PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorskii
ML	dnevni
TRST
Ul. Montecchi fi - PP 559 T"’ '	? (4 linije)
*r4
85?
ssrs ^
0 X T* O
rn C - £	-.o
%= O
gio 1
C-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 8 (12.640)
Trst, sobota, 10. januarja 1
r_
H.
5
Ob tradicionalnem novoletnem sprejemu zamejcev v Ljubljani
Stiki in srečanja z matico krepijo samozavest manjšine
Predstavniki Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske so prikazali stanje na področju manjšinskih pravic
Popit: Zavzetost SRS
LJUBLJANA — Namen teh novoletnih srečanj ni rutinsko ponavljanje splošnih stališč, ki so nam že vsem znana in lahko z zadovoljstvom rečem - tudi skupna. Tudi se nismo zbrali zato, da bi se še samo spominjali skupaj prehojene poti oziroma doseženega. Končno Slovenci v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu obstajamo in se razvijamo kot narod, ki se je s svojim delom, pametjo in vztrajnostjo uveljavil v vse bolj soodvisnem svetu narodov in držav. Kljub krizam in problemom svetovnih razsežnosti, ki pestijo človeštvo, smo vedno poskušali in tudi uspevali povezovati naš boj za narodni obstanek in razvoj z občečloveškimi težnjami po družbenem napredku in večji svobodi človeka. Pri ohranjanju obstoječih in vzpostavljanju novih oblik medsebojnega povezovanja in sodelovanja izhajamo iz gospodarskih in politčnih realnosti, v katerih delate in živite. Upoštevamo vaš politični pluralizem in vašo samostojnost, saj edi-
no tako lahko v teh družbah obstajate kot politični subjekt, povezan s progresivnimi silami večinskega naroda in predstavljate željeno vez in ne ovire za vsestranske dobrososedske odnose. Prepričani smo, da naš razvoj socialističnega samoupravljanja in njemu lasten interesni pluralizem pospešuje vašo navezanost na kulturno, gospodarsko in znanstveno snovanje matičnega naroda, ki mu niso tuje nekatere prvine družb, v katerih živite.
Za minulo leto ne moremo na splošno trditi, da je bilo za vaš obstoj in razvoj posebej uspešno. Minilo je še eno leto vašega upornega in vztrajnega boja, da se obdržite in uveljavite kot Slovenci. Pomembno je, da življenje ne potrjuje nekaterih trditev, češ da družbene razlike v državah, v katerih živimo, povzročajo narodovo cepitev, poizkusi mešanja pojmov državljanstva in narodnosti, regionali-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZORAN SENKOVIČ
LJUBLJANA Predsednik pred-stva SR Slovenije France Popit je včeraj priredil novoletni sprejem za predstavnike slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Sprejema so se udeležili tudi številni družbenopolitični delavci. Po uvodnem pozdravnem govoru Franceta Popita je Dušan Šinigoj seznanil predstavnike zamejskih Slovencev z gospodarskimi gibanji v minulem letu in osnovnimi smernicami gospodarskega razvoja in odpravljanja perečih problemov v letu 1987. Med drugim je dejal, da z doseženim seveda ne moremo biti povsem zadovoljni, kajti pove: čana proizvodnja, nekoliko večji izvoz in rahlo izboljšana življenjska raven so v senci visoke inflacije, neuresničenega izvoznega načrta na konvertibilno področje in po nekaj letih spet negativna bilanca v blagovni menjavi s tujino.
Glavne letošnje naloge so predvsem na področju brzdanja inflacije, nadaljnjega tehnološkega prestrukturiranja gospodarstva in uveljavljanja ekonomskih zakonitosti ter večja gospodarska
rast in vključevanje v mednarodno gospodarstvo. Še posebej je poudaril vlaganja na področju energetike in posodobitev cestno-železniškega omrežja in nadaljnje odpiranje, v katerem ima pomembno nalogo gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, kjer živijo Slovenci in sodelovanje v okviru Alpe-Jadrana.
Boris Race je v imenu SKGZ orisal položaj slovenske skupnosti v Italiji, kjer se sprejemanje globalnega zakona o zaščiti slovenske manjšine ne premakne z mrtve točke, obenem pa se krepijo pritiski skrajnih desničarskih sil, ki ne le, da postavljajo pod vprašaj obstoj in razvoj Slovencev, ampak tudi določila osimskih sporazumov. Značilno je, da je Italija Slovencem za letos namenila za 2 milijardi manj sredstev, pa še ta naj bi delili z Unijo Italijanov na Reki in v Istri. Spet se je v težavnem položaju znaš-loStalno slovensko gledališče v Trstu, nadaljuje pa se tudi razlaščanje obdelovalne zemlje okrog vasi, kjer živijo Slovenci. Vsekakor pa ne gre zanemariti dosežkov, kot so krepitev gospo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izrei
ED
04
to
0-
e
—>•
o
o
to
o
o
BRUSELJ	ce
Evropskegs ______.oaa sistema do-
govorile za izredno zasedanje denarnega komiteja, ki bo že danes v Bruslju. Že takoj po sklicanju izrednega zasedanja je v zraku obvisela hipoteza, da bi se predstavniki EDS lahko v Bruslju domenili za vzposta-vo novega ravnotežja med valutami, ki sestavljajo evropsko monetarno »kačo«.
To bi lahko pomenilo predvsem revalviranje nemške marke in devalvacijo francoskega franka. Zasedanje komiteja je vsekakor naklonjeno Franciji, ki se ji na ošibeli valuti poznajo posledice 24 dni trajajočih stavk. Z manjšim zadovoljstvom se bodo pogajanj udeležili predstavniki Bundesbanka. Z revalvacijo marke bi sicer res ublažili pritisk na francoski frank, na druge evropske valute in, nenazadnje, na italijansko liro, bi pa tudi »razočarali« nemške industrijce in kmetovalce in to pred skorajšnjimi volitvami.
Podražitev nafte in kurilnega olja
RIM — Danes so stopile v veljavo nove cene kurilnega olja in dizelskega goriva. Kurilno olje se je podražilo za 27 lir pri litru (po novem bo stalo .580 lir), medtem ko se je cena dizelskega goriva dvignila za 7 lir pri litru, kar pomeni, da bomo morali zanj odšteti 603 lire za liter.
ZIS za pogovore z Italijo glede ribištva
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji proučil in sprejel poročilo o uradnem obisku zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdafevi-ča v Italiji 17. in 18. novembra lani. Sprejeli so tudi poročilo o pogovorih državnih delegacij Jugoslavije in Italije o sodelovanju ribiških godspodarstev pa tudi poročilo o razgovorih predstavnikov zveznega sekretariata za zunanje zadeve s predstavniki italijanskega ministrstva za zunanje zadeve o tem vprašanju, ki so bili v Beogradu 16. in 17. decembra lani. ZIS je proučil tudi informacijo o incidentu z italijansko ribiško ladjo Aurora.
Na seji so ocenili, da so bili pogovori koristni in konstruktivni, ker omogočajo nadaljevanje pogovorov v želji, da bi dosegli meddržavni aranžma za ustanovitev in delovanje mešane družbe. S tem v zvezi so sprejeli predlog italijanske strani, da v drugi polovici januarja v Italiji nadaljujejo pogovore obeh delegacij o sodelovanju na področju ribištva, (dd)
Začetek vsedržavnega kongresa socialdemokratske stranke
Craxi odpira vrata Nicolazziju
Andreotti: Brez Saragatove odločitve bi bila tudi Titova pot v neuvrščenost mnogo težja
RIM — Z igranjem socialistične Internacionale in Mamelijeve himne se je včeraj v rimski športni palači začela proslava 40. obletnice ustanovitve socialdemokratske stranke, ki je sovpadala z začetkom strankinega kongresa, katerega delovni del se bo začel danes dopoldne s poročilom tajnika Nicolaz-zija. Včerajšnja manifestacija je bila tako namenjena proslavi in začela se je pravzaprav že dopoldne z odkritjem spominske plošče na zgodovinski palači Barberini, v kateri je bila pred natanko 40 leti ustanovljena ta stranka s Saragatovim odcepom od Nennijevih socialistov.
Dva aspekta sta označevala včerajšnjo proslavo, mednarodni in notranje politični. O mednarodnem aspektu razkola iz leta 1947 je govoril Giulio Andreotti, ki je poudaril vlogo socialdemokratov za preprečitev frontistič-ne levičarske vlade v Italiji v tistem času. »Nihče ne sme pozabiti, da se je evropski preobrat začel spomladi leta 1948, kajti, ko bi bila takrat v Italiji sestavljena frontistična vlada, bi maršal Tito, stisnjen od obeh strani, z veliko težavo začel svojo politiko oddalje-
vanja od Sovjetske zveze, s katero je sprožil postopek za oblikovanje neuvrščenosti, ki je postala pomemben element pri uveljavljanju popuščanja napetosti,« je dejal Andreotti in poudaril, da je treba biti zaradi tega hvaležni tistim, ki so imeli pri tem postopku odločilno vlogo, izpeljali pa so jo kljub velikim tveganjem. Torej pohvala socialdemokratskemu liderju Saragatu.
Saragata včeraj zaradi obolelosti ni bilo, bil pa je v duhu prisoten: njegov napis na spominski plošči in njegov pozdrav udeležencem popoldanske proslave, ki so ga ob ploskanju prebrali v rimski športni palači: »Zgodovina je dokazala, da je naša takratna izbira za avtonomijo zajamčila svobodo republiki, ki se je rodila iz odporništva,« je zapisal Saragat. Čas, ki je minil, je ustvaril pogoje, da je danes cilj predvsem širša socialna pravičnost, je še zapisal Saragat in s tem nakazal pot zbliževanja socialistični stranki, ki je pravzaprav v ospredju tega kongresa.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tajnik PSDI Nicolazzi (desno) v pogovoru z bivšim tajnikom Longom
V Franciji se stopnjuje napetost
Francozi so se spet zatekli k svečam
(Foto AP)
PARIZ Stavka francoskih železničarjev še vedno traja, le da ni več tako prepričljiva. Včeraj, 23. dan stavke, je bilo ustavljenih 50 odstotkov vlakov. Na nekaterih skupščinah so se izrekli za nadaljevanje stavke še za en dan, na drugih pa za vrnitev na delo.
