TedMske novice. Šestdesctlctnico Slomškove smrti bodo praznovali na prav slovesen način na Ponikvi ob jnžni železni i, 24. t. m. z odkritjem nove spominske ploščc, s pridigc g. dr. Mcdveda in slavnoslnim govorom pri odkritjii ]>lošče. katcrega bo govoril gospod profesor Vesenjak iz Maribora. Slavnost se bo vršila ob vsakcm vremenu.  SKS je napredovala! Ko je SKS priredila kmetski praznik na Bledu ter so gosj)od minister ter g. poslanca  kvasili vse mogoče stvari, so bili vendar toliko pametni da niso prav nič obljubili, kako bodo skušali pomagati kinctu, kateri je letos jako hudo udarjen radi siabe letine, ker so pač spoznali, da je bolje nič obl jubljati, ker ljudstvo njihovim obljubam itak nič ne vmije. SKS. čestitamo k napredku! ,  Na našb vcliko žalost moramo konštatirati, da je g. minister Pucelj vendar enkrat nekaj dobrega naredil. Za praznik na Bledu je izdajalo vodstvo SKS po krajcvnih odborih izkaznice za polovično vožnjo, katerih so se poslužili ljudje, da so po stari navadi šli na božj pot na Brezje ter na Bled in to enkral za polovičm vožnjo. Na Brezjah je bilo na Mali šmaren ljudi vee tisoč, ki so se norčevali, da je gospod minister Pucelj vsaj enkrat nekaj dobrega ukrenil. Za prebivalstvo ob meji. Carinska oblast je za one, ki vozijo v 10 km obmejnem pasu kako blago z živino in vozovi črez mejo, odredila takozvane <obveznice<. Ako pelješ žito v mlin na Muri ali plohe na žage čez mejo, oziroma kako drugo blago v prcdelavo onstran meje, moras predložiti pri vsakokratnem prevozu naslednjo obveznico: *S tem se obvezujem, da hočem na prvi poziv carinarnice mariborske položiti vse izvozne carinske dajatve, kakor tudi odgovarjajočo vrednosl v tuji devizi za  ,(tu navedeš vrsto in količino blaga) koje izvozim v v Avstrijo radi (navedeš, da žito daš zamleti ali plohe zažagati v deske, ali pa -splošno navedeš izraz «radi preradživanja«) , ako v roku od (koliko mes- cev) ne pripeljem (prinesem) v našo kraljevino odgovarjajočo kolieino za blago, ki ga izvozim. Datuni. Podpis. — Županstvo naj pristavi: »Občinski urad  potrjuje, da imovinsko stanje g iz  h. št dovoljno zasigura gornjo zahtevo carinarnice mariborske. — Občinski urad , dne .... Župan. Tako tobveznicac mora po obstoječi naredbi vsakdo, kdor prepeljuje kako blago v predelavo onstran meje (žito, hlotle, oljnata semena, kože itd.), prinesti izpolnjeno pristojni carinarnici. Podpisani sem naprosil Cirilovo tiskarno v Mariborii, da založi take tiskane obveznice. Župani naj takoj naročijo te tiskovine, da lahko ž njimi postrežejo občanom. še enkrat pa opozarjam prebivalstvo v obmejnih občinah, da vse pritožbe glede obrnejnega prometa pošljc meni ali poslancu Roškarju. Slišim namreč, da nekaterc carinarnice ob meji in pograničarji čisto po nepotrebnem stfkir^ijo na.