditve). Izšla naj bi do 20. oktobra. Izid omenjene plošCe je podprlo ministrstvo za kulturo, ki je tudi omogočilo udeležbo oz. skupno predstavitev Drage godbe (dana foruma Womex) in društva Folk Slovenija na Evropskem forumu festivalov svetovne glasbe Womex (Worldwide Musič Expo) v letošnji kulturni prestolnici Evrope. Na forumu, ki bo v Stockholmu potekal od 29. oktobra do 1. novembra - razen razstave je tudi splet koncertnega in poslovnega dogajanja, simpozijev in razprav o glasbi, ki temelji na ljudskem izročilu (folk, roots, vrorld mušic itd.) -, se bo Slovenija prvič predstavila s stojnico in s prej omenjeno retrospektivno ploščo posnetkov festivala Draga godba; Od glasbenih skupin, napovedanih na koncertnih prireditvah v okviru Womexa, je do začetka septembra potrjena udeležba 22 skupin iz Evrope, Afrike, Azije, Severne in Latinske Amerike ter Avstralije. Forumi Womex, ki so bili od teta 1994 dalje organizirani v Berlinu, Bruslju in Marseillu, je uvrščen med najbolj pomembne dogodke letošnje kulturne prestolnice Evrope. Prireditelji Drage godbe so v sporočilu napovedati še dva koncertna dogodka v začetku prihodnjega leta, gostovanji zasedb Moire Musič Quartet v januarju ter Fred Frith Gui-tar Quartet v februarju prihodnje leto. Prihodnji, 15. festival Draga godba bo predvidoma potekal med 4. in 12. junijem 1999. (STA) Glasbeni toni poti po srednjeveški Evropi V nedeljo, 20. septembra, so v štivanski gotski cerkvi pred prevzeto publiko zazveneli zvoki daljne glasbene preteklosti .V okviru glasbenih srečanj »Note ob Timavi« sta nastopila vokalno-instm-mentalni ansambel Dramsam in vokalna skupina Akademije Jau-fre Rudel iz Gradišča. Koncert je nosil naslov »Viatores« in je predstavil pesmi, ki so jih vitezi, dame in romarji peli po cestah srednjeveške Evrope. Program je bil razdeljen v tri dete. Prvi je predstavil pesmi vitezov na križarskih vojnah, dragi je vseboval pesmi dam, ki so Čakale na vrnitev ljubega, tretji pa je bil posvečen nabožni tematiki, ki je navdihnila pesmi romarjev. Člani te originalne skupine uporabljajo skrbne rekonstrukcije srednjeveških instrumentov, v katerih zaživi pozabljen zvočni svet 13. in 14. stoletja. Giuseppe Paolo Cecere, ki je umetniški vodja Dramsam ansambla, je opisal instrumente in skladbe in tako približal poslušalcem nenaveden repertoar. Velja poudariti, da so vsi izvajalci istočasno tudi raziskovalci te zanimive glasbene zvrsti. Program je predstavil skladbe znanih avtorjev, kot sta Martin Codax in Rainbaud de Vaqueiras, a tudi redkosti kot je zelo ekspresivna pesem skladateljice Beatritz de Dia, ki jo je odlična izvajalka Alessandra Cossi z navudšenjem zapela. Posebno sugestivne so bile nabožne skladbe vzete iz Ltibre Ver-mell de Montserat in Cantigas de Santa Maria, pri katerih je sodelovala tudi vokalna skupina. Ta repertoar ne zahteva posebno vokalno tehniko, saj so ga izvajali preprosti ljudje med romanjen in se v tem približa zvoku ljudskega petja in izmenjuje trenutke spevnega pripovedovanja in plesnih ritmov. Teksti teh skladb so vsi v romanskem jeziku. Koncert je bil za vse prisotne odkritje preteklosti in je istočasno razkril presenetljive moderne prizvoke. Delo skupine je res dragoceno, saj omogoča ohranitev in širjenje žal krhke tradicije, ki ji Cas stalno grozi. Rossana Paliaga ZDA / OB VSESTRANSKI PODPORI NAVADNIH LJUDI KOSOVO / NI MIRU S »hrabro potezo« naj bi Clinton preprečil najhujše V zameno za nižjo kazen, naj bi kongresu priznal, da je lagal Srbske varnostne sile so napadle albanske vasi na čičavici VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton naj bi se odpovedal svojemu pravnemu dlakocepstvu in bi v pozivu kongresu priznal, da je oralni seks pravi spolni odnos in da je krivo pričal. V zameno naj bi zahteval da mu kongres izreče javni opomin namesto postopka za odstavitev. Po virih ameriškega parlamenta so se veliki kalibri Bele hiše že mobilizirali za to novo strategijo. Vzpostavili so stike s poslanci in senatorji demokratske stranke, tako da bi jih prepričali, naj se postavijo po robu zahtevi za impeachment. Prve reakcije so bile mlačne. »Predsednik naj nam pove svoje teze in mi bomo sprejeli naše sklepe,« je povedal republikanski parlamentarec in elan pravosodne komisije Charles Canady. »Mojo naklonjenost za Billa Clintona pogojuje moj čut odgovornosti,« je povedal demokratski senator Robert Torricelli. Amerika je seveda razklana kot nikoli prej v svoji zgodovini. Javnost noče impeachmenta, a kongres se nanj pripravlja s pospešenim ritmom, pa naj bo to po volji navadnim ljudem ali pa ne. Včerajšnje javnomnenjske raziskave so dokazale, da videoposnetek Clintonovega pričevanja pred veliko poroto ni zmanjšal predsednikove popularnosti pri Američanih. Se vec, naklonjenost ameriške javnosti do Clintonu je celo narasla. Po ponedeljkovem predvajanju je namreč dve tretjini Američanov (66 odstotkov) nasprotovalo uvedbi posto- pka za odstavitev predsednika, kaže javnomnenjska raziskava Gallupovega inšituta. Navadni ljudje in ženske podpirajo Clintona kot človeka, ki so ga pribili na križ zaradi polovičnega seksanja. Na njegovem mestu bi številni storili isto: izmikali bi se nesprejemljivim vprašanjem. Na domovih, v telovadnicah, v barih, na letališčih in celo na trgih so milijone Američanov dobesedno bombardirali s štiriurnim videoposnetkom. Clintonovi sovražniki so bili prepričani, da bodo ljudje škandalizi-rani zaradi Clintonovega izmikanja. Intervjuji pa so dokazali, da številni občudujejo, kako je Clinton svoje inkvizitorje vlekel za nos. Neki režiser je celo poudaril, da je video- posnetek izpadel kot gestapovsko zaslišanje, ker kamera ni nikoli pokazala Starrovih namestnikov, tako da je Clinton izpadel bolj človeški. Ob tej pa je tudi druga Amerika, in to je tista Amerika, ki odloča. Veliki ameriški Časopisi so v včerajšnjih uvodnikih Clintona ožigosali za lažnivca in zahtevali impeachment. Republikanski senatorji bi ga radi obsodili, hrbet pa mu obračajo tudi demokrati in nekdanji prijatelji. V Beli hiši pa je Clintona obiskal njegov stari in lojalni nasprotnik Bob Dole, ki ga je Clinton porazil na volitvah pred dvema letoma. Po njegovem bo Clinton poskrbel za »hrabro potezo«, ki bo spremenila položaj. Na generalni skupščini ZN je Clinton požel buren aplavz PRIŠTINA, BEOGRAD - Na območju Planine CiCavice na severu Kosova so včeraj po poročanju srbskih in albanskih virov izbruhnili novi spopadi. MoCne policijske enote naj bi ob podpori oklepnih transporterjev in tankov napadle več vasi na tem goratem območju. Planina CiCavica, ki ločuje Drenico od severa pokrajine, je po oceni oblasti zadnje pomembno oporišče pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Albanski viri navajajo, da srbske sile napadajo 15 albanskih vasi. Srbska stran pa trdi, da so »albanski teroristi« napad-li veC srbskih vasi. V Beogradu trdijo, da poskuša UCK reagirati za poraze in da se bori proti oboroženim skupinam kosovske SEXGATE / AMERIŠKI CLINTON NI OSAMLJEN Svet se zgraža nad poskusom medijskega umora Clintona podprla večina državnikov in opozicijskih voditeljev, naklonjen mu je bil tudi evropski tisk RIM - Predvajanje videoposnetka Clintonovega pričevanja pred veliko poroto so obsodili skoraj vsi državniki sveta. Najodločnejsi so bili v Nemčiji in v Franciji, kjer so se tako vladni kot opozicijski voditelji zgražali nad takim početjem, ki predstavlja pravi poskus medijskega umora nekega predsednika. »Ce bi bile vse države tako stroge s svojimi voditelji, kot so ZDA s predsednikom Clintonom, ne bi bilo več državnih poglavarjev,« je vCeraj izjavil kamboški kralj Norodom Sihanuk. Po njegovem mnenju bo celotna zadeva prizadela predvsem Čast Amerike. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhu Bangzao je pred novinarji izrekel priznanje ameriškemu pred- sedniku Billu Clintonu in njegovemu prispevku v odnosih s Kitajsko. Njegovo spolno afero je označil kot »notranjo zadevo Združenih držav«, ki ne bo imela vpliva na ameriško-kitajske odnose. To je bila morda še najbolj mlačna podpora, saj so bili drugi državniki od Kohla, do Jospina in Blaira odločnejši. Z izjemo britanskega je tudi ves evropski tisk obsojal predvajanje videoposnetka. Pri tem je prednjačil nemški tisk. Hamburger Morgenpo-st je objavil dve bele strani z naslovom »Pornografsko zaslišanje Clintona je za nas prehudo«. V uvodniku pa hamburški dnevnik navaja, da so sklenili, da ne bodo sodelovali pri tem blatenju. Koblenški Stadt-Anzeiger pa bo danes na prvi strani zapisal: »Američani, zakaj smešite vašega predsednika?« Morda, »ker ste spoznali, da vam vlada Človeško bitje«. Včerajšnji britanski The Times je zapisal, da je bil za ameriško predsedstvo neobičajen dan. Clinton je bil - kot še noben njegov predhodnik - prisiljen prenesti veliko mero osebnega in pohtiCnega ponižanja. Velik del pričanja je bil videti obvladan in miren. Njegovi odgovori, sicer pogosto defenzivni in včasih muCni, glede na dane okoliščine niso bili grozljivi. Vendar o Clintonovi usodi na koncu ne bodo odločala niti ustavna vprašanja niti zakon ali nacionalni interes. Cez šest tednov bodo potekale pomembne vohtve. Predstava se nadaljuje. Madžarski dnevnik Nepszava pa je zapisal, da je bilo le malo ljudi naklonjenih predvajanju video posnetka, »kljub temu pa smo lahko prepričani, da je prenos po vsem svetu dosegel rekordno zanimanje. Svoje Čase so se tudi na javne usmrtitve stekale množice ljudi... Včeraj je imel ameriški predsednik pomemben govor pred Generalno skupščino OZN, ki pa ga nihče ni opazil. Vsi so kot uročeni strmeh v Clintona na drugem posnetku. Dolgoročno je to nesprejemljivo, saj krizna žarišča na tem svetu kličejo po ameriških zmožnostih vodenja. V VVashingtonu bi se morali kar najhitreje odločiti, ali bodo predsedniku ščitili hrbet ah pa ga bodo odstavili«. vlade v izgnanstvu, ki jo vodi Bujar Bukoshi. Prav predsinoCnjim je v Tirani neznanec ubil »obrambnega ministra« kosovskih Albancev, 50-let-nega polkovnika Ahmeta Krasniqija. V Prištini trdijo, da je bil Krasniqi ah žrtev atentata pripadnikov UCK, ah pa srbskih tajnih služb. Krasniqi se je namreč zavzemal, da bi svoje »vladne« oborožene sile spojil z UCK. Temu je seveda nasprotovalo tako vodstvo UCK kot srbske sile. Položaj na Kosovu je torej vse prej kot miren. Prav zato je ameriški posrednik za Kosovo Christopher Hill vCeraj ponovno prispel v Prištino na pogovore s političnim voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Beograjska radijska postaja B 92 je poročala, da Hill tako nadaljuje svoja prizadevanja za politično rešitev krize. Predsi-noCi se je Hill v Beogradu sestal z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Medtem je zveza Nato sklenila, da bo ta teden še okrepila pritisk na jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Svet zveze Nato naj bi danes v Bruslju razpravljal o podrobnostih, v Četrtek in petek pa se bodo v portugalski Vilamouri sestali obrambni ministri zveze Nato. Srbski pravosodni minister Dragoljub Jankovič pa je v Beogradu sporočil, da na srbskih sodiščih poteka preiskava prod 927 kosovskim Albancem, ki so osumljeni terorističnih dejavnosti. Jankovič je pojasnil, -da je 538 osumljenih v priporu, ostah pa so na begu. RUSIJA / ZAMUDA NEMČIJA / PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI NOVICE Jevgenij Primakov po polžje oblikuje koalicijsko vlado Jelcin je uvedel nova ministrstva Schroder Kohlu ponuja sestavo »velike koalicije« Javnomnenjske raziskave navajajo, da bosta SPD in Kohlova CDU-CSU prejeli podobno