Bolj kot stavka železničarjev živce državljanov preskuša stavka delavcev elektrarn in podzemeljske železnice. Ljudi spravljajo iz ravnotežja občasne, prekinitve toka, ki povzročajo težave v proizvodnih obratih in gospodinjstvih.
Nekatere desničarske sile pozivajo državljane, naj demonstrirajo proti stavkajočim. Če ne bi bilo treznih glav, ki nočejo, da bi se Francozi postavili drug proti drugemu, bi lahko prišlo do hudih družbenih spopadov.
Medtem predsednik vlade Chirac ponavlja svoje stališče, da v tem sporu ne bo popustil.
Nova iranska ofenziva na iraško mesto Basra
BAGDAD, TEHERAN Razbeljena vojna črta, ki ji pravimo iraško-iranska fronta, je ponovno osredotočila pozornost mednarodnih opazovalcev, še posebno po novi ofenzivi, ki so jo teheranske čete izvedle predsinočnjim. Iranska vojska je namreč napadla na južnem delu iraško-iranskega bojišča pri Basri.
To, kar so Iranci imenovali »ofenziva Karbala 5«, naj bi terjala kar 5.000 mrtvih, čeprav je Radio Teheran izjavil, da so iranski vojaki pobili znatno manjše število (1.500) Iračanov. Po informacijah, ki jih posredujejo teheranski informativni viri, so Iranci uničili 12 iraških vojnih letal, iransko letalstvo pa je v šestih navalih udarilo na tretji iraški korpus, ki brani meje ob Šat el Arabu. Iranci so ofenzivo sprožili iz območja Salamšeha in so, vsaj po njihovih uradnih poročilih, prodrli 4 kilometre globoko na iraško ozemlje.
Vesti, ki prijahajo iz Bagdada pa postavljajo iranske trditve na glavo. Bagdad sicer prizna, da je Basra utrpela iranski napad, izid boja pa naj bi bil diametralno različen. Irak namrečtrdi, da je tretji iraški korpus »ugonobil« napadalske enote. Iranska tiskovna agencija IRNA je nato izjavila, da so Iračani izvedli kot represalijo »nečloveški napad« na mesto Susangerd, kjer naj bi pobili 100 civilistov, pretežno otrok.
Smučanje za svetovni pokal
Danes moški in ženski smuk
□ □ □
Košarka: v B-2 ligi
Jadran na težkem gostovanju v Trevisu
□ □ □
Namizni tenis: ženska A liga
Kras Globtrade pred odločilnimi srečanji
□ □ □
Odbojka: v ženski B ligi
Meblo v Trentu
• Stiki in srečanja z matico
NADALJEVANJE S 1. STRANI darstva, ki je v rokah Slovencev, ustanovitev zasebne dvojezične šole v Benečiji in pripravljenost pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, da enotno vztrajajo pri uresničevanju zahtev.
Matevž Grilc je razmere na avstrijskem Koroškem in v Avstriji nasploh ocenil kot nespremenjene. Prišlo pa je do močne politizacije dvojezičnega šolstva, še posebej v času pred volitvami, prav tako pa ni nikakršnega napredka v dialogu z avstrijsko vlado. Ne gre pa zanemariti, da so za dvojezično šolstvo uspeli pridobiti del nemško govoreče napredne javnosti na Koroškem in deloma tudi v ostalih delih Avstrije, kot tudi dejstva, da je ta skupina s svojimi glasovi prispevala k izvolitvi Slovenca Karla Smolleja v avstrijski parlament.
Slovencem ostajata na voljo dve poti: manifestativna kot je zborovanje v Celovcu 22. januarja in na Dunaju
31. januarja, ko naj bi avstrijsko in mednarodno javnost seznanili s svojim položajem, ter pot nadaljnjega dialoga, v katerem je med drugim treba opozoriti oblasti na Dunaju, da je težko pričakovati večje sodelovanje Slovencev, denimo v predlaganih sosvetih, če bodo njihovi problemi še vedno odrinjeni na stran.
Za novoletno čestitko se je v imenu porabskih Slovencev zahvalil vodja delegacije Ferenc Bortokovič, Ladislav Kovač pa je na kratko orisal dejavnost na Madžarskem živečih Slovencev, ki je predvsem razširjena na področju šolstva, ohranjevanja materinega jezika ter kulturnih dejavnosti.
Vsi pa so poudarili pomen skupnega kulturnega prostora, kar je navsezadnje težnja v celotnem evropskem prostoru, in izrazili so željo, da bi bilo letos še več stikov in srečanj na vseh ravneh, kar krepi samozavest Slovencev izven meja matične dežele.
• Popit: Zavzetost SRS
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zacije in ločevanje Slovencev po dialektih in podobno so vedno bili in so sredstvo nasilne asimilacije. Nasprotno temu lahko samozavestno vodi-moskupno dejavno politiko kulturnega in gospodarskega sožitja, prijateljstva med narodi in preseganja državnih meja z množico tokov najrazličnejših človeških vidikov, ki vzdržujejo našo narodno enotnost.
V odnosih z Italijo smo priče zelo različnemu obnašanju. Nacionalistične tendence, stalno prisotne v nekaterih segmentih italijanske družbe, vidijo v trenutku krepitve evropske desnice, v naših notranjih težavah in realnih problemih v odnosih z Italijo možnost in priliko za izvajanje pritiska na slovensko manjšino tja do re-vanšističnih zahtev, ki naj bi negirale duha in črko ne samo osimskih sporazumov, ampak celo mirovne pogodbe z Italijo.
Socialistična federativna republika Jugoslavija in socialistična republika Slovenija sta v določeni meri zadovoljni z urejanjem nekaterih vprašanj regionalnega sodelovanja, razreševanja nekaterih prometnih in ekoloških vprašanj z republiko Avstrijo. Tudi obmejno gospodarsko sodelovanje se sicer počasi, vendar na posameznih področjih ugodno razvija. Kljub pričakovanju, da bo relativno ugoden razvoj teh odnosov vplival na uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe, pa so se nadaljevali napadi na ostanke dvojezičnega šolstva in kampanja za ločevanje otrok po narodnosti. Vaš boj za ohranitev in izboljšanje
dvojezične šole na Koroškem kot dolgoročne osnove za razumevanje in sožitje dveh narodov prihaja v odločilno fazo: nevarnost za skupno šolo je sicer velika, a pogoji, da se uprete ločevanju bodo ob solidarnosti iz vseh demokratičnih taborov sosednje dežele in vasi v akcijski enotnosti vse boljši. Tudi izvolitev slovenskega poslanca v zvezni parlament bo prizadevanja za vaša stališča še olajšala.
Nadaljuje se, kljub vsem težavam, proces emancipacije Slovencev v Porabju in ustvarjanje nekaterih najosnovnejših pogojev za njihov dejanski enakopravni položaj v madžarski družbi. Upamo, da bodo oblasti SR Madžarske storile vse, da se bo hitreje izboljševal položaj Slovencev v Porabju.
Tak je naš bežen pogled na položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah. Ob tem se zavedamo, da tudi uspešno reševanje naših gospodarskih problemov lahko bistveno prispeva k utrjevanju sosedskih odnosov in s tem tudi položaju naših manjšin. Prav tako nam nobene razlike v pravnem in političnem pojmovanju naroda in države ne bodo preprečile, da nadaljujemo politiko uresničevanja ustavnega položaja narodnosti v socialistični republiki Sloveniji in SFR Jugoslaviji, saj je njihov položaj pri nas in zaščita naših manjšin v sosednjih državah ne samo naša ustavna in mednarodna obveznost, ampak tudi naša socialistična samoupravna praksa, ki prispeva k miru in sožitju v tem vedno občutljivem delu Evrope, je dejal France Popit.
V Avstriji še zadnja pogajanja za sklenitev »velike koalicije«
DUNAJ Šele v kasnih nočnih ali celo zgodnjih jutranjih urah - vsekakor pa precej po zaključku naše redakcije se bosta pogajalska mostova za sestavo velike koalicije ali zedinila o poglavitnih točkah vladnega dela, ali pa, nedogovorjena razšla. Napetost je skrajna, če se bo voditeljema obeh velikih strank Aloisu Mocku (OEVP) in Fredu Sinowatzu (SPOE) ter mandatarju Franzu Vranitzkemu uspelo zediniti o tako imenovanih »stvarnih zadevah«, potem jih čaka v naslednjem tednu le še razdelitev ministerskih resorjev.
Na predsednika ljudske stranke Mocka izvajajo v vrstah njegovega članstva posebej še pri združenju industricev
precejšen pritisk, naj sklene z Vranitzkym koalicijo, tudi če bo potegnil krajši konec. Vsi — zlasti pa industrijci, ki imajo opraviti z izvozom svojega blaga — se namreč bojijo, da bi v skrajnem primeru prišlo do vladnega partnerstva med Mockom in Haiderjevo svobodnjaško stranko. V dobro obveščenih političnih krogih in po straneh špekulantskega tiska pa je privrela na dan tudi vest, da bi predsednik republike Kurt Waldheim v primeru, da se SPOE in OEVP ne bosta sporazumeli, ne odvzel mandatarstva Vranitzkemu in ga kot to velevajo pravila poveril Mocku, temveč bi preprosto odredil socialistom, naj ustoličijo sami svojo, manjšinsko vlado. V tem primeru bo — kot to ve povedati dunajski Kurier - prišlo v juniju do novih volitev. Waldhe-im se menda zaveda posledic, ki bi zavele od zunaj nad Avstrijo v slučaju vlade z Joergom Haiderjem, posebej Še po letu 1986, ko se je v raznih inozemskih krogih in medijih na veliko govorilo o »desni smeri«, kamor je bilo zasukalo njegovo drugo republiko.