še ljuiu, — Ffanjo Žcbot. M- —Posredovanje gospodii posTanea Pusenjaka. (Dopis iz Nazarij. V zadnjem času je Savinja toliko narastla, jda lahko vozijo splavi, ki vozijo naš glavni pridelek, les v Slavonijo, Srbijo itd. Splavarji, ki se vrnejo nazaj, pripovedujejo o sitnostih, katere povzročajo splavarjem kapitani ob pristaniščih, kakor tudi o velikih pristojbinah. Kmetska zveza se jc obrnila na gospoda poslanca Pušenjaka, ki bo te diii posredoval v Beogradu in v Slov. Gospodarju pbjavil uspeh intervencijo. Delati moramo tudi na to, da bo dovoljenje za splavar^e ppdeljevalo okr. glavarstvo, a ne ministrstvo v Beogradu. ¦invalidski shodi se vršijo v nedeljo, dne 24. septembra pri Sv. Martinu pod Mariborom v gostilni gospe Hmer ob 8. uri zjutraj. V.nedeljo dne 1. oktobra pri Sv. Barbari pri Mariboru v gostilni g. Kraner, ob 8. uri zjutraj. Vojni inyalidi, vdove in sirote, vsi na shod, gre za vaše koristi. Občni zbor Dekliške zve^e v Celju. Dne 24. t. m. te vrši v Celju pri Belem voiu občni zbor tukajšnje Dekliške zveze in na koncu kratka predstava. Prijazno vabimo vs(> članice in nečlanice k obilni udeležbi Na svidenje in Bog živi! Zaniniivosti od Sv. Ane v Šlov. gor. Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 24. septembra 1922 po vcčernicah gledališko igro «Na Visokem« in šaljiv prizoicDva nasprotna značaja«. Med odmori bo igral tamburaški zbor ob Sv. Benedikta. Lepo vabljeni domačini in sosedje. — Dne 1. oktobra se bo vršila redka slavnost zlate porokf Jožefa in Marije Mažir. Poročal ju bode sin č. g. Fram: Mažir, župnik v Springfeldu v Ameriki, ki je za to slavnosl prišel iz daljnega kraja v dompvino. Zlatoporočencema božji bmgoslov in še na nmoga leta, čisto slabostojna surovost. \t Šffiaitna ob Dreti tiam porbčajo: V naši žilplllji živi par nadulih liberalcev, ki po ceni kupujejo od kmetov in so prišli do bo gastva. Ker je potrebno, da je vsak bogataš, ki obogati na račun kmetskega ljudstva, liberalec, so ti magnati sv_'• da prav veliki liberalci, ki sovražijo vse, kar ,je kršča <sko. Posebno so jim trn v peti shodi KZ. Pridejo na vsak shod, a ne da bi se oglasili k besedi in skušali pobiti izvajanja govornika, temveč se derejo, kakor kak« vaški paglavci, delajo neiunestne, bcdaste medklice in kažejo na ta način svojo oliko in izobrazbo. Prišli so tudi preteklo nedeljo, dne 17. t. m. na naš shod in z mslanirui mcdklici motili poslanca Pušenjaka, ki nam jc poročal o političnem in gospodarskem položaju. Odlikovali so se načelnik okrajnega zastopa Zidarn, lesai trgovec Sever, in nadebudni sinček načebrika okr. zastopa Pepček. Navzoči kmetje so se zgražali nad surovostjo teh niagnatov, odločno proti njim nastopili, kar je pomagalo; veliki politiki Sever in Bak z žlahto, ki so se junaško drli v veži, so — korajžno odkurili \ onemogli jezi jc začel Sever psovati kmete, katerim je privoščil sledeče poklone: Vi ubogi gorjanci se pustite plaušati. Vi, ki ne znate drugo, ko doma čepeti in v cei kev hoditi. Psovanje liberalnega samostojneža, kat-;:i se ima »gorjancem« zahvaliti, da je danes lahko bogal človek, je ogorčila navzoče kmete. Sklenili so, da mu ne bodo v bodoče več prodajali lesa, temveč se sami zdru žili. Sever naj kupčuje v bodoče le s samostojneži in na račun svojih poliličnih pristašev bogati, pristašev KZ se pa naj izogiblje. Po odhodu samostojnežev smo mirDO zborovali nad eno uro in se po končanem govoru razgovorili o vseb perečih vprašanjih. V celi župi iji vlada veliko vesclje, kcr se je, in sicer prvič posrečilo niirno zborovanje, ko