število glasov MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin je vCeraj oblikoval pet novih ministrstev: ministrstvo za Skupnost neodvisnih držav, ministrstvo za trgovino, ministrstvo za regionalno politiko, ministrstvo za nacionalno politiko ter ministrstvo, pristojno za protimo-nopolisticno politiko in podporo podjetjem. Enajst dni po imenovanju Jevgeni-la Primakova za predsednika vlade pa nekateri ključni ministri (za gospodarstvo ^li finance) še vedno niso imenovani; po podatkih vlade naj bi bUa sestava nove vlade končana do konca tedna. Nova vlada Jevgenija Primakova bo imela dva prva namestnika premiera in štiri namestnike premiera. Prva namestnika premiera sta Jurij Masljukov in Vladimir Gustov. Imenovani so tudi že namestniki predsednika vlade; to so Aleksander So-hin, pristojen za finance, Genadij Kulik, pristojen za kmetijstvo, Vladimir Bul-gak, pristojen za komunikacije in del industrije, ter Valentina Matvjenko, pristojna za socialno politiko, ki so jo imenovah včeraj. Masljukov pa ni izključil možnosti vnovičnega podrža-vljenja nekaterih podjetij. »Podjetja, ki nimajo efektivnega premoženja in so bila prodana po prenizki ceni, bodo morda znova podržavljena,« je povedal. Vodja ruskih komunistov Zjuganov pa je včeraj v Strasbourgu opozoril, da je položaj v Rusiji podoben položaju v weimarski republiki v dvajsetih letih in da obstaja resna nevarnost »policijske diktature«. BONN - Socialdemokratski kandidat za kanclerja Gerhard Schroder (na sliki AP) je včeraj izjavil, da bi njegova stranka po nedeljskih volitvah pristala tudi na »veliko koalicijo« s Kohlovo CDU-CSU. V izjavi za javno radijsko postajo ZDF je Schroder spomnil, kako je vedno trdil, da morajo demokratične stranke po potrebi sklepati zavezništva. Predstavnik SPD je obenem izrazil prepričanje, da Kohlova CDU-CSU ne bo ohranila parlamentarne večine. Kancler Kohl je dosledno zavračal možnost »velike koalicije«. V svoji izjavi je Schroder obenem izključil, da bi prevzel kak ministrski resor, v primeru, da bi »veliko koalicijo« vodil Kohl, temveč bi ohranil svojo premiersko funkcijo neu v zvezni deželi Spodnja Saška. Schroder je obenem izključil, da bi po volitvah sestavili manjšinsko socialdemokratsko vlado, ali pa »zeleno-rdeCo« koalicijo (Zeleni in komunisti), ker tako koalicijo podpira le borna večina v stranki. »Potrebujemo trdno vlado in trdno parlamentarno večino,« je poudaril Schroder, ki pa ni pojasnil, kakšna naj bi bila ta trdna večina. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ima Schro-derjeva SPD še vedno dva odstotka prednosti pred Kohlovo CDU-CSU, kar pomeni, da bosta obe stranki prejeli podobno število glasov in bo sestava vlade kot kaže precej problematična. Oba, tako Schroder kot Kohl, seveda upata, da so javnomnenjske raziskave zgrešene in vsak napoveduje svoji stranki blešCeCo zmago. To je predsinoCnjim v Bonnu pred 10.000 privrženci jasno poudaril kancler Kohl, ki je prepričan v svoj že peti mandat. Na Severnem Irskem manj britanskih vojakov BELFAST - Severnoirska policija je vCeraj sporočila, da bodo zaradi izboljšanja varnostnih razmer v pokrajini še bolj zmanjšali število britanskih enot. V prihodnjih dveh tednih naj bi število vojakov zmanjšali za 400. Na Severnem Irskem je trenutno nameščenih 16.000 britanskih vojakov. Štiristo vojakov, ki se bodo vrnili v svoja oporišča na Škotskem in v Angliji, so na Severnem Irskem namestili na višku nemirov ob julijskem pohodu protestantov v Drumcreeju. V Belfastu in okolici so na začetku septembra popolnoma odpravili nadzor vojske na cestah. Na Severnem Irskem razmišljajo tudi o morebitnem zmanjšanju števila britanskih oporišč. Henri Batasuna obtožuje Aznarja MADRID - Baskovska separatistična stranka Herri Batasuna, ki je za nekatere politično krilo teroristične Ete, je kot »sramotno« obsodila obnašanje vlade premiera Aznarja ob napovedi »takojšnjega in Časovno neomejenega premirja«, ki ga je Eta proglasila 18. septembra. Na včerajšnji tiskovni konferenci v San Sebastianu je predstavnik za tisk te baskovske shanke Joseba Permach negativno ocenil zahtevo španske vlade, naj Eta položi orožje in se razpusti, šele pod tem pogojem bi bil Madrid pripravljen na pogajanja. Po Permacho-vem mnenju hoče vlada zmešati štrene in pridobiti na Času v pričakovanju deželnih volitev 25. oktobra. Vladno Ljudsko stranko in opozicijsko socialistično stranko (PSOE) je Permach obtožil, »da noCeta iz temačnega predora terorizma« in da skrbita samo za svoje volilne interese. SOVOPNJE / PREDAVANJE ZA GOSPODARSTVENIKE Prispevki Objektiva 2 pod drobnogledom Priredili so ga SGZ in slovenski zadružni banki, ki nudita tudi vso pomoč pri vlaganju prošenj KULTURA / PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI V SEZONI 1998/99 Gledališče in glasba v sezoni KC L Bratuža Dva abonmaja za mlade, koncerti in zanimive razstave Sredi prihodnjega meseca (19. oktobra) zapade rok za predložitev prošenj za koriščenje ugodnosti v obliki večletnih finančnih pri- spevkov, ki jih v sklopu naCrta Objektiv 2 nudi Evropska unija. Slovensko gospodarsko združenje ter Zadružni kreditni banki iz Sovodenj in Doberdoba sta v tej zvezi prejšnjo sredo, 16. septembra, priredili zanimivo srečanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Po krajšem uvodu predsednika Zadružne kreditne banke So-vodnje Mirka Hmeljaka je sklop vprašanj predstavil funkcionar deželne federacije zadružnih bank Gilberto Noacco. Glavni cilj naCrta Objektiv 2 je poživiti gospodarstvo, zlasti proizvodne dejavnosti in obrtništvo, na območjih, kjer je proizvodna dejavnost v nazadovanju. Ugodnosti Objektiva 2 tako veljajo na Tržaškem, v dobršnem delu goriške pokrajine in v nekaterih občinah v videmski pokrajini. Ugodnosti (v obliki finančnih prispevkov, ki so različni glede na vrsto dejavnosti in dimenzijo podjetja, od najmanj 17 do največ 34 odstotkov vrednosti investicije) so namenjene predvsem obrtniškim in industrijskim podjetjem s proizvodno naravnanostjo. Manj možnosti za dodelitev prispevkov imajo trgovska podjetja. Prispevki so Časovno razporejeni v roku od najmanj dveh do največ desetih let. Vezani so seveda na investicije oziroma na obseg posojil za kritje investicij. Dogovarjanje je tako med banko, podjetjem (prosilcem) in Deželo. Dežela ima za financiranje Objektiva 2 na razpolago okrog 58 milijard lir. Kako jih bodo porazdelili, je odvisno od števila prosilcev. Prošnje bo preverila posebna komi- sija ob upoštevanju dokaj strogih kriterijev, pri Čemer bodo posebno pozornost namenjali vidiku odpiranja novih delovnih mest. Kljub zelo izčrpnemu in podrobnemu poročilu so poslušalci - opozoriti velja na številno udeležbo gospodarstvenikov, elanov SGZ - v drugem delu večera postavili kar veliko vprašanj. To nedvomno dokazuje, da je zanimanje za ugodnosti predvidene v okviru naCrta Objektiv 2 stvarno in živo. Povedati gre, da gospodarstveniki najveCji del formalnosti v zvezi s prošnjo uredijo pri banki, ki se je za izvajanje naCrta opredelila in tak je seveda primer zadružnih bank. SGZ pri tem lahko opravi le vlogo posrednika. Na sliki (foto Bumba-ca) udeležba na strokovnem srečanju o Objektivu 2 je bila kar dobra V KC Lojzeta Bratuža so včeraj predstavili dve mladinski gledališki in koncertno sezono, ki jih prirejajo v sodelovanju z drugimi kulturnimi ustanovami, ter napovedali likovne razstave, ki jih bo središče gostilo v naslednjih mesecih. Srečanje z novinarji je vodila predsednica centra Franka Žgavec, ob njej sta bila ravnatelj SCGV E. Komela Silvan Kerševan in Damjan Paulin (ZSKP). Gledališka dejavnost za mlade poteka pod oznako Goriški vrtiljak. Lanski poskus v sodelovanju s PDG iz Nove Gorice se je dobro obnesel, tako da so letos ponudbo podvojili: polž-kov abonma bo obsegal šest predstav za učence osnovnih šol in otroke iz vrtcev, abonma za mlade pa pet gledaliških ali glasbenih predstav za dijake srednje šole. Soorganizatorja sta tudi Kulturni dom in SSG, predstave pa bodo izmenično v Bratuževem centru in Kulturnem domu. Sezona za najmlajše (spored smo objavili v nedeljo) je doživela uvod v ponedeljek s predstavo Gusar Berto (na sliki), ki je izostala iz lanske sezone. Sodelovanje s šolami je že utečeno v obojestransko zadovoljstvo in v korist in užitek otrok. Težje je bilo vplejati sodelovanje s srednjo šolo, »kjer je pri odgovornih prevladal birokratski pristop«, je z obžalovanjem ugotovil Damjan Paulin. Sezona bo vsekakor star-tala 21. oktobra z igro Kralj v časopisu (PDG Nova Gorica). Sledila bo- do gostovanja Srednje baletne šole LJ - Baletni utrinki (13. nov.), SSG iz Trsta z Butalci (20. jan.), Kulturnega doma LJ s koncertom Al Capone Strajh trio (23. feb.) in Mojega gledališča Ljubljana z igro Martin Krpan (26. marca). Silvan Kerševan je predstavil koncertno sezono centra »E. Komel« in jo označil kot»odraz stremljenj, da bi tudi na glasbenem področju dvignili nivo kulturne ponudbe«. V odnosu do drugih koncertnih sezon so se odločili za komplementarnost, tako da bodo ponudili zanimiv in raznolik spored. Prvi bo v nedeljo, 4. oktobra, koncert dekliškega pevskega zbora »Carmina sloveni-ca« iz Maribora. Sledil bo koncert sodobne glasbe v izvedbi »Chromas ansambla« (12. nov.), opera B. Smetane Prodana nevesta v izvedbi Opere SNG in baleta Ljubljana (27. dec. v PDG v Novi Gorici) in koncerti komornega zbora »Ipavska« in glasbenega ateljeja »E. Komel« (28. jan.), Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije (3. marca), tria Sija-vuš Gadžijev (klavir), Stephan Coles (violina), Mihai Dancila (violončelo) 18. marca in Črnskih duhovnih pesmi v izvedbi »New swing quarteta« 15. aprila. Franka Žgavec je informacijo o sezoni Bra-tuževega centra dopolnila še s sporedom likovne dejavnosti. 8. oktobra bodo odprli razstavo arhitektov iz goriškega Čezmejnega prostora v okviru niza razstav »Sodobna umetnost ’98«, ki ga prireja Pokrajina. 