KRAJEVNA SKUPNOST V DELEGATSKEM SISTEMU
Delegacije krajevne skupnosti za skupščino družbeno politične skupnosti
Krajevna skupnost je temeljna celica delegatskega skup-ščinskega sistema.
Vsaka krajevna skupnost ima delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti in prek rtje v mestno, republiško in zvezno skupščino. Delegacija mora imeti najmanj pet članov.
V  delegacijo so krajevne skupnosti izvolile od 6 do 15 delegatov: 2 krajevni skupnosti sta izvolili po 6 delegatov, 4 krajevne skupnosti po 7 delegatov, 10 krajevnih skupnosti po 9 delegatov. 4 krajevne skupnosti po 10 delegatov, 4 krajevne skupnosti po 11 delegatov, 2 krajevni skupnosti po 12delega-tov, ena krajevna skupnost 13 delegatov in ena krajevna skupnost 15 delegatov, skupno 266 delegatov. Zaradi selitve, smrti in drugih vzrokov se je v 11 delegacijah krajevnih skup-nosti število delegatov zmanjšalo: v 6 delegacijah za enega delegata, v 2 delegacijah za 2 delegata, v eni delegaciji za 3 delegate in v eni delegaciji celo za 4 delegate, skupno za 18 delegatov. Število delegatov se je zmanjšalo le v tistih delega-cijah, ki so imele izvoljenih več delegatov kot zakon zahteva, tako da zakonito delujejo vse delegacije.
V   obravnavanem   obdobju   je  zbor   krajevnih  skupnosti občinske skupščine zasedal petnajstkrat.
Posamezne delegacije so sklicale od 9 do 24 sej, skupno 449 sej, od katerih je bilo 351 (79%) sej sklepčnih, 98 (21%) sej pa nesklepčnih. Na sklepčnih sejah je bilo poprečno 183 delegatov (74%).
Čeprav pride v povprečju 3,5 nesklepčnih sej na posamezno delegacijo in je imelo nesklepčne seje od 28 16delegacij, se je hjihovo število dejansko gibalo od 1 v delegaciji KS Beričevo-Brinje, Dol in Savsko naselje I, do 10 v delegaciji KS Jože Štembal oziroma do 13 v delegaciji krajevne skupnosti Urške Zatler.
Upoštevaje podatke je mogoče ugotoviti, da posamezne delegacije še vedno niso popolno zaživele, saj so še primeri, da se ne sestajajo in da gre delegat na sejo zbora brez stališča delegacije. S tem se ne uresničuje temeljna naloga delegacije in njenih članov, da zastopajo resnične interese delovnih Ijudi in občanov in da se na podlagi teh interesov dogovorijo o skupnih odločitvah. Pojavlja se tudi vprašanje povratne informacije v delegacijo in dalje v bazo. Prav tako ni opaziti povezanosti med skupščino, svetom krajevne skup-nosti in delegati in delegacijami. Zaskrbljajoče je, da se v nekaterih krajevnih skupnostih pojavlja precejšnje število nesklepčnih sej delegacij, kar bi moralo obvezati te krajevne skupnosti, da temeljito ocenijo vzroke tega pojava.
Delegacije krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
Na splošnih volitvah v krajevnih skupnostih so izvoljene delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samouprav-nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. To so nasled-nja področja: vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejav-nost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo (tu se povezujejo socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, stanovanj-sko gospodarstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje) in telesna kultura. Praviloma so v krajevnih skupnostih za sku-pščine naštetih samoupravnih interesnih skupnosti obliko-vane posebne delegacije (najmanj 5 članov), zakon pa omo-goča tudi izvolitev združenih (najmanj 7 članov) in splošnih (najmanj 10 članov) delegacij. Združene delegacije (za več navedenih samoupravnih interesnih skupnosti) se volijo tam, kjer ni pogojev za izvolitev posebnih delegacij za vsako samoupravno'interesno skupnost, splošna delegacija pa se
Gradivo za javno razpravo
lahko izvoli v tistih krajevnih skupnostih, kjer ni pogojev za izvolitev niti posebne niti združenih delegacij.
V  občini Bežigrad so krajevne skupnosti izvolile v sku-pščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti 107 posebnih delegacij s skupno 692 delegatov, 59 združenih delegacij s skupno 475 delegatov in 2 splošni delegaciji po 15 delegatov.
V posebnih delegacijah se je število delegatov zmajšalo od izvolitve  do  danes  za  28  in  tako  padlo  pod  zakonsko določeno minimalno število v 5 delegacijah (v krajevni skup-nosti  Bežigrad I  -  delegacije za samoupravne interesne skupnosti telesne kulture, v krajevni skupnosti Miran Jarc -za samoupravno interesno skupnost stanovanjskega gospo-darstva, v krajevni skupnosti Savsko naselje II - za samo-upravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in za saffloupravno interesno skupnost za zdrav-stvo ter v  krajevnih  skupnosti  Koroških  partizanov -  za samoupravno interesno skupnost za zdravstvo).