so znani kričači vsled ncvoljt ljudstva morali oditi. Casi so minuli, ko so kapitalisti komandirali celo faro. Baku in njegovemu sinu nujno svetujemo, da se brigala za ccste v okraju, si ogledata most v Spod. Rcčici, ki je v sramoto celemu okraju, Sever pa so naj začac učiti, da ne bo prodajal, tako strahovitc ncvcdnosti, ko zadiijo nedeljo. Gg. sama stojncži! Z nevednostjo in surovostjo ne bodete vzdržali stranke. Nad tako surovostjo ua shodu in psovanjcin pristašov, kakor tudi g. okrajnega koraisarja, iz yerande gostilnc po shodu, se zgražajo vsi liberaki v okraju. Gg. Scvcr in Bak, taki nastopi škodujejo celemu okiaju, psovanje kiuetov z ubogimi «gorjanci, ki se pustijo plaušati«, pa se bo bridko maščevalo. Skrajno razdražena potrpcžljivost. (Dopis od Sv. Marjete pri Moškanjcih). Dika užitcljstva vsega okraja je nedvotnno naš učitelj Copič. Gostilna, lov in ribolov. da zalo sc briga, šola mu je dcvcta briga. Radovedm smo, kako dolgo bo še ta dični gospod dražil naše poštcnc kmečke živce in kcdaj sc bo naše šolske vodstvo pobrigalo, da se človck, kakor jc on, ali pošteno oponni k izpolnjevanju učiteljskih dolžnosti, ali pa odstrani. Pa kaj je našemu šolskemu vodstvu mar, če ta gospoJič mcsto v šoli, rajši sedi v gostilni, ali pa, preobložon vinske kapljice v šoli zaspi itd. V šoli je pobrala njogova gospa otrokom denar za knjige. Denar naših žuljev je učitelj zapil, otroci so pa ostali brez tako potrelinib knjig. To so žalostne razmere in če se naše šolsko vodstvo ne bo pobrigalo, da se taki elementi iz naš^ šole odstranijo, bomo se pobrigali sami, kajti na nobcn način nočemo v prihodnjem šolskem letu zaupati naših otrok temu priganjaču slabostojne. število letošnjih birmancev znaša v dekaniji Dravsko polje 1495, Ljutomer 3787, Šaleška dolina 1931, Laško o234. Z mariborskimi birmanci znaša število vseh letos birmanih 12.004. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. bo na kvaterno nedelj.i, velik romarski shod; v soboto zvečer ob pol 6. uri romar ska pridiga, pete litanije, rimska procesija. V nedeljo oJ. 4. ure naprej sv. maše. Romarske pridige so ob pol /. in ob pol 10. uri. Za spovednike je preskrbljeno. Kakor prcjšnja lefa, bo tudi letos in za naprej na rožnivensko nedeljo, letos dne 1. oktobra v romarski cerkvi Matiere Božje na Kokarjih v župniji Rečica ob Savinji služba božja ob 10. uri. Romarji povabljeni. Cerkveno predstojništvo. T"antovski leden s predavanji priredi Orel na T' • barjih od 25. sept. do 30. sept. t. I. >ia programu so najvažnejša vsakdanja vprašanja, katera mora vsak ka». naobražen človek vedeti in brez katerih ne more pra/ spoznati in umeti svobodomislenih organizacij. Predavanja se \TŠe ob 8.—10. ure zveeer v društvenem lokalu (čitalnici) na Teharjih. Pridite vsi Orli in naši prijatelji, zlasti vabljeni ste Orli iz celjskega odseka :u vse naše delavstvo iz Štor. Kličžino vam bratski pozdrav Bog živi in na veselo svidenje! «Orliča«, glasila naših malčkov, orlovskega naraščaja, drugi letnik je končan. Z začetkom šol in si cer s prvim oktobrom vstopi «Orlič« v tretje leto svojega obstoja. Bil je vedno Ijubezniv in podučen sobrat- • orlovskim naraščajnikom in orlovskim gojenkam. iu tak obljublja ostati tudi zanaprej. Izhaja vsak mese •. Naročnina je vsled splošne draginje malo dražja. 