28. oktobra bodo počastili 100-letnico Avgusta Černigoja z razstavo več kot sto mojstrovih del, ki so v zasebni lasti v zamejstvu. V nadaljevanju sezone so napovedane še osebne razstave Zore Koren Škrk, Safeta Zeca in Roberta Faganela. Skifo za uresničitev idej Darka Bratine Združenje »Darko Bratina« bo danes počastilo 1. obletnico prerane smrti goriškega senatorja, po katerem je poimenovano. Ob 18. uri bo kratka svečanost s položitvijo cvetja na Bratinov grob na glavnem goriškem pokopališču, ob 19. uri bo maša v cerkvi v Podturnu, ob 20.30 pa bo v dvorani palače Rabatta v istoimenski ulici prvi občni, zbor Združenja. Vabljeni so elani in vsi, ki se še želijo včlaniti (možnost za to bo pred začetkoma zasedanja). Na nocojšnjem obenem zboru bodo predstavili delovanje združenja v prvih mesecih od ustanovitve na pobudo skupine prijateljev in sodelavcev Darka Bratine. V tem prvem obdobju so se konkretno zanimali za krepitev Čezmejnega sodelovanja med goriškima bolnišnicama in za razvoj mednarodno usmerjenih univerzitetnih študijev, to je za dva od načrtov, za katera si je vneto prizadeval pokojni senator v zadnjem Času svojega političnega delovanja. Na obenem zboru bo tudi govor o programu dejavnosti združenja, ki si je postavilo kot cilj prizadevanje za uresničevanje intuicij in načrtov Darka Bratine. NOVICE TV oddaja o Poletnem središču in delovanju Dijaškega doma 'TV Primorka bo danes ob 19.15 v tedenski oddaji iz zamejstva prenašala posnetke z nedavne razstave izdelkov otrok, ki so obiskovati Poletno središče v dijaškem domu S. Gregorčiča. Prisluhnili bomo lahko mnenjen staršev udeležencev središča in vzgojiteljem, ki bodo predstaviti tudi naCrte dijaškega doma v redni sezoni. Občinski svet v Doberdobu Občinski svet v Doberdobu se bo sestal danes ob 19.30. Na dnevnem redu je preverjanje proračuna, odobritev osnutka dogovora o varovanju pravic mladoletnih, sprejetje sprememb k statutu Tržaškega kulturnega konzorcija in odobritev pogodbe z ENAM za vzdrževanje javne razsvetijave. Zasedanji rajonskih svetov v Podgori in Severni četrti Nocoj ob 20.30 bo zasedal rajonski svet v Podgori. Z odbornikom Bordinom in odgovornim za zelenje Guzzonom bo govor o vzdrževanju zelenic in javnih površin v vasi. Razpravljali bodo tudi o programu dejavnosti rajona. Nocoj ob 20. uri bo na sedežu v Ul. del Santo zasedal tudi svet za Severno četrt: z odbornikom Coano bo govor o sejmu starin na Plamti. Predavanje o prečnih oblekah V okviru razstave poročnih oblačil »Fiori d’aran-cio« bo danes ob 18. mi Raffaella Sgubin, ki je postavila razstavo, v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu predavala o zgodovini poročnih oblačil. V prihodnjih tednih bodo sledila še tri predavanja (ob sredah ob 18. uri) na teme povezane z razstavo. SOVODNJE-RUPA / DVA OKROGLA JUBILEJA V SEPTEMBRU 90 let Maričke Pelicon in Franca Ferfolje Preživela sta dve svetovni vojni - Trdo življenje žilave Maričke in filmska strast Franca Visok življenjski jubilej, 90 let, je včeraj dopolnila Marička Pelicon v So-vodnjah. Rodila se je v družini, kjer je bila skrb za preživetje pred vsemi drugimi. Bilo je treba poprijeti za kakršnokoli delo, le da je prišlo kaj denarja. Kakšno je bilo življenje v So-vodnjah v letih pred prvo svetovno vojno, se Marička komajda spominja, saj je bila še otrok, ko se je z družino odpravila v begunstvo. »Naložili smo vse naše imetje na voz, zapregli kravo in se umaknili do Bilj. Potem v Batuje.«Vojna leta so preživeti v Šmihelu pri Novem mestu. OCe Ivan Pelicon, letnik 1879, pa na fronti. Vojno je srečno preživel, vendar mu je pustila posledice na zdravju in se je dalj Časa zdravil v bolnišnici v Ljubljani. Obnova razrušene vasi in domov je terjala veliko naporov in odrekanja. Tudi v letih pred drugo svetovno vojno ni bilo lahko. Nekaj denarja je prišlo v hišo s prodajo mleka, ki ga je bilo treba nositi v mesto. Tržnica v Gradišču (pozimi in poleti) je pomenila večji kos kruha, vendar za veliko večji napor, saj je bilo treba blago voziti z roCnim vozičkom (borelo). »Saj je šlo, vse smo potrpeli«, se danes spominja slavljenka, ki je poleg vsega dela in skrbi zgledno skrbela za nečaka Davorina in Zlatko. Verjetno’ ni bilo pomembnejše prireditve v vasi, da Maričke ne bi bilo zraven. Se zdaj rada zahaja v Kulturni dom, Čeprav ji malce nagaja sluh, bere in sledi dogajanju doma in po svetu. Prava korenina! Jubilanta imajo tudi v Rupi. 12. septembra je dopolnil 90 let Franc Ferfolja. O njem smo pisali sredi poletja (19. julija) v zapisu o kinematografski dejavnosti na Goriškem, v Brdih in Soški dolini. Franc Ferfolja se je rodil v Mirnu kot zadnji v družini, kjer so biti trije bratje in dve sestri. Tudi njega je svetovna vojna pognala v begunstvo. Družina se je preselila na Štajersko, v Do-blatino pri Mozirju, medtem ko je mirenska Čevljarska zadruga dobila začasno streho v Nazarjah. Zanimiva je Francetova poklicna pot V Mirnu se je zaCel učiti kolarske obrti, potem pa avtolicarstva. V Karlovcu, kjer je preživel dobrih deset let (od 1934. do konca druge svetovne vojne) je bil za orodjarja. Tam je tudi “stopil” v svet filma. Sprva je bil njegov pristop tehnične narave, bil je kinooperater. Sčasoma pa ga je to delo povsem pritegnilo. Postal je velik ljubitelj filmov. Kino mu je na nek način rešil glavo zadnji dan vojne, saj ga je izpred nemške puške rešil lastnik kinodvorane. Po vrnitvi v domači kraj so za kinooperaterja Franca izvedeli pri Prosvetni zvezi v Gorici in kaj kmalu se je rodil potujoči kino. Deloval je do leta 1948, ko so se razmere izredno zaostrile. Franc se je vrnil k svojemu priučenemu poklicu - avto-liCarstvu - pri avtoprevož-niškem podjetju Ribi do upokojitve. Ljubezen do filma pa je ostala. Tudi danes, ko jesen življenja preživlja na domu v Rupi, v družini sina Darka in snahe. Predstovifev Združenja »k Langer« Na pobudo skupine študentov fakultete za mednarodne in diplomatske vede so v Gorici pred kratkim ustanovili združenje »Alexan-der Langer«. Poimenovali so ga po mirovniku, naravovarstveniku in zagovorniku medetnicnega sožitja, ki je tragično preminil pred dvema letoma. Predstavitveno srečanje novega združenja bo jutri ob 20.30 v dvorani večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti, kjer bodo predstavili zgoščenko »Ascolta-re Alexander Langer«, v kateri so zbrani odlomki iz Langerjevih govorov in javnih nastopov. Na srečanju bo sodeloval Mao Valpiana, urednik lista »Azio-ne nonviolenta«. OBČINA / SPET PROPADEL POSKUS IZVOLITVE PREDSEDNIKA Zavrnjen dialog z Oljko, koalicija pa brez večine Fl klonila grožnjam NZ, toda rezultat je precej klavrn Poskus dogovarjanja med Forza Italia in Oljko, ki se je izoblikoval na Cetrkovi seji z dogovorom o kandidaturah predsednika in podpredsednika občinskega sveta, ni zdržal do sinoči. V večini, kjer je to dogovarjanje razkačilo tako Nacionalno zavezništvo kot krščanske demokrate, je prevladalo izsiljevanje teh partnerjev, ki so grozili z razbitjem koalicije. Zagovorniki dialoga so morali kloniti pritisku, večinska koalicija se je strnila toda le navidez: spotaknilo se ji je namreč že pri prvem preizkusnem kamnu na sinočnji seji, ko njen predsedniški kandidat ni prejel dovolj glasov. Na prejšnji seji občinskega sveta sta se izoblikovali kandidaturi Roldo (FI) za predsednika in Furlan (Oljka-LD) za podpredsednika z dogovorom, ki se je udeja-nil v amandmaju, za katerega sta glasovali FI in Oljka, o sodelovanju obeh pri skupnem vodenju poslov. Do glasovanja ni prišlo zaradi ostre reakcije NZ in CDU in ker si je Roldo vzel čas za premislek. Gez konec tedna so NZ, CDU in menda tudi nekateri vidni predstavniki v FI močno pritiskali proti dogovarjanju z opozicijo. Po vrsti napetih sestankov so predsi-noči le dosegli koalicijski dogovor: Roldo naj ostane predsedniški kandidat vendar brez dogovarjanja z opozicijo, za podpredsednika pa naj bi Pol svoboščin kandidiral Casalatino (NZ). Večina razpolaga v občinskem svetu s 25 svetovalci, za izvolitev pa je potrebnih 21 glasov. Problemov bi torej ne smelo biti, čeprav se je nato izkazalo, da ni tako. Sinočnjo sejo je uvedel prav Roldo s kratko izjavo, da po premisleku sprejema kandidaturo, ki pa naj bo predvsem izraz večinske koalicije.»Ge me podpre tudi opozicija, toliko boljše«, je dejal in s tem dal razu- meti, da njegova kandidatura ne sloni več na dogovarjanju z Oljko. V imenu slednje je Crocetti ugotovil, da se je politični okvir očitno spreme-nil:»Ce Roldo zahteva glasove večine, potem ne namerava biti predsednik vsega občinskega sveta, pač pa le ene politične strani«. Crocetti je zato napovedal, da bo leva sredina oddala bele glasovnice, za podpredsednika pa bo odločala na osnovi tega, kar se bo zgodilo. Najbrž je Crocetti slutil možnost presenečenja, do katerega je res prišlo pri glasovanju. Roldo je namesto potrebnih 21 prejel samo 20 glasov. 11 glasovnic je bilo belih, dve preferenci je dobil Crocetti po eno pa Co-sma (MS-FT) in Donati (FI). Ker je spodletela izvolitev predsednika, je odpadlo tudi glasovanje za podpredsednika. Razplet je precej zbegal večinske vrste, saj je pokazal na šibkost koalicije, ki ji je zmanjkalo kar pet potencialnih glasov. Dva svetovalca (Brezza - FI in Zappala -CDU) sta bila v trenutku glasovanja odsotna, dva nista glasovala (Zamparo, ki je po propadu lastne kandidature za predsednika polemično zapustil FI in postal neodvisen, in Baiocchi - CDU, ker je osporaval previsoki predsedniški plači), poleg teh pa se je pri tajnem glasovanju pojavil Se en ostrostrelec. V opoziciji so sicer obžalovali propad poskusa dogovarjanja, izid glasovanja pa so ocenili kot dokaz, da ta večina ni sposobna upravljati mesta in se ob vsaki pomembnejši odločitvi razbije. V vrstah Oljke menijo, da je zato toliko bolj potrebno iskati dogovarjanje vsaj glede najpomembnejših izbir za mesto, sicer preti nevarnost, da bo arogantna in v svojo samozadostnost zabarikadirana koalicija prizadela Gorici še veliko škode. r OBLETNICA / JUTRI 15 let Inštituta za družbeno in versko zgodovino Predstavili bodo knjigo Goriški Inštitut za družbeno in versko zgodovino bo jutri ob 17.30 v veliki predavalnici univerze v Ul. Alviano priredil študijsko srečanje, s katerim nameravajo obeležiti petnajsto leto delovanja te ustanove. Ob tej priložnosti bodo predstavili obsežno knjigo (312 steani) »Figure e problemi delFOttocento gori-ziano«, ki jo je uredil prof. Silvano Cavazza s Tržaške univerze. Ob dokumentaciji o dosedanjem delu inštituta vsebuje knjiga vrsto zanimivih in večinoma še neobjavljenih študij o družbeno-kulturni sta- vrnosti Goriške in Primorske v prejšnjem stoletju, predvsem skozi predstavitev nekaterih osebnosti, ki so delovale v tem prostoru in času. Kot je značilno za inštitut, ki skuša odkrivati vse korenine go-riške kulture, zasledimo v knjigi tudi slovenske osebnosti in tematiko. Ob uvodnem posegu predsednika inštituta prof. Cesareja Scalona bosta jutrišnje srečanje oplemenitila prispevka dveh uglednih katoliških zgodovinarjev: prof. Gabrieleja De Rose iz Rima in prof. Franceta M. Dolinarja iz Ljubljane. GLASBA / NOCOJ KONCERT Posvet o računalništvu na glasbenem področju Računalniška tehnika vse bolj spreminja marsikatero področje življenja. To velja tudi za glasbo, ki je doživela digitalno revolucijo z uvedbo zgoščenk in sintetičnega poustvarjanja zvokov. Tem vprašanjem in raziskovanju možnosti, ki se glasbi ponujajo z računalniško tehniko, bo posvečen 12. posvet o glasbeni informatiki, ki ga Italijansko združenje za glasbeno informatiko prireja od jutri do sobote v Gorici v sodelovanju z goriškim univerzitetnim diplomskim tečajem za kulturne dobrine (mu-zikološka smer) in fakulteto za informatiko iz Vidma. Prireditev so predstavili na tiskovni konferenci na županstvu, kjer so povedali da gre za eno naj-pomembnješih stokovnih srečanj na to temo na evropski ravni. Sodelovali bodo priznani izvedenci iz Italije (Camurri, De Poli, Haus, Sotgiu, Vido-lin) in tujine (Dashovv, Povell, Schiiller in drugi). Nocoj ob 21. uri bo v avditoriju v Ul. Roma uvodni koncert s sodob- nimi skladbami Nona, Stockhausna in Kenakisa. Nastopajo Aldo Orvieto (klavir), Giancarlo Schiaf-fini (tuba), Annunziata Dellisanti (bobni), Al vise Vidolin (režija zvoka). Koncert je odprt vsej javnosti tako kot tudi glasbene delavnice jutri in petek ob 17. in 21. uri v avditoriju. Na gradu pa bodo od jutri do sobote znanstvena zasedanja o račulniški glasbi. Posvet se bo sklenil z okroglo mizo v soboto ob 16. uri na gradu. MEDIJI / ZA TESNEJŠE STIKE CEZ MEJO Oko in Pretoki bodo sodelovali Tako so sklenili ob obisku urednika tednika OKO Dominika Sobana Glavni urednik časopisa Oko iz Nove Gorice Dominik Soban je bil na obisku v goriškem Kulturnem domu, kjer se je srečal s predstavniki kulturne revije Pretoki in sodelavci. Na tovariškem srečanju so poglobili posamezne aspekte kulturnega sodelovanja ob meji, s posebnim poudarkom na področje sredstev javnega obveščanja. Poudarili so misel, da slednja lahko bistveno pripomorejo k razvijanju in poglabljanju čezmejnih odnosov ter boljšemu poznavanju vprašanj, ki so poglavitnega pomena tako za vsebinsko kulturno delo ob meji, kot tudi za širšo korist