Med »stvarnimi zadevami«, ki nikakor ne morejo zediniti obeh pogajalskih ekip prednjačijo kmetijska politika (ljudska stranka zahteva mnogo večje subvencije kot pa so jih pripravljeni odšteti socialisti), izgube (5,7 milijard šilingov) v OBB (avstrijske železnice), kjer so socialisti uvedli brezplačne vozovnice za vso šolsko mladino ter polovične cene za upokojence in študente, ter število bodočih minis-terstev. OVP pod Mockovim vodstvom zahteva zmanjšanje ministerstev od 15 na 13, pri čemer bi radi ukinili minister-stvo za znanost in za zdravstvo in varstvo okolja (slednjega bi priključili ministerstvu za družino). No, v tem problemu socialisti pravijo, da se bo nekaj že dalo narediti, vendar ne ravno tako, kot si je to zamislil njihov (bodoči) vladni partner.
Med ministerstvi, ki se jim socialisti ne bodo odrekli za nobeno ceno so: finančno, socialno, notranje in tisto za podržavljeno industrijo. No, pri ljudski stranki najraje socialnega in tistega za državno industrijo ne bi imeli, zato ni bojazni, da bi se potegovali za ta dva. Dali pa so vedeti, da hočejo dobiti prosvetnega, zunanjega, kmetijskega, obrambnega in tistega za trgovino. Alois Mock, ki bo v primeru velike koalicije podkancler, naj bi prevzel mesto ali prosvetnega ali zunanjega ministra. Čeprav — in to je spet določen pritisk nanj - mu nekateri njegovi krogi svetujejo, naj se lepo prime samo mesta »vicekanzlerja«, saj da bo imel s tistim čez glavo dela, sploh pa, če bo hotel še voditi stranko.
BARBARA GORIČAR
• Craxi odpira vrata Nicolazziju
NADALJEVANJE S 1. STRANI Da je tako, dokazuje tudi pozornost, ki so jo predsednik vlade Craxi in z njim vsi ostali socialistični veljaki namenili temu kongresu: Craxi je govoril sinoči v športni palači in svoj poseg začel s »posebnim pozdravom tovarišu Saragatu«, takoj pa je nadaljeval z ugotovitvijo, da so bili v teh letih pre-moščeni vsi razlogi travmatičnega razkola iz leta 1947. Že deset let po tistem dogodku bi lahko, po Craxijevih besedah, prišlo do spojitve, ko bi vsa stranka sledila Nennijevemu prepričanju, kar pa se ni zgodilo. Danes je socialistični reformizem osnova za možno soočanje in za skupne boje, je dejal predsednik vlade, ki je nato spregovoril o komunistični partiji, o kateri je dejal, da ne more resno misliti na socialistični razvoj, ne da bi prišlo do korenitih preobrazb. Te preobrazbe pa še niso dozorele in ne bo jih moč doseči s ponovnim predlaganjem tega, kar je zgodovina že preizkusila in zavrgla, pa tudi ne po evrolevičarskih bližnjicah, kajti problem je italijanski in zadeva italijanski socializem. Socialisti bodo nadaljevali po svoji poti, z
vso doslednostjo in na srečo je delo sedaj lažje od dela, ki so ga imeli Sa-ragat, Nenni, Pertini in Valiani.
Jasno je, da to ni zgolj pozdrav, ampak je pravi politični program, vabilo socialdemokratom k pridružitvi socialistični stranki in torej sestavi velike sile, ki bi se postavila med komuniste in demokristjane z večjo močjo, kot to delata sedaj obe stranki ločeno. Polemični poudarki v zvezi s komunisti so bili socialdemokratom gotovo všeč, za udarec po drugi strani pa je poskrbel Martelli, ki je včeraj v nekem intervjuju poudaril, da »štafeta nikakor ne bo nekaj avtomatičnega« in s tem seveda ponovno razburil demokristjane.
Odnosi s socialisti bodo tako osrednja tema tega kongresa socialdemokratske stranke, kjer ostajajo notranji strankini problemi obvezno v ozadju. Sicer pa so ti problemi manj pomembni in zadevajo le manjšinsko strujo Romite in Pretija, ki razpolagata s pičlimi 10 odstotki delegatov. Manjšina se je šele sinoči odločila, da bo sodelovala na kongresu, ko je dobila dovolj jamstev, da je ne bodo izigravali.
Marko Kosin odhaja v Ženevo
LJUBLJANA — Novoimenovani veleposlanik in šef stalne misije SFRJ pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi Marko Kosin, ki je bil pred tem veleposlanik v Rimu, je pred odhodom na novo delovno dolžnost obiskal najvišje predstavnike družbenopolitičnega življenja Slovenije.
Marko Kosin se je rodil leta 1930. Diplomiral je iz prava. Od leta 1952 se ukvarja z mednarodnimi odnosi: služboval je v jugoslovanskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Kairu, Solunu in Atenah in bil veleposlanik SFRJ v Tanzaniji, na Mauritiusu in Sejšelih ter v Italiji in na Malti. V Sloveniji je opravljal dolžnosti člana in sekretarja komisije CK ZKS za mednarodna vprašanja, načelnika urada IS SRS za mednarodno sodelovanje, predsednika RK za mednarodno sodelovanje, (dd)
Pred beneško konferenco o energetiki in odločitvijo o referendumih za ukinitev JE
Bodočnost jedrskih elektrarn jabolko spora v strankah in tudi v gospodarskih krogih
Vprašanje jedrske energije, oziroma gradnje jedrskih elektrarn, je tudi v Italiji v središču pozornosti vse od pomladi lanskega leta, to je od černobilske tragedije. Tedaj se je razvila zelo živahna in poglobljena razprava o tem, ali naj v Italiji nadaljujejo s programom gradnje jedrskih elektrarn, ali pa naj ta program bistveno spremenijo oziroma prekinejo z gradnjo novih jedrskih elektrarn. Takrat so tudi začeli zbirati podpise za tri referendume proti jedrskim elektrarnam in zbrali so milijon podpisov, dolga politična razprava pa se je končala s kompromisom, češ da bodo o tem razpravljali na vsedržavni konferenci o energetiki.
Ta kompromis bo treba sedaj nekako razvozlati, saj se bo konferenca začela 21. januarja v Benetkah. Na obzorju je sicer že vrsta predlogov o odložitvi, vendar zaenkrat kaže, da bo konferenca res v januarju. Ker se datum začetka bliža, je tudi nervoznost čedalje večja, kajti mnenja o tem vprašanju so deljena kot o nobenem drugem. Nervoznost narašča tudi zato, ker bo prihodnji teden ustavno sodišče odločalo o predlogih za referendume ter bo preverjalo, ali so ti predlogi v skladu z ustavnimi določili. Že pred leti je bil namreč predlog o ukinitvi jedrskih elektrarn zavrnjen, češ da o tem vprašanju ni dovoljen referendum, ker gre za izvajanje evropske konvencije o jedrski energiji, torej za mednarodni sporazum, o katerih so po ustavi referendumi prepovedani. Tokrat bo verjetno drugače, kajti predlogi so trije in zelo verjetno je, da bo ustavno sodišče vsaj enega sprejelo.
Vsedržavna konferenca o energiji, ki se bo, kot rečeno, začela 21. januarja v Benetkah, bo torej kraj, kjer bo padla odločitev o nadaljnji uporabi jedrske energije v Italiji in posredno tudi o treh referendumih, s katerimi hočejo predlagatelji preprečiti gradnjo novih jedrskih elektrarn. V kolikor bi namreč na tej konferenci padla odločitev, da v Italiji jedrskih elektrarn ne bodo gradili več, bi postali tudi referendumi brezpredmetni.
Da zadeva ne bo ne lahka ne enostavna, je vsem jasno, saj že sedaj napovedujejo vrsto raznih manifestacij ob robu beneške konference. Med temi je treba predvsem poudariti napoved, da bodo vsi dijaki in študenti v Italiji
na dan odprtja konference z javno manifestacijo izpovedali svoje nasprotovanje uporabi jedrske energije, tako v civilne kot seveda tudi v vojaške namene. Mladina je tako sprejela vabilo pobudnikov treh referendumov proti jedrski energiji in napovedala vsedržavno stavko, pri čemer nekateri celo poudarjajo, da je beneška konferenca v bistvu sleparija, kajti pripravljena je bila tako, da bo z nje nedvomno izšlo stališče za nadaljnjo uporabo jedrske energije, ki predstavlja »kompromis med političnimi silami in jedrskimi lobbyji«. Za to manifestacijo se v največji meri ogreva mladina skrajne levice, pripravljenost za sodelovanje pa je že zdaj izrekla ZKMI, ki je bila med pobudniki zbiranja podpisov za referendume. Komunistična mladinska organizacija je tudi sprožila pobudo, naj bi v šolah razpisali nekakšen »samoupravni referendum«, da bi se dijaki izrekli, ali so za jedrsko energijo ali ne. To naj bi bila najprimernejša oblika boja, pa tudi najbolj demokratična, kajti vsakdo bi lahko svobodno izrazil svoje mnenje.
Kakšna pa so ob tem vprašanju stališča političnih strank? Mimo nekaterih manjših organizacij, kot je na primer Zelena lista iz Piemonta, ki že sedaj trdi, da je bila beneška konferenca zamišljena kot filojedrska manifestacija, so, razen skrajne levice, stranke pravzaprav v zadregi, kajti znotraj domala vseh strank so si mnenja deljena. Če je torej Proletarska demokracija odločno proti jedrskim elektrarnam in zato zahteva od ministra za industrijo Zano-neja, naj predhodno določi, o čem bo tekla razprava v Benetkah, ter naj zajamči pluralizem ter dovoli prisotnost na beneški konferenci tudi strokovnjakom iz tujine, ki se izrekajo proti jedrskim elektrarnam, take odločnosti ni v drugih strankah, pa čeprav so uradna stališča v glavnem poznana.