7.i odseke in krožke se naroče najmanj 20 izvodov pod skupnira zavitkom, stane po 3 dinarje letno, za vse divge naročnike pa po 5 dinarjev za celo leto. Kaj pa je danes 20 kron in še to za celo leto? «Orliča« toplo j>v'< poročamo in želimo mnogo, mnogo uspeha! Bog živi! Stanje delovnega trga. (Tedcnsko poročilo za čas od 3. septembra do 16. septembra 1922). Prosta mesta >o bila prijavljena: 150 moškim, 109 ženskam, skupaj 29.V Dela je iskalo: 271 moških, 123 žensk, skupaj 394. Zaposliti je bilo mogoče: 118 moških, 58 žensk, skupaj 176. Brezposelnih je ostalo: 475 moških, 212 žensk, skupaj 687. Podporo (brezposelno) ni dobil nihče. Promot od 1. do 16. septembra 1922 izkazuje 10.684 strank in sicer 5056 delodajalcev, 5628 delojemalcev, ter 2535 uspešnih nakazil dela. Delo dobijo: hlapci in dekle. viničarji in majarji, drvarji, kleparji, kovači, delavii kos in srpov, železolivarji, galvanizerji, cizilerji, med1ninarji, mizarji, lesni strugarji, usnjarji, sedlarji, čevIjarji, krojači in šivilje, dekle v gostilno, kuharice v restavracijo in hotel, mesarji slaščičarji, prekajevalci, zidarji, tesarji, pleskarji, kuharice, sobarice, služkinje. Dela iščejo: hlapci in dekle, oskrbniki, majarji in viničarji, rudarji, v^inarji, kovači, ključa^iiičarji, monterji mizarji, sodarji, žagarji, sedlarji, usnjarji, tkalci, bri\ ci, krojači, čevljarji, peki, inesarji, šivilje, natakarji, ia takarice, gostilniško osobje, sluge, tovarniški delavci in dclavke .strojniki, trgovski sotrudniki in sotrudnice, 52 dninarjev in dninaric, pisarniške moči itd. Splošen preglcd: Največ brezposelnih je v kovinarstvti (ključavničarji), v industriji za živila (peki, mesarji). jc brezposelnost zadnje dni nekoliko padla, a v bb/ rjem času je pričakovati njenega naraščanja. Izpred sodišča. Otroka umorila. 21 letaa de lavka Marija Pivec iz Stare gore pri Št. Ilju v Slov. goricah je dalje časa uživala prepovedano Ijubezen / Jožefom Bračkom iz Dobrenja. Sad te ljubezni je bi' 1sinček, rojen v raaju t. 1. Oče je redno skrbel za otroki' dočim se mati oi dosti brigala za svoje dete. Priče so celo izpovedale, da se ga jc že večkrat skušala znebiti. Otrok, brez dovoljne hrane in nege, je vidno hiral in nekcga due je odšla, češ, da nosi otroka k zdravnik i. Kmalu pa se je vrnila z mrtvim otrokom. Gospodu žup- niku je sicer naznanila smrt, ni pa hotela dovoliti ogl«? I Irupla. Na župnikovo prigovarjanje je prišel poklicapi zdravnik, ki je po raztelesenju ugotovil nasilno smii potom zadavljenja. Nečloveška mati je sicei tajila sv;;; zločin, kar pa ji ni pomagalo. Porotniki so jo obsodili na smrt na vešalih.  