obmejnega prebivalstva. Urednik tednika Oko Dominik Soban je predstavil politično linijo časopisa, ki je v vseh teh letih izhajanja posvetil posebno pozornost zamejskim vprašanjem in to v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci v Italiji: goriški, tržaški in videmski. Po tej poti bo uredništvo novogoriškega tednika nadaljevalo, saj je nujno potrebno spotoma obveščati tudi prebivalstvo onkraj meje o problematiki Slovencev v Italiji, s posebnim ozirom na goriško obmejno stvarnost. V nadaljevanju razgovora so se dotaknili tudi sodelovanja med časopisom Oko in revijo Pretoki, ki je v prvih časih bilo precej plodno, nato pa je iz organizacijskih težav nekako zamrlo. Dogovorili so se o vzpostavitvi nadaljnjih vezi sodelovanja, ki bodo prav gotovo v obojestransko korist, (ik) Vloma v center za umsko zdravje in v bar pri avtobusni postaji Osebje goriške kvesture vodi preiskavo o dveh vlomih. V ponedeljek malo po 12. uri je vodstvo centra za umsko zdravje (CIM) v Ul. V. Veneto odkrilo, da so neznanci vlomili v prostore centra. Polastili so se raznih elektronskih aparatur in številnih prsihofar-makoloških konfekcij. Vrednost plena še ni točno določena. Med prvimi je policija preverila morebitne odgovornosti samih obiskovalcev centra. Včeraj ponoči so neznanci vlomili tudi v bar pri avtobusni postaji APT, ki je bil v preteklosti že večkrat tarča tatov. Tokrat so se zlikovci polastili 14 konfekcij s po desetimi zavojčki cigaret, iz blagajne so odnesli gotovino v vrednosti 580 tisoč lir, sklenili pa so tudi, da bodo preizkusili srečo z loterijskimi listki “popraskaj in zmagaj”, saj so odnesli tudi nedoločeno število teh srečk. Avtomobilist težko ranjen v čelnem trčenju pri Redipugli Na državni cesti 305 med kostnico v Redipugli in Foljanom sta včeraj malo po 7. uri čelno trčila dva avtomobila. Pri tem je bil težko ranjen voznik roverja, 42-letni Michele Trepiccione iz kraja Giarre pri Catanii, ki so ga šele s pomočjo gasilcev izvlekli iz razbitin avtomobila. S helikopterjem so ga nato prepeljali v oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice na Katinari, kjer so ga zdravniki zaradi številnih poškodb sprejeli s pridržano prognozo. Okoliščine nesreče še ugotavlja prometna policija. Trepiccione je peljal v smeri Ronk, iz nasprotne smeri pa je prihajal volksvvagen golf, ki ga je upravljala 43-letna Maria Pia Žnidaršič iz Čedada. Voznica golfa je bila lažje ranjena in so jo sprejeli na zdravljenje v kirurškem oddelku bolnišnice v Tržiču. KINO GORICA vnroRiA 1 17.30-20.00-22.30 »Godzilla« VITTORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.30 »II dottor Dolit-tle«. CORSO 19.30-22.15 »Ar-mageddon - Giudizio finale«. m ČESTITKE Eleni in Luki se je pridružila prvorojenka PETKA. Srečnima staršema čestitata Valentina in David. H ŠOLSKE VESTI SDZPI prireja v š. 1. 1998/99 tečaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja -mala podjetja (55 ur), uvod v PC (50 ur). Prijave v tajništvu SDZPI, ul. della Croce 3 tel. 81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure. UČITELJSKI ZBOR DID. RAVNATELJSTVA ul. Brolo v Gorici vabi vse ustanove in društva, ki nameravajo sodelovati s šolo, da pošljejo svojo ponudbo do 30. septembra, tako da bodo šolski organi o tem razpravljali in sklepali. PRIREDITVE NA SEDEŽU SKUPNOSTI ARCOBALENO, Ul. sv. Mihaela 38, začenjajo nocoj z nizom videoprojekcij na temo (Ne) Mogoča Amerika. Ob 20.45 bodo predvajali film »Nella societa degli uo-mini« N. Labuteja. ZH obvestIla DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da se bo 2. oktobra spet pričela rekreativna telovadba v Kulturnem domu v Gorici. Vadba bo dvakrat tedensko, ob torkih in petkih ob 14.45. KD O. ZUPANČIČ organizira tečaj sprostilne telovadbe. Prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra ob 19.30 v domu A. Budala v Standrežu. Prijave pri Loredani na St. 21417, vsak dan od 13. do 15. ure. SZ DOM - sekc. orodne telovadbe in SG SRG je pričela z dejavnostjo za najmlajse. Prijave vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure v telovadnici Kulturnega doma. Informacije tudi na ZSSDI tel. 33029. ir-e LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDINO, K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosuhch 117, tel. 711315. TE SO SESTAVINE, KI IZBOLJŠUJEJO RABUENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO. U VSE DABUENE AVTOMOBILE, BREZOBRESTNO FINANSIRANJE DO 25.0H.I00 Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk, ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volvo. Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov, za leto dni od datuma nakupa Garancijo Rabljena vozila brez limitov pri prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po celi Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnikov Volvo: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinami. VOLVO Kakovost in varnost CraM srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / NA VČERAJŠNJI AVDICIJI PRED EVROPSKIMI PARLAMENTARCI Predsednik ECB Duisenberg svetuje postopno prilagajanje obrestnih mer V nasprotnem primeru bo treba ceno denarja drastično znižati konec leta BRUSELJ - Včerajšnje sporočilo predsednika Evropske centralne banke (ECB) Wima Duisen-berga je bilo zelo jasno: Banka Italije mora Cimprej začeti manever postopnega zniževanja obrestnih mer, sicer do konca leta, ob uvedbi evra, ne bo prišla do predvidene konvergence v krogu enajstih držav monetarne unije. Namesto drastičnega znižanja tik pred zdajci, svetuje torej šef ECB postopno prilagajanje v teku prihodnjih sto dni. Med avdicijo v evropskem parlamentu se je Duisenberg posredno obrnil na italijanskega guvernerja Antonia Fazia in na monetarne oblasti v Španiji, Portugalski in Irski, torej na štiri države »evrolandije«, katerih obrestne stopnje najbolj odstopajo od povprečja vzornejših držav. Vse Štiri je Sef EBC povabil, naj prenehajo z odlašanjem in pospešijo kreditno sproščanje, poziv pa je prišel le štiri dni po podobnem apelu predsednika nemške Bundesbanke Hansa Tietmeyerja. »Cez sto dni,« je dejal včeraj Duisenberg, »bodo obrestne stopnje enake v vsem območju evra, pri čemer je zelo verjetno, da bodo bližje tistim, ki že leto veljajo v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Franciji in Nizozemski (okrog 3, 5%, op.ur.), kot pa trenutnemu povprečju vseh enajstih evrodržav.« Ko je odgovarjal na vprašanja poslancev, je Duisenberg povedal, da med guvernerji v organih Evropske centralne banke obstaja soglasje o postopnem zniževanju obrestnih mer namesto enkratne prilagoditve, vendar je potem medtoda izvajanja tega načela prepuščena nacionalnim centralnim bankam. Dui-šenberg je vsekakor dejal, da je prepričan, da se bodo obrestne stopnje znižale, vendar da ne ve, s kakšnim ritmom, saj monetarna suverenost do 31. decembra ostaja v rokah nacionalnih bank. Faziovega imena Duisenberg sicer ni omenil, vendar so opazovalci prepričani, da bo poseg šefa EBC povečal pritisk na Banko Italije, ki jo tako zunaj kot znotraj države vse bolj rotijo, naj prilagodi ceno denarja potrebi po pospeševanju gospodarske rasti. Ob tem je Duisenberg priznal, da obrestne stopnje niso edino sredstvo, ampak je veliko odvisno tudi od davčne politike in dinamike plač, Velik del avdicije je predsednik ECB posvetil tudi učinkovanju azijske in ruske krize na evropski gospodarski sistem ter ocenil, da gospodarska rast ni ogrožena, morda bo le za spoznanje počasnejša: doslej je bila predvidena rast bruto notranjega proizvoda za leto 1999 za okrog 3 odstotke, zaradi krize pa bi se stopnja lahko znižala za kako desetinko odstotka, je dejal Wim Duisenberg. Zavrnil pa je hipotezo, ki je krožila pretekle dni po finančnih trgih in po kateri naj bi prišlo do možnega dogovorjenega znižanja obrestnih mer v Evropi in ZDA, da bi tako oddali močan signal zaupanja in dvignili gospodarski termometer. »Nobene potrebe ni po koordinaciji obrestnih stopenj med Evropo in ZDA,« je dejal šef ECB v soglasju z ostalimi guverneji, in pristavil, da kaj takega v praksi tudi ne bi bilo mogoče. Po ponedeljkovem pozitivnem izteku borznega sestanka na Wall Streetu so včeraj tako azijski kot evropski trgi obilno nadomestili izgube (Mibtel +3, 48%), medtem ko je Dow Jones prvo polovico včerajšnjega sestanka preživel na negativnem terenu. Oznanja se torej nov teden močnega nihanja trgov, zaradi katerega je samo Piazza Affari od aprila izgubila že 40 odstotkov »zaslužka« od začetka leta. H TRENDI / VZORČNA MESTA h Inflacijska stopnja septembra vpeta med 1,7 in 1,8 odst. Dokončni obračun pod vprašajem, vendar se inflacijska krivulja spušča RIM - Prvi podatki iz šestih vzorčnih mest so bili v ponedeljek očitno preveč optimistični, ko so nakazovah septembrsko inflacijsko stopnjo pri 1, 7 odstotka, saj so včeraj prišli še podatki iz preostalih petih mest in potisnili inflacijsko projekcijo na 1, 8 odstotka. Do padca, čeprav rahlega, v primerjavi z avgustom (1, 9%) pa bo gotovo prišlo, kar je glede na inflacijsko toplo naravo prvega jesenskega meseca, ko mnogi tr-.govci uvajajo nove cenike, zelo obetajoče. V enajstih vzorčnih mestih so se življenjski stroški glede na avgust zvišati za 0, 1 odstotka, dokončen inflacijski podatek pa bo Istat objavil 6. oktobra. Glede na to, da je nezaokroženo zvišanje mesečnih življenjskih stroškov znašalo 0, 0544 odstotka, pa ni mogoče izključiti, da se letna stopnja inflacije v septembru lahko zniža tudi na 1, 7 odstotka. Ne glede na to, pa se do konca leta obeta padajoči trend, ki bi lahko decembra povprečno letno stopnjo inflacije potisnil na 1, 6 do 1, 7 odstotka. Med včerajšnjimi podatki iz petih vzorčnih mest je najbolj presenetil Neapelj, kjer so se življenjski stroški zvišali za 0, 4 odstotka, in to predvsem po zaslugi ne ravno neobhodnih izdatkov, kot za kino, restavracijo in bar. GOSHUR / PROJEKT (NE) ZNANO ZAMEJSTVO O zamejskih medijih Od 6. do 10. oktobra v Mariboru - Tudi založništvo MARIBOR - V okviru sejma Gosttur v Mariboru od 6. do 10. oktobra bodo v okviru projekta (Ne) znano zamejstvo predstaviti slovenske časopise, revije, publikacije, radijske in TV programe ter založbe iz zamejstva. (Ne) znano zamejstvo se bo predstavilo na velikem razstavnem prostoru v družbi s Centrom za promocijo turizma Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti in slovensko kartografijo. Na stojnici se bodo pod geslom »Brati - poslušati-gledati- izkusiti = vedeti« predstavile posamezne zamejske stvarnosti. Otvoritev bo 6. oktobra, naslednji dan bo na sporedu predstavitev koroških medijev in založništva, 8. oktobra bodo na vrsti slovenski mediji in založniki iz Italije, zadnji dan sejma pa bo na vrsti Porabje. Porabje bo 9. in 10. oktobra v skladu z dogovorom na sejmu Alpe Adria marca letos v Ljubljani gostilo tudi strokovno (in družabno) srečanje novinarjev z obeh strani meja. Zveza Slovencev na Madžarskem in časopis Porabje sta pripravila program, ki predvideva ogled slovenskega Porabja, srečanje s porabskimi institucijami, oragniziran pa bo tudi posvet, ki ima za cilj podrobnejšo seznanitev z zamejskimi mediji in publicistiko, govor bo o vzpostavitvi stalnega sodelovanja med mediji z obeh strani meje in o uvedbi stalne rubrike (Ne) znano zamejstvo oziroma (Ne) znana Slovenija v slovenskih javnih medijih na obeh straneh meje. Projekt (Ne) znano zamejstvo je nastal lani na pobudo nekaterih gospodarskih in kulturnih ustanov iz zamejstva in Slovenije, deluje pod okriljem Turistične zveze Slovenije, koordinator projekta pa je Slavko Mežek, ki