Krščanska demokracija se je uradno izrekla za jedrsko energijo in torej za nadaljevanje programa gradnje jedrskih elektrarn, dokončno strankino stališče pa bo verjetno izdelano na osnovi zasedanja o energiji, ki ga je KD sklicala za soboto. Odgovorni za energijo v tej stranki poslanec Bruno Orsini je včeraj dejal, da bi odpoved jedrski energiji lahko imela resne po-
sledice in bi lahko izločila Italijo iz mednarodnega konteksta. Po njegovem mnenju niso sprejemljive bliskovite odločitve o tem vprašanju in beneška konferenca nikakor ne bo kon-klave. Genovskega strankinega zasedanja se bodo udeležili najvišji strankini voditelji, s tajnikom De Mito in podtajnikoma Scottijem in Bodratom na čelu. Prisostvoval bo tudi voditelj mladinskega gibanja Lusetti, ki je potrdil, da bo ostal zvest stališču kongresa mladih demokristjanov, češ da je bolje natančno premisliti, preden pade odločitev za jedrsko energijo. V KD se seveda že pojavljajo ločevanja v stališčih med posameznimi strujami, zaenkrat pa vsekakor kaže, da je stranka kompaktna za jedrsko energijo.
Vsedržavno tajništvo KPI je izdalo tiskovno poročilo, v katerem poudarja, da je alarmizem in zaskrbljenost številnih osebnosti kulturnega, znanstvenega in političnega življenja zaradi načina priprav na konferenco o energiji na mestu in da deljena stališča znotraj večine povzročajo hude zamude in otežkočajo delo strokovnjakov, ki bi morali pripraviti osnovno gradivo za beneško konferenco. Komunisti poudarjajo, da mora do konference priti čimprej in da mora biti to kraj resnega in poglobljenega soočanja o velikih temah varnosti in raziskav o novih energetskih virih. To je pogoj, da bi vlada lahko v vzdušju dialoga in racionalnega soočanja razpravljala o vsedržavnem energetskem načrtu. Končno pa je KPI mnenja, da bi morala predsednika obeh vej parlamenta osebno nadzorovati potek priprav na konferenco.
V socialistični stranki je zadrega še večja, kajti tu je večina proti jedrski energiji, PSI kot vladna stranka pa verjetno ne bo mogla kljubovati ostalim vladnim partnerjem, če bodo slednji potrdili svoje stališče za jedrsko energijo. Med pomembnimi izjavami naj omenimo vsekakor stališče odgovornega za okolje pri vsedržavnem vodstvu PSI Giulia Di Donata, ki je izjavil, da bi pomenile investicije v jedrske elektrarne trošenje denarja, ki bi ga lahko izkoristili v druge namene, na primer za raziskave, za alternativne vire energije ali za gradnjo novih termoelektričnih central. V Benetkah bi morali, po njegovem mnenju, preprečiti sooča-
nje o jedrskih elektrarnah in razpravljati predvsem, ali se Italiji izplača danes investirati v jedrske elektrarne 50 do 60 tisoč milijard lir zato, da bi čez dvajset let imela jedrsko energijo za največ 15 odstotkov svoje porabe. Po njegovem mnenju bi bilo bolje investirati ta denar za zmanjšanje odvisnosti od petroleja in za zaščito okolja, za varčevanje z energijo, za izkoriščanje virov, ki se obnavljajo in za znanstvene in tehnološke raziskave, tudi na področju jedrske energije vendar z zajamčeno varnostjo.
Kako deljena so mnenja v političnih krogih, izhaja tudi iz ankete, ki je objavljena v zadnji številki revije Nuova Ecologia, ki jo izdajajo Zeleni. Minister Zanone, liberalec, je dejal, da bi bila nesmiselna investicija v sodobno jedrsko elektrarno Trino Vercellese, če bi ta elektrarna ostala osamljena. Po njegovem mnenju bi morala biti ta le prva od vrste sorodnih elektrarn. Minister Nicolazzi, socialdemokrat, poudarja nasprotovanje svoje stranke jedrskim elektrarnam. Minister De Michelis, socialist, je proti gradnji elektrarne Trino Vercellese, pač pa za dograditev elektrarne Montalto di Castro. Minister Mammi, republikanec, se zavzema za majhno število zelo varnih jedrskih elektrarn. Komunistični poslanec Occhetto napoveduje stališče za postopno opuščanje jedrskih elektrarn. Radikalec Rutelli in demoprole-tarec Ronchi zahtevata takojšnje zaprtje vseh jedrskih elektrarn.
Enaka nejasnost vlada tudi med sindikalisti. Ottaviano Del Turco, CGIL, je mnenja, da mora Italija imeti vsaj nekaj jedrskih elektrarn, če hoče ostati med sedmimi najbolj industrializiranimi državami. Giorgio Benvenuto, VIL, je mnenja, da je postopno opuščanje jedrske energije primerno, vendar ga je treba poglobiti na ravni Evropske gospodarske skupnosti in na širši mednarodni ravni. Eraldo Crea, CISL, je mnenja, da je treba dograditi obe elektrarni v gradnji, ne pa graditi novih. Skratka, mnenja so deljena kot še nikoli, kar bo seveda pogojevalo in otežkočilo izbire na beneški konferenci in kasneje v parlamentu, pa naj bodo te izbire takšne ali drugačne.
BOJAN BREZIGAR
Spremenljive vremenske razmere v F-J K
Včeraj polarni mraz danes naj bi snežilo
V piranski občini se trudijo za zagotavljanje čistega morja
VIDEM — Val mrzlega vremena je zajel vso deželo F-JK, ponekod so bile temperature skoraj sibirske. Bralce moramo seveda opozoriti, da je ta naš zapis le kronika in ne neka vremenska napoved, skratka, ko smo članek pisali, nismo vedeli, kakšno vreme je danes. To poudarjamo, ker so vremenske napovedi predvidevale spremembe, to je poslabšanje vremena z možnostjo sneženja tudi v nižjih legah.
Najbolj mrzel kraj je bil Bela peč, kjer je bilo 23 stopinj pod ničlo. Gre torej za tradicijo, saj je Bela peč skoraj vedno »rekorder« v mrzlih temperaturah. Tudi v ostalih hribovskih krajih je bilo živo srebro krepko pod ničlo. V Tolmeču je bilo 11 stopinj pod ničlo, v Ravasclettu 14 pod ničlo, v Vidmu, da se preselimo v ravnino, pa 8 pod ničlo. Skratka, leden obroč je zajel vse lege. Ce pregledamo uradne meritve, bomo zapazili, da na primer med Krasom in hribovskimi vasmi ni niti tako velikih razlik, izvzeti moramo seveda Belo peč in visoke hribe. V Trstu (središču mesta) je bilo včeraj 3 pod ničlo, v okolici že 6 pod ničlo, na Opčinah pa 10 stopinj pod ničlo.
Smučarje bo gotovo zanimalo, kako je s snežnimi razmerami. Nas-plošno je v zimskih središčih naše dežele snega malo, vendar se domačini trudijo, da bi usposobili čim več prog za današnjo in jutrišnjo smuko. Kjer imajo snežne topove, jih bodo dodobra izkoristili. V Forni di Sopra razpolagajo na primer s kar 40 snežnimi topovi, ki so že v delu, da bi zajamčili dostojno smuko in delovanje novih in modernih objektov.
Kot smo že zapisali v uvodu , vremenoslovci predvidevajo za danes in jutri krepke vremenske spremembe. Suši bi morale slediti padavine. Najprej bi moralo znežiti na severu, slabo vreme pa se bo pomikalo proti jugu Italije. Deževalo bo v obmorskih krajih, sneg pa bi moral, posebno na severu, zajeti tudi ravninske predele. V nedeljo naj bi v Trstu pihala, burja. Sploh so za nedeljo predvideni mgčni vetrovi po vsej Italiji in na morju. Že v ponedeljek bi se moral val slabega vremena ponovno umakniti mrazu in seveda lepšemu vremenu. Vikend bi moral biti torej zasnežen in deževen, ponedeljek pa ponovno lep. Marsikateri podatek, ki smo ga napisali, bo torej lahko že danes spremenjen, posebno kar zadeva snežne razmere.
Na sliki vidimo račke, ki plavajo v mrzli vodi ribnika v tržaškem Ljud-
skem parku. Ledene sveče, ki visijo z drevja, jasno dokazujejo, kako je včeraj zeblo...
■ TRST — Z objavo v uradnem deželnem listu 27. decembra lani je stopil v veljavo zakon o ukrepih za zaščito in družbeno integracijo handikapi-rancev. Novi zakon bo tako omogočil kritje raznih izdatkov, ki doslej niso bili predvideni, kot na primer upravljanje raznih domov in dnevnih izobraževalnih ustanov.
Poleg tega bo zakon omogočil, da Dežela poskrbi za vključitev handika-pirancev v delovne procese, poleg tega da financira razne pobude, ki jih predlagajo specializirani zavodi.
PIRAN - Trud, ki ga vlagajo v piranski občini in v piranskem komunalnem podjetju za zagotavljanje čistega morja, se obrestuje na različne načine. Z lansko dograditvijo prvega dela čistilne naprave (zanjo so namenili 400 milijonov dinarjev) so že lani dosegli precej čistejše priobalno morje (čistilne naprave so namreč za razliko od predhodne turistične sezone lani delovale brezhibno). Poleg tega postajajo v Tozdu Operativa piranskega komunalnega podjetja tudi vse večji strokovnjaki za postavljanje, oziroma gradnjo takih čistilnih naprav. Pravzaprav so vodilni izvajalci obmorskih čistilnih naprav v državi.