Svojo žcno umoril. Pravi tip zločinca je čevljar Andrej Lichtenwallner iz Koga pri Središču. S svojo prvo ženo je živel v vcčnem prepiru. Zaradi surovega pretepanja svoje žene je bil obsojen na tri mesece težk-: ječe. Po prestani kazni, ki je imela za posledico ločit v zakona, je priležno živcl z oraoženo Antonijo Medikovo. Zaradi svojega nemoralnega življenja je živel v razprtiji z vscmi soscdi. Iz jezc je na to streljal na JožeLi Pintariča, kar mu je prineslo pet let težke ječe. Ker je med tem njegova prava žena umrla, se je po prihodu iz ječe poročil z bogato pos. M. Zorec. ki mu je tudi zapisala del posestva. Toda zločinec se ni spreobrni'. Z drugo ženo je postopal še hujše ko s prvo in lani yt bil obsojen za lo na 6 mesecev težke ječe. Prišlo jc tudi tokrat do ločitve zakona. To ga je tako pogrelo, da je prišel k bivši svoji ženi in jo zadavil. V svrho zaslišanja novih prič, je bila razprava preložena. Zaslužeua vrv mu ne odidc. Redar ubil napadalca. Od sobote na nedeijo je opa zil zagrebški redar dva sumljiva moška, od katerib je nosil eden vrečo na hrbtu. Policaj je pozval oba na <'Stoj«; na kar je eden od sumljivcev pobegnil, drugi pa je navalil na redarja. V silobranu je ustrelil redar napadalca. O ccli zadevi se vodi preiskava. Silne poplave po Dalmaciji. Vsled nalivov zadnjih dni so bile po nekaterih krajih Dalmacije tako silne poplave, da je valovje odneslo ter uničilo še to malenkost letine, ki je preostala od suše. Vsled povodnji je največ trpelo mesto Vrgovec z okolico. Oblak se je utrgal nad mestom ter okolico in vode so odnesle koruzo in povzročile škode nad 10 milijonov kron. To je Ukom treh let že četrta poplava, ki je odnesla tokra; narodu še seme. Grozen vihar v Kovilju v Srerau. Na posestvu pravoslavnega patrijarha v sremskem Kovilju je razsajal te dni grozen vihar, ki je povzročil veliko nesrečo. Vihar je izbruhnil krog druge ure popoldne in poruSi! obe šupi, ki sta bili dolgi vsaka po 50 metrov. šupi sta bili ob času viharja polni poljskih delavcev, ki so po vcčini se še pravočasno rešili, a vebko jih je bilo vsled isorušenja nevarno ranjenih, od teh 5 težko, enega deč ¦ ka in enega slugo še doslej niso našli. Ubitih je pet konj, zlomljenih veliko vozov in drugega poljedelskega crodja. Škoda je zelo vclika. Boj odmetnikov v južni Srbiji. V beograjske/n «Vremenu« čitamo: Dne 15. m. m. je prišlo nekaj kmetov iz Grabanice v pečskem okraju na metolijsko- drsnovačko orožniško postajo s prošnjo, da se jim dajo puške, da ubijejo zloglasnega odmetnika Sadri Gjemu iz Bokšiča, ki je še leta 1919 pobegnil v gore in je strab in trepet vsega prebivalstva. Na svoji roparski duši nosi Sadri Gjemo nekoliko umorov in številno tatvin in ropov. Orožništvo je prošnji ugodilo in oboroženi kmetje so odšli v vas Grabovnik, kamor so vedeli, da pride ta dan razbojnik s svojimi Ijudmi, kjer so se poskrili v zasedo. Okrog 7. ure zvečer, v mraku, se je prrkazal Sadri Gjemo s tremi svojimi možmi pred vasjo. Prva zaseda ga je vzela na «muho« in smrtno zadet se je Sadri Gjemo zrušil z divjitn krikom na tla. Njegovi tovariši, ki so bili tudi ranjeni, so zbežali. Mrtrega Sadrija so prenesli v vas, dočim je oddelek vojaštva odšel za pobeglimi odmetniki. Pozneje je bil ubit odmetnik Jovan Cerovič, pri katerem so našli pisma, da se ]e pripravljala obšima akcija (politična?). Na podlagi teh pisem je bilo več oseb aretiranih in se pričakuje za~ nunivih razkritij. — V južni Srbiji (Macedoniji) vre . . Dr. Vilko Marin ordinira zopet v Razlagovi ulici št. 15. Opozarjamo na današnji oglas.