vodi agencijo Agens iz Žirovnice. Projekt (Ne) znano zamejstvo se je na najrazličnejše načine (ankete, mediji, poskusni izleti, sejmi itd.) že predstavil raznim ciljnim skupinam, vzpodbujene pa so bile tudi nove oblike gospodarskega, kulturnega, vzgojno-izobraževalnega, turističnega in publicističnega sodelovanja na raznih ravneh. TRST / PRVA SEJA NOVEGA ODBORA GOSTINSKE SEKCIJE SDGZ Opredelitev glavnih smernic za delovanje Več akcij za promocijo dejavnosti - Kuharski tečaj SDZPI nudi konkretno možnost za zaposlitev Pred dnevi se je v Križu prvič sestal novi odbor gostinske sekcije, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru gostincev iz vrst Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na dnevnem redu so bile glavne smernice za delovanje sekcije v novem mandatnem obdobju. Najprej pa so gostinci počastili spomin prerano umrlega kolega Neva Corbattija, ki je bil med najbolj vzornimi in razgledanimi predstavniki stroke in odbora. Predsednik SDGZ Marino Pečenik je seznanil prisotne s pobudami v korist članstva, ki so širšega značaja in zadevajo tudi gostince. Novi predsednik gostincev Niko Tenze pa se je dosedanjemu predsedniku sekcije Linu Doljaku zahvalil za bogat, človeški in strokovni doprinos. Nato je poročal o stikih, ki so biti vzpostavljeni s sorodnimi operaterji na slovenski strani in tudi z novim vodstvom Podjetja za turistično promocijo v Trstu. Vsi sogovorniki so soglašali, da se glede turistične promocije nastopa složno in da naj pri tem sodelujejo vsi zainteresirani: ustanove, kategorije, podjetja. Zato je bil sprejet sklep, naj se izvede anketo o kapacitetah gostinsko-turistič-nih struktur in o profilih oz. kategorijah ponudbe v obratih SDGZ. Le z jasno sliko o obstoječem stanju se bo dalo izvesti najprimernejšo promocijsko ali marketinško akcijo v korist gostinskih obratov. Prav tako bo to poznavanje osnova za možno sodelovanje in dogovarjanje z drugimi operaterji, agencijami, ustanovami ipd. Na dnevnem redu so bile nato informacije o dejavnosti v Sloveniji: udeležba na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in na tradicionalnem gostinsko-tu-rističnem zboru Obrtne zbornice Slovenije, ki bo letos 21. in 22. oktobra v Rogaški slatini, delovno srečanje s primorskimi gostinci v okviru OZS. Za gostinski zbor v Rogaški slatini je predviden kolektivni obisk z avtobusom, če bo dovolj zanimanja. Za vse stike s Slovenijo bo skrbel kot referent odbornik Božo Jejčič. Druga važna točka je bila problematika novih obveznosti, ki jih vpeljuje odlok 155/97 glede higiene živil v javnih obratih, t. im. »HACCP«. SDGZ je že priredilo več srečanj na to temo, v najkrajšem času pa se bo aktiviralo za izpolnjevanje predvidenih določb, ki so v breme gostincev, trgovcev, prevoznikov in drugih podjetnikov glede živil. Član Joško Sirk in drugi so poglobiti vidike, vezane na razvoj stroke, npr. možnost, da bi nove obveznosti ne sprejemali le kot novo birokratsko breme, ampak tudi kot priložnost za kakovostni skok v nači- nu pripravljanja hrane in v organizaciji postopkov shranjevanja, skladiščenja ipd. SDGZ bo glede tega ponudilo članstvu paket storitev za razne potrebe, ki ga bodo izvajati zunanji sodelavci. Ob tem vprašanju se je razvila zanimiva razprava o vlogi združenja in doprinosu članov. To lahko učinkovito odgovarja na izzive in izpolnjuje potrebe članov samo če se ti ustrezno aktivirajo, izpostavljajo probleme, posredujejo organizaciji možne rešitve in predloge. Ob koncu so spregovoriti še o poklicnih tečajih za gostinsko stroko, ki jih ima na sporedu SDZPI. Tečaj za upravljanje gostinskih obrato, ki naj bi bil kakovostno profiliran, bi obiskovali v glavnem mladi družinski člani in sodelavci, ki prevzemajo vodilne odgovornosti. Zavod za poklicno izobraževanje je obvestil gostince, da je še nekaj prostih mest za prvi letnik tečaja za kuharje. Glede na pomanjkanje kuharjev in drugega strokovnega kadra v naših gostilnah, bi bil priporočljiv in zelo perpektiven obisk tečaja. Gostinska sekcija SDGZ poziva mlade brezposelne, ki imajo smisel za takšno delo, naj se nemudoma vpišejo na kuharski tečaj, saj imajo stvarne možnosti za zaposlitev. Za informacije lahko kličejo na tajništvo SDGZ (040-362949) oz. SDZPI (040-566360) v Trstu. 22. SEPTEMBER 1998 v URAH išw2 valuta nakupni prodajni •.•gr . < ameriški dolar 1658,00 1684,00 m N nemška marka 980,00 996,00 funt šterling 2778,00 2833,00 5 o švicarski frank 1187,00 1212,00 N h belgijski frank 46,84 48,82 m y) francoski frank 289,00 299,00 £G ran* danska krona 253,00 263,00 norveška krona 217,00 227,00 švedska krona 205,00 215,00 1 v kanadski dolar 1072,00 1112,00 INI ® portugalski eskudo 9,14 10,04 S N nizozemski gulden 860,00 885,00 avstrjski šiling 138,20 142,55 9 španska pezeta 11,12 12,22 »X| grška drahma 5,43 6,23 irski šterling 2424,00 2504,00 ^ J V, japonski jen 11,91 12,81 S avstralski dolar 926,00 996,00 madžarski florint 7,00 8,50 J hrvaška kuna 260,00 285,00 x_y slovenski tolar 10,25 10,45 22. SEPTEMBER 1998 v URAH 22, SEPTEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1655,00 1685,00 ameriški dolar 1671,700 nemška marka 980,00 998,00 EKU 1940,340 francoski frank 289,00 399,00 nemška marka 988,120 nizozemski gulden 861,00 886,00 francoski frank 294,680 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling nizozemski gulden 2802,940 876,240 funt šterling 2757,00 2847,00 belgijski frank 47,900 irski šterling 2425,00 2520,00 španska pezeta 11,635 danska krona 254,00 264,00 danska krona 259,750 grška drahma 5,60 6,01 irski šterling 2470,440 kanadski dolar 1074,00 1109,00 grška drahma 5,745 švicarski frank 1187,00 1212,00 portugalski eskudo 9,637 avstrijski šiling 138,20 142,70 .kanadski dolar 1090,550 slovenski tolar 10,15 10,48 japonski jen švicarski frank 12,319 1197,920 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,430 norveška krona 222,230 švedska krona 211,150 finska marka 324,510 MILANSKI BORZNI TRG 22. SEPTEMBER 1998___________INDEKS MlB 30: +4,27 delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. 19.818 +4,48 La Fondiaria 10.251 Bca di Roma 2.788 +6,08 Mediaset 10.765 Bca Fideuram 7.248 +1,27 Mediobanca 15.984 Bca Pop.M 1 11.402 -1,60 Montedison 1.742 Compart 1.117 +4,00 Olivetti 3.488 Comit 8.870 +2 90 Parmalat Pirelli Spa 2.288 4.523 Gred it Edison 7.367 14.238 +5,68 +1,52 Eni 9.996 +4,73 Ras 17.959 Fiat 4.705 +1,46 Rolo 33.032 Generali 51.861 +3,72 Saipem 6.270 Imi 20.076 +3,12 San Paolo To 19.313 Ina 4.219 +5,55 TIM 9.954 Italgas 7.678 +2,18 Telecom Ita 11.717 O ljubljanska banka Podružnica Milano var. % +5,01 +3,09 +5,19 + 1,33 +2,05 + 1,93 +4,09 +3,17 +4,05 +3,75 +4,23 . NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Roma se je namučila Chievo izločila s težavo Udinese drevi proti Gualdu RIM - V sinočnji vnaprej igrani povratni tekmi 2. kola italijanskega pokala je Roma z veliko težavo izločila veronski Chievo s tesno zmago z 2:1. Prva tekma v Veroni se je končala pri neodloCepem izidu 2:2, Chievo pa je sinoči povedel žena začetku z Veronesijem (19. min.), Roma pa ga je ujela šele v drugem polčasu. Stanje je izenačil AlejniCev v 63. minuti, zmagoviti gol pa je v 79. minuti dosegel Gautieri. Glavnina povratnih tekem ho danes. Zanj se poteguje še 17 prvoligašev (vsi razen Perugie), 12 drugoligašev in trije tretjeligaši (Padova, Gual-do in Castel di Sangro), edini prvoligaški dvoboj pa bo med Venezio in Cagliarijem, ki sta se v prvem srečanju razšla pri belem izidu OtO. Od boljših moštev je pred najtežjim izpitom Milan, ki mora nadoknaditi dva gola zaostanka s prvem tekme proti Torinu. Rezultat 2:0 bo tudi pred domačimi gledalci težko obrniti. Nevaren je tudi položaj Empolija, ki je v Bergamu proti Ata-lanti izgubil z 2:1, in Vi-cenze, ki je potegnila krajši konec v Brescii (3:2), Bologna pa je z Reg-gino igrala neodločeno 1:1. Udinese je na gosto-yanju v Gualdu Tadinu Igral le neodločeno 2:2, a trener VidemCanov danes ua stadionu »Friuli« kljub temu ne bo poslal na igrišče najboljše postave. V napadu bo že od vsega začetka igral Sosa (skupaj s Poggijem in Lo-catellijem), priložnost bosta dobila tudi vezni igra- lec Appiah in vratar Wa-penaar. Zaradi poškdobe ne bosta igrala niti Gianni-chedda in Bachini. »Ge bomo igrali kot v drugem polčasu protiBologni, nas Gualdo lahko premaga,« je opozoril Guidolin. Spored (v oklepaju izid 1. tekme): ob 16.30 Vi-cenza - Brescia (2:3), ob 18.00 Juventus - Ravenna 2:0, ob 20.30 Venezia -Cagliari (0:0), Bologna -Reggina (1:1), Verona -Sampdoria (0:2), Fiorenti-na - Padova 2:1, Empoli -Atalanta (1:0), Udinese -Gualdo (2:2), Bari - Luc-chese (0:1), Milan - Torino (0:2), ob 20.45 Genoa -Parma (0:3), Cosenza - La-zio (1:2), Salemitana - Castel di Sangro (0:0). Jutri: ob 20.45 Cesena - Inter (0:1) LAUSANNE / DOPING Različni odmevi na smrt atletinje GriffitthJoyner MOK ne bo odpiral preiskav LAUSANNA - Mednarodni olimpijski odbor je zelo previdno komentiral vest o nenadni smrti ameriške šprinterke Florence Griffith Joyner. Generalni direktor MOK Francois Carrard si glede možnosti, da je treba smrt 38-letne trikratne olimpijske prvakinje pripisati posledicam jemanja nedovoljenih sredstev, ni privoščil nobenih ugibanj, »ker ne razpolagam s podrobnejšimi podatki o vzrokih smrti«, opozoril pa je, da je Griffith-Joynerjeva na olimpijskih igrah v Seulu uspešno prestala kontrolo dopinga, kar na primer ni veljalo za Kanadčana Bena Johnsona, ki je bil diskvalificiran. Zato MOK za zdaj ne namerava odrediti nobene preiskave. Drugačnega mnenja je nemški izvedenec za športno medicino dr. VVemer Franke, kijev neki televizijski oddaji izjavil, da je že srčni napad, ki je ameriško atletinjo prizadel leta 1996, nesporno kazal simptome pretiranega jemanja anabo-likov. Zdravnik italijanske nogometne reprezentance Paolo Zep-pilli pa je poudaril, da anabolM negativno vplivajo na srčni sistem tudi več let po njihovem jemanju. Okrajni šerif kraja Oran-ge country je ukazal obdukcijo, ki so jo na atletinji opravili včeraj, rezultate pa bodo objavili v prihodnjih dneh. Gre za normalno proceduro, ko vzroki smrti niso znani. Za zdaj se ve le to, da je Griffith-Joynerjeva umrla na svojem domu med spanjem. Nemška atletska zveza je ne glede na vzroke smrti Griffith-Joynerjeve vnovič predlagala, da bi z nastopom tretjega tisočletja izničiti vse svetovne rekorde. »Smrt mlade atletinje vedno preseneča, ker javnost enači šport z zdravjem, vendar to še ne pomeni, da je treba prezgodnjo smrt ameriške atletinje na vsak način pripisati dopingu,« je vsekakor pristavil predsednik nemške atletske zveze Helmut Digel. KOŠARKA Polzela zmagala sredi Milana Benetton zlahka na Avstrijskem Sony Milan - Polzela 66:67 (28:29) SONY: Mordente, Porta-luppi 4, Booker 12, VVucherer 19, Jovanovič 1, Cazzaniga 2, Baldi 7, Materič, Johnson 21, Michelori. POLZELA: Kobale 12, Trifunovič 9, Rituper 7, Mitič 8, Cmer 3, Stevič 24, Cizej 4. Prosti meti Sony 13:14; Polzela 11:20. PON: nihCe. Tri točke: Sony 3:8 (Portalup-pi 0:2, Booker 2:3, VVucherer 0:1, Baldi 1:1, Materič 0:1); Polzela 4:13 (Kobale 2:6, Trifunovič 1:2, Rituper 0:1, Mitič 0:1, Cmer 0:2, Stevič 1:1). Gledalcev: 1.000. MILAN - V prvem kolu košarkarske pokala Saporta (bivši evropski pokal) je slovensko moštvo iz Polzele poskrbelo za presenečenje z zmago v Milanu. Benetton iz Trevisa pa je v avstrijskem Obervvartu premagal istoimensko moštvo s 84:68 (42:34). MURSKA SOBOTA / 25, MLADINSKE IGRE TREH DE2EL Slovenija prevladala v večini panog FJK uspešna v ženskem namiznem tenisu, Koroška pa v moškem