Dokaz za to so številne čistilne naprave, ki so jih zgradili lani, ali pa
začeli graditi (Vrsar, Poreč, Pineta, Novigrad, Koversada, Kostema, Pulj, Dubrovnik...) in številna naročila za letos. Prav to izpopolnjevanje pa je omogočilo nakup »fotorobota«, na katerega so v Tozdu Operativa še posebej ponosni. Gre za posebno, avtomatizirano in daljinsko vodeno napravo, ki jo edini premorejo v državi. Opremljena je s šestimi propelerji in lahko pluje v različne smeri s hitrostjo dveh vozlov, lahko doseže globino 350 metrov, opremljena pa je s kamero, reflektorjem in mehansko »roko«, povezana je z upravljala na čolnu, ki lahko na ekranu vidijo, kaj se dogaja v globinah, kamor je težko za dalj časa poslati potapljača, ali pa v takih globinah, kamor potapljači sploh ne morejo.
Naprava Sutec Mk 2 je švedske proizvodnje in so zanjo lani jeseni odšteli 200 milijonov dinarjev. Šele zdaj pa vedo, kako nujna je pri njihovem delu.
Po besedah direktorja piranskega komunalnega podjetja Claudija Bartola lahko zaradi nje privarčujejo na desetine milijonov, že s tem, ko z njeno pomočjo izberejo najbolj prikladnejši teren za položitev cevi. Tako se izognejo kopanju in miniranju pod vodo, na primer. Seveda je primerna tudi za polaganje električnih kablov in vodovodnih cevi, kar pride v poštev predvsem na Jadranskih otokih. Za nadzor vseh teh infrastrukturnih objektov pod vodo itd. — marsikateri posel so zdaj pridobili prav zaradi nje — mnogi so zdaj zainteresirani, da bi jim pomagala pri delu, tako jo bodo za nekaj časa posodili celo splitskemu Brodos-pasu. Pri komunalnem podjetju pa računajo, da bi se naložba v to napravo izplačala v poldrugem letu.
S fotorobotom bodo piranski komu-nalci veliko laže nadzorovali tudi 3,5 kilometra dolg kanalizacijski izpust v piranskem zalivu, ki se je doslej že večkrat pokvaril (poškodovale so ga ribiške mreže itd). Prav za to piransko čistilno napravo bodo letos (druga faza) namenili še 600 milijonov dinarjev. V celoti gre za res veliko naložbo, ki bo varovala dobršen del priobalnega morja pred kanalizacijskimi odplakami. Seveda je trud ene občine premalo, če že v sosednjih dveh (izolski in buzetski) kanalizacijske odplake odtekajo v morje mimo čistilnih naprav.
Rudnik v Idriji zapirajo
IDRIJA — Po številnih in dolgoletnih razpravah o nadaljnji usodi rudnika živega srebra iz Idrije je sedaj jasno, da je edina možna rešitev dokončno zaprtje rudnika. Zapirali ga bodo postopno do leta 2003.
Po načrtih, ki jih predvideva študija rudarskega inštituta iz Ljubljane (predstavili so jo na četrtkovi seji idrijskega izvršnega sveta) bodo vsa obzorja od petnajstega na globini več kot 350 metrov do četrtega (sto metrov pod zemljo) potopili. Potapljanje rudnika do četrtega obzorja bo trajalo približno štiri leta. Seveda bodo pred potopitvijo, z njo naj bi začeli čez leto in pol, odmontirali vse naprave, tudi črpalke, ki jih bodo namestili na četrtem obzorju.
Zalitje prvih štirih obzorij ne pride v poštev zaradi varnosti mesta Idrija, ki leži nad rudnikom. Stik med vodo in skrilavci ter dolomiti bi sprožil premikanje tal, to pa bi imelo posledice tudi na površini. Sedanji način zapiranja rudnika pa po besedah strokovnjakov zagotavlja popolno varnost Idrije.
BORIS ŠULIGOJ
Razprava o slovenskem kulturnem prostoru
Pred dnevi je bila v Ljubljani zanimiva razprava o slovenskem kulturnem prostoru, ki se je sicer v svojem izhodišču dotaknila problematike na Koroškem, vendar pa je bila in je zanimiva tudi za ves slovenski prostor. Zaradi tega povzemamo članek Branka Sosiča, ki je bil objavljen v ljubljanskem Delu.
LJUBLJANA — V kulturno-informacijskem centru Križanke v Ljubljani so v torek odprli razstavo »Slovenski likovni umetniki za glasbeno šolo v Celovcu«. V okviru te prireditve je bila okrogla miza na temo »Slovenski kulturni prostor«, ki jo je na začetku vpeljal direktor Mestnega muzeja Gregor Moder, vodstveno vlogo pa nato prepustil Vladimirju Kavčiču, predsedniku republiškega komiteja za kulturo.
Ta je v uvodnem razmišljanju predstavil nekatere svoje poglede na sklop vprašanj, ko je govor o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in delovanju Slovencev na avstrijskem Koroškem. Omenil je, da je že sedaj opazna akcija, s katero slovenski likovni ustvarjalci izkazujejo svojo podporo slovenski glasbeni šoli na Koroškem. Problematika te šole v javnosti ni dovolj pojasnjena, se pa z njo ukvarjajo že vrsto let, kajti njene težave niso bile razrešene niti v avstrijskem okolju, niti ne z ustrezno našo pomočjo. Gre pa seveda za občutljivo in zapleteno področje in se v zvezi s tem odpirajo še druga vprašanja.
Ob problematiki glasbene šole na Koroškem se po njegovi sodbi zastavlja sploh vprašanje kulturnega snovanja in vseh nadaljnjih prizadevanj za razvoj, utrjevanje in vzdrževanje etnične identitete Slovencev. Ponemčevanje slovenske skupnosti poteka zelo pospešeno in to zaradi tega, ker Slovenci niso dovolj razviti v posameznih segmentih delovanja in hotenja. V zadnjih letih sicer imamo nekaj pozitivnih
rezultatov. Toda problem je pravzaprav širši, v celotni vzgoji, ki se začne pri vrtcih. Poleg tega pa so za razvoj mladega človeka pomembni različni mediji: knjige, radio, televizija.
Ob tem bi morali do sedaj vzgojeni slovenski strokovnjaki delovati v svojih strokah in širše vplivati na gospodarski in družbeni razvoj in nastopati z aktivno vizijo prihodnosti. Ko je že beseda o glasbeni šoli, je rekel Vladimir Kavčič, se sprašujemo o funkciji takega šolanja. Pričakujemo pihalni orkester, ansamble, soliste, ki bodo, tako kot pri tržaških Slovencih, prispevali h kulturni emancipaciji Slovencev na Koroškem.
»Še nekaj kritičnih besed na račun skupnega slovenskega kulturnega prostora. Vemo, kako se je ta sintagma z muko porajala in uveljavljala, kako je nezadostna in okoli nje je še polno nesporazumov, vendar je določen napredek. Zdi pa se mi, da smo zapadli v nekakšno zadovoljstvo nad tem, kar smo dosegli, kar nas je uspavalo. In ob vsem tem nismo bili sposobni urediti takih težav, kot je glasbena šola v Celovcu. Povsod je treba zagotoviti normalen kulturno-umetniški razvoj, ki ne sme obstati le na ravni folklore, temveč mora težiti k najvišjim kulturnim dosežkom. Sem je treba šteti tudi izobraževanje, znanstveno delo, časopise, radio in drugo«. Ob tem je poudaril pomembno vlogo, ki jo ima manjšina pri razširjanju kulturnega sodelovanja v svojem okolju.
Silvo Devetak je nato v pogovoru med drugim omenil primer iz Italije, kako je slovenski živelj v videmski pokrajini uspel obnoviti svojo narodnostno zavest, ki je bila že skoraj popolnoma »odpisana«. Zanimivo je, da je v videmski pokrajini prvič v zgodovini nastala slovenska osnovna šola, sicer zasebna. Ob tej šolski tematiki se je vprašal, kako to, da v vsem povojnem obdobju nismo uspeli razviti ustrez-
nih didaktičnih metod in pripomočkov za pouk v zamejskih šolah. Jože Osterman je opozoril na šibko zavest med ljudmi v domačih institucijah, ko bi bilo treba Slovencem v zamejstvu pomagati.
Dr. Janko Mallel je menil, da to slovensko »obrobje« išče svojo identiteto, da pa je pri tem nenehno ogroženo. Glede na nemške sosede so se radi zapirali in niso zaupali besedam, vendar so spoznali, da so povezave smiselne in da se mlajše generacije v Avstriji vse bolj zanimajo za njihove težave. Radi bi presegli folklorno raven narodne identitete. Med dobrimi potezami je omenil mešana gospodarska podjetja. Sicer pa jih sedaj najbolj muči šolsko vprašanje in temu podrejajo vso svojo aktivnost. Mnenja so, da je treba izrabiti vse možnosti za spremembo nemških namer, zato pripravljajo več protestnih demonstracij, tudi na Dunaju, da bi s tem opozorili mednarodno javnost na svoje težave.
Dr. Matjaž Kmecl je menil, da je sramota, kar se dogaja s Koroškimi Slovenci. Ko je med drugim govoril o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, je menil, da je prav, da ima vsaka občina svojo kulturno skupnost, ne moremo pa dovoljevati, da bi se kulturni segmenti vse bolj drobili. Vsi moramo imeti pred očmi, kaj je skupna slovenska kultura. S tega vidika nas v drugih republikah ne razumejo prav dobro. Otresti se moramo skrajnih nihanj in se »spraviti na realna tla«. Tako bomo laže premagovali težave in se laže odločali, kaj je treba v določenem trenutku podpreti. Pri tem moramo videti širša razmerja nacionalne kulture. Sodelovanje na likovnem področju je omenil France Peršin, pri čemer je Brane Kovič poudaril predvsem pomen kakovosti. Janko Malle je na koncu govoril o okrepljenem gledališkem delovanju, ki je svojo kakovost pokazalo z lansko uprizoritvijo Velike puntarije.