Število delegatov v združenih delegacijah se je znižalo od 475 delegatov na 449 (95%), kar je imelo za posledico, da pet delegacij deluje pod zakonsko določenim številčnim minimu-mom - 2 v krajevni skupnosti Boris Kidrič ter po ena v krajevni skupnosti Bežigrad I, krajevni skupnosti črnuče-Gmajna in krajevni skupnosti Miran Jarc. Splošni delegaciji po 15 delegatov sta bili izvoljeni v krajevni skupnosti Beričevo-Brinje in krajevni skupnosti Tomačevo-Jarše in delujeta v polnem številu.
Udeležba na sejah delegacij je bila zelo slaba. 11% sej pri splošnih delegacijah in 29% pri posebnih delegacijah sklica-nih sej je bilo nesklepčnlh.
Posebne delegacije so imele skupno 655 sej, od teh pa jih je bilo 187 ali 29% nesklepčnih. Združene delegacije so imele 92 nesklepčnih sej ali 23% od skupaj 396 sklicanih sej. Splošna delegacija krajevne skupnosti Tomačevo-Jarše je imela 12 sej, ki so bile vse sklepčne, splošna delegacija krajevne skupnosti Beričevo-Brinje pa je imela 4 sklepčne in 2 nesklepčni seji (50%). Največ nesklepčnlh sej so imele delegacije s področja samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo - 46%, sledijo pa delegacije s področja' samoupravne interesne skupnosti za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje s 43% nesklepčnih sej, samoupravne intere-sne skupnosti za zaposlovanje in samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje z 31%, samoupravne interesne skupnosti za kulturo In samoupravne interesne skupnosti za stanovanjsko gospodarstvo s 27%, samo-upravne interesne skupnosti za otroško varstvo s 25%, samo-upravne interesne skupnosti za zdravstvo s 23%, samo-upravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost z 22% in samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo s 14% nesklepčnih sej.
V   povprečju  pride  na delegacijo  1,7  nesklepčne seje, dejansko pa se število nesklepčnih sej giblje od 1 do 14. Pri tem je treba povedati, da v krajevni skupnosti Borls Ziherl in krajevni skupnosti Ivan Kavčič posebne delegacije niso imele nobene sklepčne seje, v krajevni skupnosti Koroških partiza-nov sta 2 posebni delegaciji imeli le nesklepčne seje, v kra-jevni skupnosti A. T. Linhart in krajevni skupnosti Jože Štem-bal po ena delegacija ni imela nobene sklepčne seje. Nobene seje nista skllcali 2 posebni delegaciji (krajevna skupnost Urške Zatler za področje samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva in krajevna skupnost Boris Ziherl za pod-ročje samoupravne interesne skupnosti za kulturo) ter zdru-ženi delegaciji v krajevni skupnosti Bežigrad I.
Petim posebnim in petim združenim delegacijam je število delegatov zaradi selitve. smrtl ali druglh vzrokov padlo pod zakonsko določen minimum.
Torej ugotavljamo, da se je članstvo v posameznih delega-cijah za skupščine samoupravnlh interesnlh skupnosti druž-benih dejavnosti bistveno zmanjšalo.
Problem nesklepčnih sej se pojavlja tudl v teh delegacijah, kar še posebej poudarja dejstvo, da nekatere delegacije niso imele nobene sklepčne seje oziroma v dveh prlmerih sploh niso sklicevali sej delegacij. Vzrok za to je treba ugotoviti in oceniti.
Delegacije krajevnih skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje
Pri volltvah delegaclj za skupščlne samoupravnih intere-snih skupnosti materialne proizvodnje (npr. za komunalo, ceste,  energetiko,  PTT promet,  obrambo  pred točo  itd.)
zakon omogoča različne rešitve. Za te potrebe lahko delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti izvolijo posebne delega-cije, funkcijo teh-delegacij pa lahko opravlja tudi skupščina krajevne skupnosti, ki lahko iz svojih članov oblikuje tudi posebne skupine delegatov, ki obravnavajo zadeve z delov-nih področij samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, kadar skupščina krajevne skupnosti ne zaseda.
Iz zbranega gradiva je razvidno, da nobena krajevna skup-nost za Bežigradom nima izvoljene delegacije za samo-upravne interesne skupnosti materialne proizvodnje.
Funkcijo teh delegacij opravljajo skupščine krajevnih skupnosti, njihovi sveti, ponekod pa člani komisij svetov kra-jevne skupnosti. V samoupravne interesne skupnosti s pod-ročja komunale določa delegata izmed delegatov skupščine oz. članov sveta 24 krajevnih skupnosti; s področja PTT pro-meta 20, s področja obrambe pred točo 20,§ s področja cest-nega gospodarstva 23, s področja požarne varnosti 2, s pod-ročja energetike 23. Krajevna skupnost 7. september je obli-kovala dve posebni skupini delegatov izmed delegatov svoje skupščine, s katerima pokriva vse samoupVavne interesne skupnosti materialne proizvodnje.
Za celovito in uspešno delovanje samoupravnega in dele-gatskega sistema v krajevni skupnosti je nujno potrebno, da je aktivnost vseh samoupravnih oblik in organov povezana med seboj, da so s temi aktivnostmi seznanjene in vanje vključene vse delegacije in delegati in da so v vseh samo-upravnih in delegatskih aktivnostih s stališči in usmeritvami navzoče družbenopolitične organizacije, frontno povezane v krajevni organizaciji SZDL.