nogometu V Murski Soboti so bile konec prejšnjega tedna jubilejne 25. mladinske športne igre treh dežel (v Sloveniji so jih preimenovali v igre treh sosedov, da bi poudarili svojo državnost) za mlade do 15. leta starosti iz avstrijske Koroške, Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije. Na igrha je nastopilo okrog 300 mladih, pomerili pa so se v šestih športnih panogah: atletiki, moški košarki, ženski odbojki, nogometu, tenisu in namiznem tenisu. Najuspešnješa je bila Slovenija, ki je zmagala v moški in ženski atletiki, odbojki, košarki, moškem in ženskem tenisu ter moškem namiznem tenisu, medtem ko je Koroška zmagala v nogometu, FJK pa v ženskem namiznem, pri čemer je so ogrodje ekipe sestavljale krasovke Martina Milic, Jasmin Kralj in Martina Tretjak. V izbrani vrsti FJK so nastopili tudi Borova košarkarja Diego Posar in Iztok Floridan, odbojkarice Martina Coretti (Sloga), Deborah Vitez (Kontovel) in Paola Uršič (Val), atlCetinje Roberta Mačehi (Bor), Biserka Cesar (ACT) in Yael Ukmar (Fincantieri) in namiznoteniški io-gralci Boštjan Milič, Uroš Fabiani in Jurij Vere. Izidi, atletika moški: 1. Slovenija 71, 2. FJK 62, 3. Koroška 17. Atletika ženske: 1. Slovenija Kotalkarji SD Polet se zahvaljujejo svojima trenerjema Mojmirju in Tatjani za prizadevnost in uspeSnost ob organizaciji mednarodnega tekmovanja za Pokal Pavla 74, 2. FJK 103, 3. Koroška 61. Košarka: Slovenija - Koroška 77:63, Koroška - FJK 84:66, Slovenija - FJK 113:23. Odbojka: Slovenija - Koroška 3:0, FJK - Koroška 3:0, Slovenija - FJK 3:0. Nogomet: Slovenija -FJK 1:3, Slovenija - Koroška 1:2, Koroška - FJK 2:0. Tenis: Koroška - FJK 4:0, Slovenija - Koroška 3:1, Slovenija - FJK 4:0. Namizni tenis moški: Slovenija - Koroška 6:0; FJK - Koroška 6:2, Slovenija - FJK 6:0. Zenske: Slovenija - Koorška 6:0, FJK - Slovenija 6:2, FJK -Koroška 6:2. NOVICE Shorter že v Trstu, pogodbe pa še ni Ameriški košarkar Brian Shorter je vCeraj dopoldne prispel v Trst, da bi se z vodstvom Pallacanestro Trieste dogovoril za nastop v dresu tržaškega prvoligaša, potem ko se je pokazalo, da bo moral slovenski reprezentant Teoman Alibegovič počivati vsaj en mesec. Shorter, star je trideset let, visok 198 cm, igra pa kot krilo, je v sezoni 1995/1996 že igral v Trstu, nastopal pa je tudi v ameriški ligi CBA, v Belgiji in Argentini. Pallacanestro Trieste bo Shor-terju ponudilo v podpis »začasno« pogodbo. Do ' dogovora naj bi prišlo v naslednjih dveh dneh, očitno pa stvar še ni dozorela. Wuslu 16. etapa Vuelte LEON - Nemški kolesar Marcel Wust (Festina) je zmagovalec 16. etape kolesarske dirke Po Španiji. Na 188 kilometrov dolgi etapi od Burgosa do Leona je bil drugi Spanec Angel Edo. V skupni razvrstitvi dirke je prvo mesto zadržal Edov rojak Abraham Olano (Banesto). Milutinovič trener MetroStarsov NEW YORK - Po Mehiki in Nigeriji je jugoslovanski nogometni trener Bora Milutinovič našel novo zaposlitev v New Yorku. Vodil bo namreč legendarne MetroStarse. V ameriški nogometni ligi se bo Cez dva tedna začela končnica tega tekmovanja in MilutinoviCeva naloga naj bi bila osvojitev naslova. D’Antoni »head coach« Denverja MILAN - Mike D’Antoni, živa legenda milanske košarke osemdesetih letih, kasneje pa trener v lombardski prestolnici in Trevisu, je bil imenovan za glavnega trenerja poklicnega NBA moštva Denver Nuggets. Sedeminštirdesetletni D’Antoni je v NBA kot igralec preživel samo tri sezone v San Antoniu, v Milanu pa je najprej kot tujec, nato kot Italijan, igral celih 13 let z rekordnim izkupičkom 5.573 točk. Ralf Schumacher in Zanardi tudi uradno pri VVilliamsu GROVE - Angleško moštvo formule 1 VVilliams je sporočilo, da je podpisalo pogodbo z nemškim dirkačem Ralfom Schumacherjem. Njegov sovoznik v prihodnji sezoni bo italijanski dirkač Ales-sandro Zanardi. Dosedanja voznika VVilliamsa, Vil-leneuve in Frentzen, bosta ob koncu sezone zamenjala moštvo. Kanadčan se bo preselil v novoustanovljeno moštvo BAR, Frentzen pa bo prevzel, sedež v dosedanjem Schumacherjevem moštvu Jordanu. Mlajši Schumacher je podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Ce bo v prvih dveh sezonah dosegel vsaj 75 odstotkov točk svojega novega kolega Zanardija, bo VViltiams pogodbo podaljšal še za nadaljni dve leti. Popravek V včerajšnjem naslovu danka o odbojkarskem turnirju SZ Sloga za Pokal Bazoviških žrtev je bilo pomotoma napisano, da je Koper osvojil pokal v trajno last. Dejansko so Koprčanke turnir osvojile šele drugič, pokal pa si bo zagotovilo društvo, ki bo zmagalo trikrat, kot je bilo pravilno zapisano v članku. Prizadetim se za napako opravičujemo. ODBOJKA / MLADINCI NAMIZNI TENIS / PRVI TURNIR DRU60KATEG0RNIC ZA TOP 12 Jakominov memorial: 3. mesto za Slogine fante V nedeljo je bil v Izoli na sporedu mednarodni odbojkarski turnir za Jakominov memorial, namenjem igralcem letnikov 1980 in mlajšim, vsaka ekipa pa je v svojih vrstah smela imeti še enega leto starejšega igralca- Turnirja so se udeležile ekipe iz Rovinja, Izole, Portoroža in Sloge, ki je nastopila v bistvu z lansko združeno moško mladinski vrsto. Turnu- se je odvijal po sistemu vsak proti vsakemu na dva zmagana seta, o veliki izenačenosti pa zgovorno priča dejstvo, da sta na koncu po dve in dve ekipi imeli enako število točk in je o končnem vrstnem redu odločal količnik v setih oziroma medsebojni obračun. Naša ekipa je osvojila betje mesto, boljša uvrstitev se ji je izmuznila res za las (proti zmagovalcu turnuja so Slogaši izgubili po treh setih). Glavni cilj in sicer to, da fantje čimveč igrajo, je bil vsekakor dosežen. Splošno gledano je bil nastop naših fantov zadovoljiv. Tisti, ki že od poletnih priprav trenbajo malodane vsak dan, so sicer zdaj nekoliko utrujeni, kar je povsem razumljivo in to se je občasno poznalo tudi v nedeljo. V uvodni tekmi so se naši fantje pomerili z Rovinjem in po zelo izenačeni tekmi izgubili le v ti e breaku. Rovinj je potem premagal še Portorož, izgubuil pa z Izolo, ki je z 2:0 premagala tudi Slogaše in nato izgubila s Portorožem. V zadnji tekmi je Sloga brez večjih težav premagala Portorož in si tako kot rečeno, zagotovila končno tretje mesto. Izidi: Sloga - Rovinj 1:2, Izola - Portorož 1:2, Sloga -Izola 0:2, Rovinj - Portorož 2:1, Sloga - Portorož 2:0, Rovinj - Izola 0:2. Vrstni red: Rovinj in Izola 4 točke, Sloga in Portorož 2 točki. SLOGA: Drasič, Grilanc, JanCar, Mikolj, Peterlin, Sa-varin, Spetič, Stopar. (INKA) Krasovka Vanja Milič osvojila tretje mesto Točke sta si z uvrstitvijo med prvo šestnajsterico priborili tudi Katja Milič in (presenetljivo) Daša Bresciani V Coccagtiu je bil konec tedna prvi turnir drugoka-tegomic, veljaven za uvrstitev na namiznoteniški Top 12. Na njem je nastopilo kar sedem najboljših Klasovih pingpongašic, od katerih so si tri zagotovile štartne točke za nastop dvanajstih najboljših. Turnir Top 12 bo v Bergamu januarja prihodnje leto. Kdo bo lahko na njem nastopil pa bo znano šele po drugem kvalifikacijskem turnirju, ki bo konec oktobra v Verzuo-lu. Prvo preizkušnjo v Coc-cagliu je dobro opravila Vanja Milič, zastavonoša na lestvici drugokategomic in št. 5 v absolutnem merilu, ki si je zagotovila bron v posamičnih tekmovanjih in ga potrdila še s tretjim mestom v igri dvojic, skupaj s Karin Calliari iz Tramina. Med prvo šestnajsterico sta prišli Katja Milic (št. 11) in na veliko presenečenje Daša Bresciani (št. 33). Ostalim Krasovim drugoka-tegomicam in tretjekategor- nici Jasmin Kralj preboj iz začetne skupine ni uspel. Treba pa je povedati, da so odigrale kakovostne tekme in da so bile nasprotnice vse prej kot lahek plen. Martina Milic št. (34) se je v svoji skupini srečala s prvoligaško Nicoletto Stefanovo (št. 10). Imela pa je velike možnosti, da premaga Piemontčanko Marzolla (11, -22, -14). Tudi Nina Milic (št. 41) bi potrebovala kanček samozavesti več, da bi premagala Bazzanijevo. Tudi dvoboj z Mastranto-nijevo (17, -21, 19) je namreč terjal dodaten tretji set. St. 19 Daniela Alberto je bila zanjo seveda nedosegljiva. Isto lahko trdimo za Jasmin Kralj (kvalificirana iz turnirja tretje kategorije) v dvoboju z Marino Conciau-ro (št. 14), pa tudi nasprotnici Bisaccionijev in Ingrid Calliari so za razred boljše od naše tretjekategomice. Vodji naše številni odprave v Coccagtio Sonji Milič (št. 37) prav tako ni uspelo priti iz skupine. Vonja Milič Proti trem rivalkam Crespi, Avesani in Castorina je dosegla le zmago proti slednji. Katja Milic in Daša Bresciani sta igrali v isti začetni skupini, kjer so bile še Va-leria Crespi (št. 39) in Marina Rita Piloni (št. 35). Katja je bila zmagovalka skupine, Daša pa druga. V finalnem delu na izločanje se je v igro vključila tudi Vanja Milic, kot prva nosilka tabele. V šestnajstini finala je najboljša Kraševa igralka izločila Deboro Lazzeri (št. 23) s 3:1 in za tem nekdanjo klubsko tovarišico Ano Bersan (št. 12) s 3:0 v nizih. V polfinalu je morala meriti moči s svojo večno nasprotnico, obrambno igralko Deniso Zancaner. Po ogorčenem odporu je zmagala branilka (-19,13, -17, -19). V razigra-vanju za tretje ali četrto mesto je Vanja igrala z igralko Coccaglia Cristino Semen-za. Pri stanju 2:2 in vodstvu krasovke 10:7 v petem setu, si je nasprotnica zvila gleženj in ni mogla nadaljevati igre, tretje mesto pa je bilo Vanjino. Sodniki pa niso dovolj pozorno sledili tekmi v osmini finala med Katjo Milič in Albertovo. Pri izenačenem stanju 2:2 v nizih in rahlem vodstvu nasprotnice v zadnjem setu 17:19 niso zabeležiti »dvojne« žogice in so točko prisoditi igralki Verzuola (-22, 17, -19, 9, -18). Odlično je igrala Daša Bresciani, ki je v dvaintridesetini finala premagala nekdanjo mladinsko reprezentantko iz Sicilije Conciaurovo in za tem v šestnajstini finala zelo borbeno izgubila proti Ani Bersan (-19, -17, -16). V igri dvojic smo že omenili tretje mesto para Vanja Milič - Karin Calliari (Tramin). Njuno pot je zaustavila dvojica Semenza -Avesani. Z istim parom je izgubila Krasova dvojica Katja in Martina Milič v osmini finala, pa tudi par Kralj - Sonja Milic je končal na isti točki, medtem ko se je dvojica Bresciani - Nina Milic prebila do četrtine finala. (J.J.) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Cristallo - La Contrada Se do 4. oktobra je možen vpis za abonmaje za sezono 1998/99 pri: podjetjih, krožkih, raznih organizacijah, sindikatih, Solab, pri UT AT in v gledališču Cristallo. Informacije na tel. St. 040/390613. Gledališče Rossetti Do 25. septembra je možno obnoviti abonmaje in sicer v gledališču Rossetti od 8.30 do 13. in od 15.30 do 19. ure, v Galeriji Protti od 8.30 do 10.30 in od 15.30 do 19. ure. ______________SLOVENIJA__________________ LJUBLJANA EXODOS Festival sodobnih oderskih umetnosti 24. september: Muzeum/SMG (Slovenija): »Deklica in kontrabas«. Režija: Barbara Novakovič Kolenc. Gledališče. Slovensko mladinsko gledališče (zgornja dvorana), ob 19.00. 25. in 26. september: Slovensko mladinsko gledališče (Slovenija): »Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim«. Ljubljanska premiera. Režija: Matjaž Berger. Gledališče. Gameljne pri Ljubljani (nova jahalnica) ob 21.00 in 22.00. 26. september: Kinkaleri (Italija): »Super«. Rezija: skupina Kinkaleri. Multimedijsko gledališče. Slovensko mladinsko gledališče (zgornja dvorana) ob 20.00. 27. september: Dramsko gledališče Sliven (Bolgarija): »Hamlet« - W. Shakespeare. Rezija: Lilija Abadžije-va. Gledališče. Mestno gledališče ljubljansko ob 20.00. 28. september: Pilottanz (Avstrija): »Stvari od zgoraj / Thing Prom Above«. Koreografija: Roderich Madi. Plesno gledališče. Plesni teater Ljubljana ob 22.00. 