VID VREMEC
Pinko Tomažič
in drugi
29 tržaški proces 1941
Nekaj prireditev zunaj mesta je privabilo tudi večje število odraslih. Leta 1936 so Štempiharji in starejši organizirali športno in kulturno prireditev z zbirališčem v bor-štanskem gradu. Zbralo se je okrog 200 ljudi. Športna in kulturna prireditev Šentjakobčanov, študentov in dijakov ter Štempiharjev je 22. maja 1938 privabila okoli 300 ljudi v Kastelec pri Socerbu v Istri.
Nadvse uspelo je bilo leta 1939 miklavževanje v restavraciji v Grljanu, ki so ga organizirali študentje in dijaki s pomočjo Štempiharjev, udeležili pa so se ga tudi starejši tržaški slovenski narodnjaki. Na njem se je zbralo veliko mladih in starejših iz Trsta, Gorice in podeželja.« (71)
Še mnogo drugih srečanj je bilo v tržaški okolici in v drugih podeželskih krajih. Tržačani so obiskali tudi Štanjel, kjer so imeli precej somišljenikov. Pod vodstvom pevovodje Danila Švara so leta 1938 organizirali člani pevskega zbora pri Sv. Jakobu, ki so jim pravili Šentjakobčani, izlet na Vrsno, to je v rojstno vas pesnika Simona Gregorčiča. (72)
Tudi v Gorici se je med študentsko in srednješolsko slovensko mladino razvila v letih 1936-1940 živahna aktivnost. Narodnostno se je prebujala in v bistvu protifašistično usmerjala. Pod vplivom socialnokrščanske struje pod vodstvom dr. Stanka Vuka je bilo sicer manjše število mladih, saj je v Gorici delovalo semenišče, ki so ga obiskovali mladi Slovenci tudi s podeželja. Izdajali so tudi list Straža na Soči.
Akademska in dijaška mladina je prirejala srečanja in sestanke v samem mestu, literarne večere in druge priredit-
ve. Leta 1940 je izdala ilegalno revijo PLAMENICA. (73) Na izletih je prihajala v stik s tržaško skupino, ideološko libe-rarno usmerjeno, kakor tudi s posameznimi levičarsko usmerjenimi mladinci. Čeprav bi v drugačnih razmerah nastale med njimi strankarske delitve in verjetno tudi ideološke razprtije, do tega ni prihajalo, ker jih je združeval enoten cilj v boju proti fašizmu.
O pomenu goriškega seminišča beremo iz naslednjih ugotovitev: »Središče za vzgojo bodočih krščanskosocialnih voditeljev je bilo teološko semenišče v Gorici. Tu so sestavili prve ilegalne brošure. Pozneje so premestili ta opravila v župnišče v Tomaj. Med drugimi so znane Tihe besede, Gmajna, Pisanice, Brinjevke in Malajda, ki so, za razliko od štempiharskega tiska, vsebovale resne članke o ideoloških, političnih in verskih vprašanjih. Sodelovali so Stanko Vuk, Milko Matičetov, Nadij Šemrl, ki je pozneje prišel h komunistom, in Boris Pahor.« (74)
V	tistih letih bohotne rasti, prekipevajočega navdušenja in veselja med doraščajočo mladino za narodna, kulturna in aktualna politična vprašanja so se spletle neštete prijateljske in druge vezi med mestno in podeželsko mladino. Mnogim med njimi so segale sorostvene vezi na podeželje.
O tem bomo navedli nekaj dogodkov, ki jih je opisal v svojih spominih Lojze Morel, rojen v Novi Sušici pri Pivki, ki je bil tedaj dijak v Trstu. Med drugim je takole povedal: »Udeležil sem se raznih izletov v tržaško okolico, po Krasu, na Čaven in v Postojno. Po povratku z izletov v mesto smo se ponavadi zbrali v gostilni zraven Trga Oberdan. Jaz Miro Mankoč, prav tako dijak iz Kala pri Postojni, Miro Rotar in tudi Tomažič smo se odpravili proti domu v isto smer. Med vojaško in policijsko kasarno v Ul. Rossetti so tisti med njimi, ki so bili dobri pevci, zapeli kakšno slovensko narodno pesem, preden smo se razšli na svoje domove.
V	počastitev pesnika Otona Župančiča je goriška študentska in dijaška mladina priredila srečanje svojih članov v Solkanu, kamor je povabila tudi tržaško delegacijo. V delegaciji sem bil jaz, Drago Štoka, Zora Perello, Milena Sila, Milan Daneu in še nekateri drugi.
Sprejeli so nas tudi pisatelji France Bevk, Vladimir Bartol in Damir Feigel, kar nas je zelo razveselilo. Nato smo se pridružili srečanju v Solkanu. Ob povratku ob štirih zjutraj so nas do železniške postaje v Gorici ves čas spremljali štirje karabinjerji. Drago Štoka je uprizoril v nemščini širokousten Hitlerjev govor, mi pa smo se smejali in zabavali, karabinjerji pa niso nočesar razumeli.
Drugi zanimiv dogodek je bil v maju 1940, ko je odpotovala večja skupina naše organizacije z vlakom iz Trsta v Postojno. Nameravali smo obiskati jamo in poslušati koncert Glasbene matice, seveda pa se potem pridružiti tamkajšnji mladini s slovensko besedo in pesmijo. Srečali smo se tudi z naprednimi mladinci iz Postojne, ki jih je povezal zlasti Mankoč, eden od najprodornejših mladincev.
Na postaji v Križu je vstopil na vlak Romano Chiucci, zdravnik iz Šempetra (sedanje Pivke). Bil je poitalijančen in prodan Slovenec. Poznal je Mankoča, Rotarja in mene. Prepevali smo slovenske pesmi, nakar nam je dejal: »Bravi, bravi, sapete molto bene cantare le canzoni slovene. Sapete anche gualche canzone italiana? (Pridni, pridni, zelo lepo znate peti slovenske pesmi. Ali znate tudi kakšno italijansko?) Odgovorili smo, da znamo. Naj nam pove, katero želi. Nato je izustil brez kolebanja: Giovinezzo. Mi smo se mu v brk zakrohotali. Fašistične himne že ne bomo peli! Poitalijančen Slovenec Kavčič je bil znan in zagrizen fašist, ki ni hotel govoriti po slovensko s svojimi pacienti. Zagrozil nam je, da bomo že videli, kaj bo z nami. Toda tisti nenavadni prizor nas je še bolj vzpodbudil k večji aktivnosti proti fašizmu.« (75)
(71)	Glasnik, glasilo slovenskega kulturnega društva TABOR in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši z Opčin pri Trstu, št. 5. avgust 1984, iz predavanja Milana Bolčiča na okrogli mizi Predvojni protifašizem na Primorskem, Tržaška narodna protifašistična mladina 1930-1940, str. 46
(72)	Darinka Kralj, izjava pri piscu
(73)	Glej opomba Št. 71
(74)	N. d. M. Kacin VVohinz, Appunti sul movimento antifascista sloveno nella Venezia Giulia (Zapiski o slovenskem protifašističnem gibanju v Julijski krajini), str. 394
Pozitiven obračun delovanja FRIE v preteklem letu
Rotacijski sklad za gospodarske pobude odobril za skoraj 120 milijard posojil
V preteklem letu je Rotacijski sklad za gospodarske pobude FRIE odobril skupno 119 milijard 209 milijonov lir posojil za sto pomembnih operacij na gospodarskem področju v Furlaniji-Julijski krajini. Devet desetin posojil je bilo namenjenih industrijskemu sektorju, preostala desetina pa ljudskim gradnjam, turizmu in drugim dejavnostim. Lani je FRIE tudi dodelila prvih 5 posojil za skupnih 12 milijard lir iz sklada, ki ga predvideva tako imenovani "paket za Trst in Gorico".
Te podatke o delovanju Rotacijskega sklada za gospodarske pobude je včeraj na tiskovni konferenci iznesel njegov predsednik Ennio Antonini. Omenil je, da so bila posojila teritorialno kolikor toliko sorazmerno porazdeljena (kakih 50 odstotkov za tržaško in goriško območje in približno prav toliko za videmsko in pordenonsko). Razdelitev posojil po pokrajinah daje takole sliko:
Pokr. Št. posojil Znesek
(v milijonih)
TRST	32	23.590
GORICA	25	32.296
VIDEM	39	54.273
PORDENON 4	9.050
Skupno FJK 100	119.209
V zadnjem trimesečju lani je začela FRIE "zajemati" sredstva iz paketa za Trst in Gorico. Kot omenjeno je v so-
delovanju s štirimi konvencioniranimi bančnimi zavodi (Tržaško hranilnico, Goriško hranilnico, Videmsko in pordenonsko hranilnico in zavodom Me-diocredito) izdala 5 posojil prav tolikim podjetjem. Trije delujejo v Trstu (Filatura di Trieste e Altessano, ki bo s posojilom nakupila avtomatizirano napravo za proizvodnjo volnenih izdelkov; podjetje Transfruit, ki bo zgradilo skladišče za konserviranje in manipuliranje zelenjave in sadja; podjetje Battistin za predelavo mesa), dve pa na Goriškem (podjetje Sogetec za proizvodnjo umetnega usnja in podjetje Emmegi iz Vileš za predelavo živil). Število zaposlenih v teh podjetjih se bo povečalo za sto enot, ko bodo začela delovati s polno paro.
Predsednik Antonini je poudaril, da je dobila FRIE že številne druge prošnje za posojila iz sklada, ki ga predvideva paket za Trst in Gorico (za skupnih 20 milijard lir). Omenil je nadalje, da znaša sklad iz paketa za Trst in Gorico za leti 1986-1987 skupno 50 milijard lir. Po 12 milijardah lir, ki jih je dodelila lani, ima torej FRIE letos na razpolago za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem še 38 milijard lir iz tega sklada. Za smotrno uporabo teh sredstev pa je po mnenju predsednika FRIE nujno potrebno, da začnejo čimprej delovati tudi drugi dejavniki, ki jih predvideva paket za Trst in Gorico.
Ob pregledu gospodarske dejavnosti v preteklem letu je Antonini podčrtal nadaljnje inovativne posege na industrijskem področju, pa čeprav se z uvajanjem nove tehnologije nujno krči število delovnih mest; poudaril je razvoj tekstilne dejavnosti na Goriškem in poživitev industrijskih investicij, ki so povezane z delovanjem tržaškega pristanišča; nadvse spodbudno je tudi potenciranje obmorskih turističnih struktur, in to predvsem na Tržaškem. Predsednik FRIE je ob tem namignil na nekatere glasove o skorajšnjem smotrnejšem turističnem izkoriščanju Sesljanskega zaliva, dodal pa je, da so to doslej le glasovi in da ni FRIE dobila še nobene prošnje za podobne pobude.
FRIE čaka tudi v letošnjem letu nemajhno delo. Že do konca 1986 je 119 podjetij zaprosilo za skupno 135 milijard novih posojil. Poleg "izkoriščanja" sklada iz paketa za Trst in Gorico bo Rotacijski sklad opravil vrsto posegov za nove pobude družb z državno soudeležbo, mnogo pa pričakuje od odobritve vsedržavnega zakona v korist gospodarstva v obmejnih deželah (ki je predviden tudi v finančnem zakonu), kar naj bi omogočilo refinansira-nje sklada FRIE.
Ob koncu je Antonini še na kratko omenil delo FRIE v zadnjih treh letih. Rotacijski sklad za gospodarske pobude je v tem obdobju odobril 363 posojil za skupnih 386 milijard lir.
Ob 42. obletnici tragičnega dogodka
V Borštu se bodo danes spomnili napada nacifašistov na vaški bunker
Danes poteka 42 let od tistega mrzlega januarskega jutra, ko je zloglasna Collottijeva tolpa, s pomočjo ese-sovcev sredi Boršta pokosila mlade partizanske borce: Dušana Muniha-Vojka, Ivana Grzetiča-Žitomira in Stanka Grudna-Strelo, domačina Danila Petarosa pa težko ranila, ga odpeljala v koronejske zapore, od tam pa v zloglasno Rižarno, kjer je tudi končal svoje mlado življenje. Njihove nasilne smrti, tako rekoč že ob zori svobode, se bodo nocoj vaščani Boršta in Zab-režca spomnili s proslavo, ki jo v prosvetni dvorani v Borštu prireja krajevna sekcija VZPI-ANPI skupaj s KD Slovenec in s sodelovanjem učencev domače osnovne šole.
42 let je že torej od tistega groznega dne, ki ga prebivalci Boršta in Zabrež-ca ne bodo nikoli pozabili, tudi zato, ker želijo, da ostane spomin nanj tudi v srcih mladih, ki naj vedo, kako so naši junaki padali in zakaj sp žrtvovali svoja življenja.
Treba je vedeti, da sta bila Boršt in Zabrežec, ki tvorita pravzaprav eno samo strnjeno naselje, že od nekdaj visoko zavedni slovenski vasi, kjer so se vaščani tudi v času narodnoosvobodilnega boja opredelili za ta boj in so v tem boju dali tudi velik prispevek, tako v številu padlih, v številu aktivnih borcev ter v visokem številu aktivistov in aktivistk. Ta močna narodna zavest in predanost ciljem osvobodilnega boja nista ostali skriti nacifašis-tom, ki so že dolgo slutili, da je v vasi
bunker z radiooddajno postajo. Na vsak način so hoteli priti do tega bunkerja ter so 10. januarja 1945 zjutraj pridrveli v vas, kjer so ljudje še spali, jo obkolili, začeli vdirati v hiše in voditi domačine v gostilno »Pri Ljeni«, kjer so jih začeli zasliševati in mučiti. Sam Collotti je nadzoroval to mučenje in zasliševanje. Ko so se znesli nad domačini, so se odpravili še proti domačiji pri Petarosu, kjer je bil skrit bunker. V bunkerju so bili že omenjeni trije partizanski borci, medtem ko je tisto noč preživel Danilo na domačem seniku. Obkoljeni borci se niso vdali brez boja, temveč so ostro napadli fašiste. Šele po dolgem boju so na žalost obležali, medtem ko so Danila, kot smo že zapisali, ranjenega odpeljali v zapor, od tod pa v Rižarno.
Tako so končali svoje življenje junaki v Borštu: njihovega junaštva se bodo nocoj spomnili na proslavi, na kateri bodo sodelovali domači pevski zbor in učenci osnovne šole z recitalom. (ni)
• Na sedežu v Ulici del Mille 16, se
bo v četrtek, 15. januarja, ob 19. uri-sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol. Člani sveta bodo razpravljali o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo njihovo območje. Dnevni red predvideva širšo debato o gradbenem dovoljenju za športne objekte PEEP za Rocol in Melaro ter razpravo o problemih komprenzorija pri Bošketu.
pismo uredništvu
Slovenski upokojenci o županovih izjavah
Odbor Društva slovenskih upokojencev v Trstu je na svoji redni seji 8. 1. 1987 razpravljal o nesramni izjavi tržaškega župana ob novoletnem koncertu v gledališču Rossetti. Povezava z motenjem božičnega obreda ob nagovoru škofa Bellomija je očitna. Zaprepadeni ob tako kričečem nasprotju z izjavami ob manifestaciji za mir na dan Novega leta, ki je povezala ves politični spekter (demokratični) tržaškega družbenega življa, smatramo, da je nedopustno, da je človek, sposoben takih neodgovornih izjav, prvi človek mesta Trst.
Naj omenimo tudi napise proti Slovencem na vseh mogočih zidovih, javnih in zasebnih zgradbah in reklamnih tablah. 42 let po porazu nacifašiz-ma je zahteva po uničenju Slovencev v Rižarni več kot absurd! Ob vsaki priliki tako imenovano javno mnenje zahteva spoštovanje človečanskih pravic v socialističnem svetu. Vprašujemo se, če spoštovanje človeškega dostojanstva za tržaške meščane ne velja.
Kot prepričani pristaši sožitja pričakujemo, da bo prizadevanje za mir, ki odmeva v svetu, našlo pripravljenost za izboljšanje stanja tudi pri nas. Zato zahtevamo od pristojnih oblasti, da preprečijo izbruhe šovinistične mržnje na vseh področjih.
Za Društvo
slovenskih upokojencev Nadja Pahor
Zaključki javne razprave o krajevni kulturi na sedežu krožka Che Guevara
Kulturno dejavnost Trsta duši provincializem
Kakšna je sedanjost in bodočnost tržaškega kulturnega življenja? O tem razpravljajo danes najrazličnejši kulturni in politični predstavniki, Italijani in Slovenci, ki se zavedajo nevarnega položaja, v katerega je zašlo naše mesto. O tem smo lahko veliko brali tudi v krajevnem časopisju. Vse torej kaže, da je ta problem res zaskrbljujoč in da se je v zadnjem letu še posebno izostril. Kulturni krožek Che Guevara je zato v četrtek v dvorani v Ulici Ma-donnina 9, priredil pomembno srečanje s predstavniki kulturnega življenja v našem mestu.
Številnemu občinstvu so svoje misli o kulturnem »propadu« Trsta posredovali umetnostni zgodovinar Gianni Contessi, glasbeni kritik Gianni Gori, docent za teoretsko fiziko Paolo Budi-nich in Pietro Cordara, predsednik muzeja Revoltella. Gianni Contessi je v svojem uvodnem govoru opozoril na pomanjkljivosti tržaškega kulturnega življenja. Mnogi so še danes prepričani, da je kultura v našem mestu izredno živa in aktivna, saj vendar ne manjka vseh mogočih pobud kot so likovne razstave, koncerti, javne razprave, okrogle mize, predstavitve knjižnih novosti ipd. Nekateri mislijo, da je tržaška kulturna slika oživela ob pariški razstavi Trouver Trieste. Kljub tem, vsekakor hvalevrednim pobudam, pa je tržaška kultura razkosana, razvejana in osamljena — skratka povsem provincialna in kot taka nima in ne more imeti odločilne besede v italijanskem, kaj šele v evropskem kul-
turnem dogajanju. Prav zaradi tega se ne more prilagoditi novim modelom, težnjam in zahtevam, ki se porajajo na svetovnem kulturnem dogajalnem prostoru. Treba bi bilo ustvariti povsem nove razmere, ki bi Trstu dovoljevale, da bi izoblikoval svojo novo kulturno podobo. Pri tem pa bi moralo biti naše mesto odprto do vseh zunanjih dogajanj, predvsem pa do tistih, ki so našemu mestu najbližja. V svojem govoru se je prof. Contessi spomnil številnih zanemarjenih kulturnih objektov, ki bi jih bilo vsekakor treba ponovno ovrednotiti. »Zanimanje za
podobo Trsta je najpomembnejša dolžnost vsakega občana«, je zaključil prof. Contessi. »To pomeni, da bi moralo naše mesto izkoristiti svoje neštete možnosti in sposobnosti in ne bi smelo zanemarjati pomembne slovenske kulturne komponente, ki živi v Trstu.«
Glasbeni kritik Gianni Gori je prispeval nekaj misli o tržaškem glasbenem dogajanju. Nekateri menijo, da je naše mesto prisotno na vseh svetovnih glasbenih prizoriščih. Res pa je, da Trst zapira vrata zgodovini svojega časa in živi od spominov ter se s tem pogreza v vedno večji provincializem.
V našem mestu ni prostora za sodobne glasbene težnje , zato so naši umetniki prisiljeni, da zapustijo svoje rojstno mesto in posredujejo svojo nadarjenost drugim glasbenim centrom v Italiji in tujini. Obžalovanja vredno pa je predvsem kronično pomanjkanje prostorov za številne kulturne prireditve.