29. september: Mestno gledališče ljubljansko (Slovenija): »Kaligula« - Albert Camus. Režija: Sebastjan Horvat. Gledališče. Mestno gledališče ljubljansko ob 20.00. 30. september: Plesni teater Ljubljana (Slovenija): »Skriti vrtovi pogleda. Koreografija: Sinja Ožbolt. Ples. »Ram«. Koreografija: Matjaž Farič. Ples. Plesni teater Ljubljana ob 22.00. 1. oktober: Emio Greco (Italija, Belgija): »Belo / Blanco« (iz trilogije Med možgani in gibanjem / Fra Cer-vello e movimento). Koreografija: Emio Greco. Režija: Pieter C. Scholten. Plesno gledališče. SNG Opera Ljubljana ob 20.00. 1. oktober: »Kaj se je zgodilo 20. aprila 1995 ob 22.00«. (Slovenija). Atraktor: Dragan Živadinov. Obred poslavljanja. Slovensko mladinsko gledališče -klub S MG ob 22.00 in 24.00. 3. oktober: Slovensko mladinsko gledališče (Slovenija): »Kralj Ojdipus«. Režija: Tomi Janežič. Gledališče. Slovensko mladinsko gledališče ob 5.00 zjutraj. 21. in 22. oktober: Scena Plastyczna, KrSCanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Režija: Le- szek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00. Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder Danes, 23., nato 24., 25. in 26. septembra ob 20.00: Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V torek, 29. septembra ob 20.00: Albert Camus, »Kaligula«. V sredo, 30. septembra ob 15.30 in ob 20.00 Ivan Cankar: »V dolini Šentflorjanski«. Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena V torek, 29. septembra ob 21.30: Tony Dunham, »Ljubezen & seks & terapija«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 23., v Četrtek 24. in v petek 25. septembra ob 11.00 v mali dvorani - M. Logar »Kralj v Časopisu«. Za Solo. HRPELJE Slovensko stalno gledališče V Četrtek, 24. septembra, ob 20.00 bo gostovanje SSG s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« KOPER Slovensko stalno gledališče V petek, 25. in v soboto, 26. septembra, ob 20.00 bo gostovanje SSG s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jesenska simfonična sezona V petek, 25. septembra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 27. septembra ob 18. uri (red B), koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Gustav Kuhn. V petek, 2. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo 4. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent Lothar Zagrosek. V petek, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev. V petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling. V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic. Katedrala sv. Justa - glasbeni september Koncert, ki'bi moral biti v ponedeljek, 21. septembra ob 20.30, je prenesen na 5. oktober. Orgelski koncert bo izvajal Beppino delle Vedove. V ponedeljek, 28. septembra ob 20.30, orgelski koncert, ki ga bosta izvajala Janette Fishell in Colin An-drevvs. _________________VENEJO____________________ TREVISO PalaVerde Villorba V nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero. V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. ______________SLOVENIJA_________________ DOBROVO Grad Dobrovo V petek, 9. oktobra Hitove muze, v Četrtek 15. oktobra Moskovski simfonični orkester. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Abonmaji za sezono 1998/99: za dosedanje abonente od 28. 9. do 3. 10., za nove abonente od 5. 10 do 10. 10., za Študente pa do konca oktobra. V Četrtek, 8. oktobra ob 20.00 otvoritvena predstava sezone 1998/99: Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. V Četrtek, 8. oktobra ob 20.00, bo otvoritvena predstava sezone 1998/99. Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«, dirigent FrantiSek Preisler ml., režiser FrantiSek Preisler. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4); do 10. oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Web: www.copeco/lipuarte. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala S veva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zvečer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Avditorij, Ul. Roma 23 - Do 6. oktobra je odprta razstava z naslovom »Vertigine alVincrocio«. Umik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Tržaška občinska palača - Trg Unita 4: do 1. oktobra razstavlja Negrisin. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Trg Duca degli Abruzzi, 1: do 25. septembra razstavlja, v spomin na Ano Frank, Annamaria Ducaton. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Muzej Revoltella: do 24. septembra razstavlja Lorena Matic. V tednu bo razstava odprta od 10. do 13. in od 15. do 19. ure ter ob praznikih od 10. do 18. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. oktobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.« V prostorih nemSko-italijanskega kulturnega centra (Ul. Coroneo 15) razstavlja do 2. oktobra Glauco Di-mini. Njegova razstava Okno na imaginarij je na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. MIUE V okviru »Provinciassieme« - V občinski galeriji »Giuseppe Negrisin« (Trg republike 4) bo do 30. septembra razstavljal Lorenzo Mattotti. Razstavo Znak, barva, strip si je mogoče ogledati ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. OPČINE Dom Brdina Razstava fotografskega natečaja "Razlagaj Kras" v priredbi krožka La Rupe - Ob pečini, bo odprta do nedelje 27'. septembra in sicer v tednu od 18.00 do 20.00 in v nedeljo od 10.30 do 13.00. GORICA Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. GRADEŽ Občinska palača Do 30. septembra, »Umetnost in reklama«. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Drevored Palmanova 329: do 30. septembra »Peep Chair Live Show«. Ulica sv. Frančiška 15: do 30. septembra, »Siedimi -7 fotografov za 7 skic«. Ulica Portanuova 13: do 30. septembra,»Luminarie -Repertorio luminoso«. _________________VENEJO____________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar. Dali slikar«. V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Musiča. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30. LOMBARDIJA MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. SLOVENIJA NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT Do 5. oktobra, razstava slik Avgusta Černigoja. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 19. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KOPER Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanskega mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.s Spodnji prostori Moderne galerije Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Leibovitz. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom - mala galerija Do 1. oktobra, razstava fotografij Branimirja Ritonje. ?lil Slovensko Stalno Gledališče Abonma za sezono 1998/99 Henrik Ibsen: Hedda Gabler, drama režija Bojan Jablanovec predstava SSG, premiera oktobra 1998 J.B.P. Moliere: Tartuffe, komedija režija Mile Korun gostovanje mestnega gledališča Ljubljana, november 1998 Dušan Jovanovič: Klinika Kozarcky, alko komedija režija Dušan Jovanovič predstava SSG, premier decembra 1998 Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda, tri tragikomične enodejanke režija Jaša Jamnik gostovanje PDG Nova Gorica, januar 7 999 Arthur Miller: Vsi moji sinovi, drama režija Zvone Šedlbauer predstava SSG, premiera februarja 1999 Alberto Bassetti: Skrivnost življenja, dve enodejanki režija Marko Sosič predstava SSG, premiera marca 1999 Abruški rokopis Pasijon režija Antonio Calenda predstava SSG v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, premiera aprila 1999 Otroške nedeljske matineje Nace Simončič: Veliki kurirki gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana Pavel Polak: po motivih bratov Grimm: Pepelka gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor Matija Logar: Kralj v časopisu gostovanje Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica j^-........ Niz komorne glasbe »... od baroka do tanga« Luteranska cerkev, Trg Panfili, Trst - ob 20.30 ---------------- Četrtek, 24. septembra Duo Emmanuela Baldini - violina Cristina Santin - klavir (L. van Beethoven, P. Pessina, F. Schubert, P. de Sarasate) Sobota, 26. septembra Orkester Laboratorio Ensemble - dir. Paolo Pessina Pierluigi Corona - klavir (L. Boccherini, M. Giuliani, W. A. Mozart) Ponedeljek, 28. septembra Duo Sandu Nagy - flavta Alberto Miodini - klavir (F. Poulenc, J. Francaix, F. Martin, G. Ene- scu, A. Piazzolla, P. Pessina) Sreda, 30. septembra Trio Chagall Daša Dubrovina - violina Nevio Milloch - klarinet Cristina Santin - klavir (S. Prokofiev, P. Merku, F. Poulenc, B. Strauss, I. Straivinski, P. Pessina) I --==y RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Spomin na minule počitnice TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.35 10.20 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 1540 17.50 18.00 18.10 1845 19.30 20.00 20.40 20.50 2240 23.15 23.20 0.10 0.40 "Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00. 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Nabožna oddaja: A su aimmagine - Padre Pio Film: Amanti senza amo-re (dram., It. ’47, i. Gara Calamai) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: La nonrra Sabella (kom., It.-Fr. ’57, r. Dino Risi, i. Peppino De Filip-po) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi j Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Zorro - Torresovo skrivališče Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Film: Sissi, la giovane imperatrice (zgod., Avstrija '56, i. Romy Sch-neider, K. Bolim) Aktualno: Ženske na razpotju - Sissi, lepota in mit Dnevnik Aktualno: Overland 2 Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillo RAI 2 7.00 9.35 10.25 11.30 11.45 12.00 13.00 13.30 14.00 15.45 18.15 18.40 19.05 20.00 20.20 20.30 20.50 22.55 2340 23.45 0.20 Varjete za najmlajše Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.45 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Film: II coraggio di Nana (dram., Nem. ’95) Nan.: Inšpektor Tibbs, 16.40 II Virginiano (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshal Risanke Izžrebanje lota Večerni dnevnik TV film: Ultimo banco (dram., It. ’90, r.-i. Pino Quartullo) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige Danes v parlamentu, 0.30 vreme, šport Jk RAI 3 6.00 8.30 10.15 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.05 15.30 17.00 17.50 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 0.00 Jutranje vesti Film: Gli emigranti (kom., Argent., ’48) Glasba: 15 minut slave Aktualni odd.: Tempo, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Nan.: In viaggiom nel tdtnpo Aktualno: Infinito futuro, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: kotalkanje, smučanje na vodi, itd. Nan.: Charlie Grace Dok.: Geo magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends TV film: L’ altra donna -The VVrong Woman (thril-ler, ZDA ’95, i. N. McKeon, M. Scarabelli) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri Nan.: Erotic Tales 5S RETE 4 Nad.: Piccolo amore, 6.50 I Zingara IjMjJ Nan.: Pregled tiska M Nad.: Guadalupe, 9.45 \ Alen, 10.45 Febbre d’ amore Hjl Dnevnik Sl Aktualno: Forum Dnevnik TOI Kviz: Kolo sreče 101 Nad.: Sentieri - Steze Film: II grano h verde (dram., ZDA ’48, i. B. Davis, J, Dali, N. Bruce) Kviz: OK, il prezzo h giu-sto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Nikita (dram., Fr. ’90, i. A. Parillaud) Film: Triplo gioco (thril-ler, ZDA '93, i. Gary Old-man, Lena Olin) Pregled tiska Film: Ischia, operazione amore (kom., It. ’66) S CANALE5 6.00 8.00 845 10.00 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 1545 1745 1845 20.00 20.30 21.00 23.15 1.30 2.00 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scotto Baio) Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik Variete: Doppio Lustro (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Glasbena oddaja: Vota la voce (vodijo Red Ronnie, Pippo Baudo, Maria Gra-zia Cucinotta) Aktualni variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Variete: Doppio lustro Nan.: N.Y. P. D. Umazan Posel (i. Jimmy Smits, N. Turturro, D. Franz < [> ITALIA 1 fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 Nan.: Ultraman, nato Vremenska panorama Vremenska panorama otroški variete, vmes Napovedniki Matineja Ciao ciao mattina TV prodaja Nanizanka: Trdno v sedlu Nan.: Hazzard Tedenski izbor. Otroška (Nova Zelandija, 7. epizo- Film: Miracolo al college nanizanka: Nina in Ivo da) (kom., ZDA ’94, i. Steve (Ela Peroci), 9.45 nan.: Nanizanka: Pacific Drive Allen, Jeffrey Meek) Waynove dogodivščine (Avstralija, 63. ep.) Šport studio, 12.25 Odpr- (Avstral., 18. ep.), 10.10 Tedenski izbor. Nan.: Go- ti studio, Fatti e misfatti Oddaja za otroke spod in gospa Smith Kviz: Caccia alla frase Pisma slov. pesnikov in (ZDA, 2. ep.) Risanke pisateljev: Pisma do- Pomp Risanke: Simpsonovi macim Dokumentarna oddaja: Varieteja: Colpo di fulmi- TV tribuna Benetke: Voda, kamni in ne, 15.00 Fuego! Nad.: Nostromo (VB, 2. besede (VB) Nan.: Beverly Mills del) Novice iz sveta zavedrila Variete za najmlajše in ri- Poročila, vreme, šport Euronevvs sanke Napovedniki TV prodaja Nan.: Robin Hood (i. Mi- Nan.: Murphy Brovm Film: Cirkus* Hildebrand chael Praed, Judy Trott) Film: Klic na dom (ZDA) (Danska) Odprti studio, 18.55 Dok. oddaja: Alberto Gia- Nadaljevanka: Rdeča pti- Šport studio cometti (Fr.) ca (Nemčija, r. Gero Risanke Obzorja duha Erhardt, i. Constanze En- Nan.: La Tata Obzornik, vreme, šport gelbrecht, Lola Muethel, Variete: Sarabanda Po Sloveniji Lisa VVolf, 2. del) TV nan.: Dio vede e Oglasi ris Oglasi provvede (i. Angela Fi- Nan.: Modro poletje (Sp., TV igrica: Kolo sreCe nocchiaro, Athina Cenci) 35. epizoda) m Videoring: Slovenska le- Film: Stand by me - Ri- Plesna šola Kazina stvica videospotov s Tino cordo di un’ estate (pust., Poljudnoznanstvena r™ Rokomet: Slovenija - Av- ZDA ’86, i. River Phoe- odd.: Divja Amazonija (4. strija (kvalifikacije za SP. nix, C. Feldman) del) prenos iz Hrpelj) Odprti studio Risanka, 19.20 Oglasi Nadaljevanka: Nedolžne Šport studio Dnevnik, vreme, šport žrtve (ZDA, zadnji del) Film: La donna del mio Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. Novice iz sveta razvedri- destino (dram., Fr. ’51) David James Elliot, Tracey la Needham, 19. ep.) Napovedniki Dobrodošli doma # TELE 4 Nad.: Prave ženske (VB, VB, 2. del) Odmevi, vreme, kultura ■ Šport, oglasi H 16.45, 19.30, 23.00 Do- Osmi dan KR godki in odmevi Drama: Pavja pomlad (R. ■ Risanke Nad.: Prava ljubezen Godden, 2. del) Poljudnoznastvena serija: ® Koper Nan.: Scoop, 18.00 Inna- Divja Amazonija morarsi Napovedniki Konjske dirke Euronevvs Zibaldone goloso Sprehodi po stari Ljubljani Nan.: Scoop, 22.00 Ai Risanke confini deli a realta Konjske dirke TV PRIMORKA Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste Scoop Primorska kronika IH Tv dnevnik, šport EM 16.00 Videostrani Risanke ® MONTECARLO H Videospot dneva Pohištveni sejem Istrska nanizanka: Kljuni, zdrahe in «Rebekini» 100-letnica rojstva A. Nan.: Crime Story Černigoja Skrivnosti 20. stoletja 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Glasba: Pop rock svet Sredozemlje nik, 13.30 Šport Med SoCo in Nadižo Vsedanes - TV dnevnik Nan.: Quincy Pravljice Rokomet: Slovenija - Av- Film: 1111 segreto del lago Dnevnik, vreme strija (kvalifikacije za SP, (vestern, ’52, i. G. Ford) Iz tiska prenos iz Hrpelj) Variete: Tappeto volante Kulinarične dobrote TV dnevnik, vreme Film: Laguna blu (pust.. Utrip NOve Gorice ZDA ’80. i. B. Shields) Nad.: Sosedje (73. del) Film: I credenti del male Videostik (srh., ZDA ’86) Dnevnik TV Primorka r Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Taki smo pač lovci (podaja A. Pelje, 6.); 9.05 Revf val; 10.10 Koncert; 11.00 Melodije; 11.30 Odprta knjiga: Tess iz rodovine d' Ubervillovih - čista ženska (r. M. Prepeluh, 3. del); 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Tropicana; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Četrtkovih srečanj: R. Premrl; 15.15 Ne pomaga zguont po tuoče (T. Jurco); 15.45 Ljubljana ponuja; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kratki časi; 18.20 Blues; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8-30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16,10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-lh; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; T0.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Estil C. Bali. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 POta naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz ses-sion; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dci Montecchi 6. tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fa* 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www:primorski.it/ e.-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fomiatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP st. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG /■ r , . SREDIŠČE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, v zahodnem Sredozemlju pa se poglablja plitev ciklon. S šibkimi severovzhodnimi vetrovi doteka k nam v nižjih zračnih plasteh še razmeroma hladen, suh zrak. 6 1020 .z' 1030 1010 C 6 / —lONDONo 14/22 GSLO STOCKHOLM ' »Z21 ° 9/21 o ^ A " HELSINKI Jone ^ K0BENHAVI) ■O- V’^ -- MOSKVA 5/14 ° AMSTERDAM 12/20 BERLIN 9/17 66i - , VARŠAVA 6/18 ^ ° V 6$ LIZBONA 18/26 .o MADRID 15/27 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. c 6* oKIJEV oBRUSEU n PARIZ 8/20 a/21 DUNAJ 9/18 ŽENEVA 7/16 LJUBUANA »/21 ° MILANO ° BEOGRAD 9/19 / ° 17/26 v" ” V SPLIT -/- OSOFIJA 15/21 »M ' ‘E . - z ,.ATENEol7/87 , ^ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.01. Dolžina dneva 12.08. -V TLUNINE MENE Luna vzide ob 9.18 in zatone ob 20.33. x_ PLIMOVANJE Danes: ob 5.10 najnižje -38 cm, ob 11.24 najvišje 46 cm, ob 17.44 najnižje -40 cm, ob 23.43 najvišje 29 cm. Jutri: ob 5.30 najnižje -32 cm, ob 11.44 najvišje 43 cm, ob 18.12 najnižje -38 cm, ob 0.13 najvišje 23 cm. * 10je MORJE Morje razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 18 2000 m 1000 m 12 2500 m 1500 m 7 2864 m °c ...5 ...2 ...1 VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DANES TRBIŽ CELOVEC o 5/20 2/18 S KRANJSKA GORA Q TRŽIČ > 7/22 ČEDAD—O 13/26 O KRANJ OVIDEM 10/24 GRADEC 6/20 O S. GRADEC 3/19 M. SOBOTA o 6/20 MARIBOR ° 6/20 o PTUJ CEUE ° 6/21 _ es ^N. GORICA io/23 GORICA r% O 13/27 11/23 PORTOROŽ POSTOJNA O 7/20 KOČEVJE O N N. MESTO 8/21 O ZAGREB 8/21 ^ 01^--- O ^■^RNOMEU OPATIJA PAZIN q REKA 14/23 Danes bo precej jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod v nižinah megla. SOSEDNJE POKRAJINE: Danes bo precej jasno-. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Tuje vojaške sile vkorakale v Lesoto JOHANNESBURG - V Masuru, prestolnici gorate kraljevine Lesoto, ki jo obdaja Južnoafriška republika, so v teku srditi spopadi. Po zadnjih vesteh so življenje izgubili trije južnoafriški vojaki, drugih dvajset pa je bilo ranjenih. Vesti o žrtvah med uporniki in civilisti so skrajno pomanklji-ve, domneva pa se, da je žrtev kar precej. Pred zoro je v Lesoto vkorakal kontingent 600 južnoafriških vojakov ob podpori helikopterjev in tankov ter 200 vojakov iz Botsvane. Državi sta posegli v imenu Skupnosti za razvoj južne Arike (Sadc) in na izrecno in formalno zahtevo vlade v Mašeru ju in kralja Letsieja III. V Lesotu se je položaj v zadnjih dneh izrodil, potem ko so na volitvah 23. maja zmagale vladne stranke. Opozicija se ni sprijaznila s porazom, češ da je prišlo do volilnih prevar. Te so res bile, a ne take, da bi morali volitve ponoviti. Opozicija pa je v zadnjih tednih množične manifestacije, v zadnjih dneh pa so jo podprli tudi deli lesotske vojske. Najbogatejši Američan vseh časov John D. Rockfeller NEW YORK - Najbogatejsi American vseh Časov je John D. Rockfeller, pred Andrevvom Car-neghiejem in Comehusom Vanderbiltom, danes najbogatejsi človek na svetu Bill Gates pa je Sele peti na lestvici 40 najbogatejših Američanov vseh Časov, ki jo je objavila revija izdajateljske hiše Forbes Inc., American Heritage Magazine, ki je njihovo premoženje preračunavala v primerjavi z ameriškim gospodarstvom tistega Časa. Poleg 43-letnega nedavno oženjenega Billa Gatesa sta na lestvici le dva še živeča ameriška multimilijarderja; 68-letni investitor VVarren Buffet na 13. mestu in od Gatesa dve leti starejši računalničar Paul G. Allen. Edina ženska je investitorka Hetty Green, na 36. mestu s 17, 3 milijarde dolarjev. In kaj so počeli, da so tako obogateli? Daleč najboga-tejšemu Johnu D. Rockfellerju (1839-1937) je takratnih 900 milijonov (današnje 189, 6 milijarde dolarjev) prinesla nafta. Andrevv Came-ghie (1835-1919) je zdajšnje 100, 5 milijarde dolarjev zasluzil z jeklom. Comehus Vander-bilt (1794-1877), ki bi imel danes 95, 9 milijarde dolarjev, se je ukvarjal z ladjarstvom in železnico. John Jacob Astor (1763-1848), Cigar takratnih 20 milijonov bi bilo zdaj vrednih 78 milijard, je trgoval z nepremičninami in krznom; 43-letni računalničar VVilliam H. Gates m. ima 61, 7 milijarde dolarjev. Sledijo ladjar in trgovec z nepremičninami A. T. Stewart, lesar Frederick Wayerhaeuser, lastnik železnic Jay Gould in veleblagovnic Marshalli Field, Sam VValton (maloprodaja), Henry Ford (avto-mobih), investitor VVarren Buffett, bankirja Andrevv W. in Richard B. Mellon, lastnik rudnikov James G. Fair, VVilliam VVeightman (kemična industrija), bankir Moses Taylor, finančnik Russel Sage, John Blair (železnice), izdajatelj Cyrus Curtis, računalničar Paul G. Allen, finančnik John Pierpont Morgan, Edvvard Henry Harriman (železnice), naftarja Henry Huddleston Rogers in Oliver Hazard Payne, jeklar Henry Clay Frick, Collis Potter Hunting-ton (železnice), Peter A. VVidener (avtomobili), trgovec z nepremičninami Nicholas Longvvorth, Philip Danforth Armour (pakiranje mesa), James C. fJood (rudniki), Mark Hopkins (železnice), Edvvard Clark (šivalni stroji), Le-land Stanford (železnica). (STA) Naravovarstveniki v Flandriji predlagajao namesto viagre niagro BRUSELJ - Te dni, ko je Evropska komisija odobrila prodajo zdravila za zdravljenje impotence viagra v Evropski uniji, je okoljevarstvena skupina iz belgijske Flandrije regionalnemu ministru za okolje podarila ogromno tableto z napisom niagra. K »darilu« so flamski okoljevarstveniki priložili peticijo, v katerem so ga zaprosili, naj »z vec strasti« brani flamske naravne vire. Kot poročajo belgijski časniki, so regionalno vlado kritizirali, da akcijski naCrt z^ varovanje okolja ni dovolj radikalen. Sicer pa je bilo v Belgiji septembra kar nekaj okoljskih demonstracij. Nedavno se je na poziv »zelenih« strank Ecolo in Agalev v središču Bruslja demonstracij udeležilo veC kot sto kolesarjev. Zahtevali so, da bi bilo kolesarjem v enosmernih cestah dovoljeno voziti v nasprotni smeri. (STA) Podobi Billa Clintona in Monice Lewinsky nova prodajna hita matrjošk MOSKVA - Rusi se proti krizi borijo na vse možne načine. V zadnjem Času so na klasične ruske ma-trjoške upodobili Billa Clintona in Monico Levvin-sky. Prodajajo se za med.