Docent za teoretsko fiziko Paolo Bu-dinich je podal manj črnogledo sliko o tržaškem kulturnem dogajanju. Poudaril je pomemben prispevek Trsta na znanstvenem področju. Sodobni misleci uvrščajo znanost med kulturne dejavnosti. Trst bi lahko s to svojo, že petindvajset let trajajočo tradicijo, dosegel evropski, če že ne svetovni sloves. Arhitekt Pietro Cordara je prisotne ob koncu opozoril na pomanklji-vosti krajevnih uprav, ki omejujejo delovanje kulturnih ustanov z zastarelimi zakoni in ki ne znajo upravljati velikega kulturnega bogastva, s katerim razpolaga naše mesto.
Organizatorji javne razprave o kulturi Trsta so nato prepustili besedo številnemu občinstvu. Se posebej je bil zanimiv poseg Stelia Spadara, ki je opozoril na dejstvo, da razmah tržaške kulture zavira tudi nacionalizem. Za marsikoga je namreč boj proti slovenski manjšini v Trstu najpomembnejši problem, s tem pa zanemarja vse druge dejavnosti, s katerimi bi lahko oživil tržaško kulturo, (hj)
Na sliki: razprava o tržaški kulturi v krožku Che Guevara je privabila res zelo številno publiko.
Dokaj značilna »pozabljivost«
Določen del someščanov italijanskega jezika kaj rad očita Slovencem, da smo preveč občutljivi, da tudi v malenkostih vidimo znake nenaklonjenosti ali celo antislovenstva, da se obregnemo ob vsako še tako nedolžno "pozabljivost«, da iz muhe včasih naredimo slona, skratka, da smo "vi-timisti". Kljub temu pa vztrajamo v prepričanju, da se tudi v majhnih, na videz malo pomembnih stvareh vidi odnos do neke manjšine. In vztrajamo tudi v opozarjanju na te pomanjkljivosti.
Danes ponujamo našim bralcem š en tak primer, v katerem se po m šem kaže v objektivni luči, kakšen ; odnos določenih krogov do Slover cev. Tabla, ki jo kaže slika, stoji i dalj časa v bližini železniške postaj Na njej lahko netržačan razbere, kakšno smer naj išče obe italijansl gledališči, Verdi in Rossetti, vendč ne bo ničesar zvedel o tem, kako n< pride do slovenskega gledališča. Spe pozabljivost? Ali pa odraz prepričt nja, da gostov našega mesta ne kaž že takoj ob prihodu v Trst opozarjat da živijo tu tudi Slovenci?
Sicer pa nismo Slovenci edini, ki so nas na smerokazih ignorirali. Kar bode v oči, da tabla usmerja k bazoviški fojbi, "pozablja" pa na veliko bližjo Rižarno. Ali se je res samo iz našega "vitimizma" rodil sum, da gre za nekaj povsem drugega kot pozabljivost?
O vprašanju delovne pogodbe
Sestanek s sindikati na Raziskovalnem območju
Tajniki tržaške pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Treu, Tersar in Trebbi so se sestali z izrednim komisarjem Območja za znanstvene in tehnološke raziskave Anzellotti-jem in ravnateljem iste ustanove Sancinom. Obravnavali so vprašanje delovne pogodbe, ki naj velja za osebje Območja, in pregledali možnosti povezav Območja s sistemom podjetij z državno soudeležbo.
Na sestanku so soglasno ugotovili, da sedanji pravilnik delovne pogodbe ne ustreza službenim nalogam osebja in pogojem za učinkovito delovanje ustanove. Zato so sklenili, da bodo s posredovanjem vsedržavnih tajništev CG1L, CISL in UIL zaprosili ministra za znanstvene in tehnološke raziskave Granellija za sestanek, na katerem bi se dogovorili o ustreznejšem normativu.
Udeleženci sestanka so nadalje izrazili prepričanje, da bi lahko prišlo do plodnih povezav med sistemom državnih soudeležb in Območjem za znanstvene in tehnološke raziskave, zlasti s družbo, ki bo upravljala sinhrotron, in Mednarodnim centrom za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, saj gre za kompleksa, ki bosta nudila tudi veliko priložnost za razvoj novih gospodarskih dejavnosti. Udeleženci so podčrtali, da bi bilo zaželeno sodelovanje predvsem z zavodom ENI na področju novih materialov in z zavodom IRI v
biotehnologiji. O tem bo med drugim govor na deželni konferenci o državnih soudeležbah, ki bo februarja. Še pred tem pa bo pokrajinsko tajništvo CGIL-CISL-UIL zaprosilo vodstvo ENI za srečanje o teh vprašanjih.
Okrogla miza o mučenju in medicini
Na sedežu Državne ljudske knjižnice, Ulica Teatro Romano 7, se bo v ponedeljek ob 17.30 pričela okrogla miza, ki se povezuje z umetniško-bibliografsko razstavo o mučenju, medicini in tisku. Govorili bodo: prof. Fulvio Camerini, primarij na kardiološkem oddelku tržaške bolnišnice in lanski dobitnik nagrade Zlatega sv. Justa, odvetnik Maurizio Fiorilli, predsednik italijanske sekcije Amnes-ty International, direktor lista Vita nu-ova g. Silvano Latin, redni profesor za uporabno psihologijo na Tržaški univerzi Riccardo Luccio in redni profesor za mednarodne odnose na Padov-ski univerzi Antonio Papisca. Srečanje prirejata Državna ljudska knjižnica in tržaški odsek mednarodne organizacije Amnesty International.
Razstava »Mrk človekovih pravic«, ki priča o sodelovanju zdravnikov pri mučenju jetnikov, bo odprta do vključno 20. januarja.
Po Staffievijevih oholih in šovinističnih izjavah ob Novem letu
Huda nejevolja v strankah koalicije in zelo ostra kritika iz vrst KPI
Politične razmere v Trstu se še niso povsem umirile, po dolgotrajni krizi, ki je zajela dobro polovico preteklega leta do umestitve uprav na Občini in Pokrajini, ko so z novim letom melonarji poskrbeli za novo razburkanje vode. Govor župana Staffierija ob novoletnem koncertu v gledališču Rossetti s šovinističnim prizvokom do odnosa s slovenskimi občani in z oholim namigom na razdelitev Dežele Furlanije-Julijske krajine po eni strani, po drugi pa oster namig melonarskega veljaka Gam-bassinija na možnost bližnje krize v krajevnih upravah, če vlada in parlament nujno ne odobrita brezcarinskih kontingentov za Trst, sta naenkrat močno vnela krajevne politične polemike.
Oba nastopa sta namreč jasno izzvenela kot poskus vodilnih ljudi Liste za Trst, da prevzame ta stranka neupravičeno vodilno vlogo v krajevnem političnem dogajanju, ob zaostrovanju odnosov z ostalimi partnerji koalicije, ki je septembra prevzela upravo obeh večjih krajevnih ustanov. Sledile so seveda pričakovane užaljene reakcije ostalih strank, ki sestavljajo občinsko in pokrajinsko večino in sedaj zahtevajo nujno razčiščenje, da je omogočeno složno nadaljevanje zavezništva.
Kot smo že poročali, so svoje nezadovoljstvo med prvimi izrazili liberalci (češ da je bilo zgrešeno, da je pripadlo župansko mesto LpT), republikanci (ki terjajo pojasnila), socialdemokrati in socialisti (ki zavračajo zaostrovanje odnosov in pozivajo k stvarnemu soočanju v koaliciji glede osnovnih vprašanj področja). Krščanska demokracija s svoje strani svari, da se mora »upravljivost družiti z odgovornostjo«, zavrača poskuse sprožanja predčasnih volitev, na koncu pa poziva stranke nove koalicije na »nujno, a poglobljeno proučitev« odprtih vprašanj.
Zelo ostro se je, zlasti do županovih izjav, da se sme v Trstu govoriti samo italijansko, izrazila seveda Slovenska skupnost, ki je v noti pokrajinskega tajništva poudarila, da je Staffierije-
vo obnašanje »še toliko bolj politično obtežilno, ker pomeni zavračanje sožitja in obujanje starih nasprotovanj in sovraštev«. SSk je zato pozvala župana, naj se obnaša kot zastopnik vseh občanov in enako spoštuje njihov jezik, »ker je le na taki osnovi možno njeno nadaljnje sodelovanje v mestni upravi«. V tem smislu je Staffieriju poslal protestno brzojavko občinski odbornik Lokar, deželni svetovalec SSk Štoka pa je vložil v skupščini ustrezno interpelacijo.
Iz vrst opozicije se je včeraj oglasil pokrajinski tajnik KPI Poli, ki ugotavlja, da »se ni čuditi konfliktualnosti v večini, ki upravlja Občino in Pokrajino«. Nacionalistični in lokalistični izpad župana ob novem letu se je emblematično zoperstavil hkratni manifestaciji Italijanov in Slovencev, združenih za mir in sožitje, naglaša Poli, ki zatrjuje, da gre predvsem za to, da PSI in KD še vedno omogočata ljudem Liste za Trst, da izvajajo škodljiv vpliv na Trst ih Deželo. Tajnik KPI nato poudarja, da septembrska večinska koalicija ni nikoli imela »načrta« za Trst, o katerem govori tajnik PSI, ter da njena notranja trenja in upravna nesposobnost potrjujejo, da prav ta koalicija oddaljuje reševanje vseh problemov.
KPI ni »stranka krize«, zaključuje Poli, ampak postavlja že sedaj vprašanje premostitve teh večin, ker ni upravljivosti brez načel. Ce bi bila v drugih demokratičnih strankah reformistična in napredna volja, bi bil s KPI možen preokret za večinsko in stabilno demokratično upravo, v kateri bi se moglo prepoznavati vse tržaško prebivalstvo, italijansko in slovensko.
Na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin je medtem zastopnik KPI zahteval nujno razpravo v občinskem svetu o programskih izjavah, ki jih je dal Staffieri pred počitnicami, med katero naj pride tudi do razčiščenja zadnjih dogodkov in polemik v večini.
Rok zapade 31. januarja
Do konca meseca vložiti na Pokrajino prošnje za podpore kulturni dejavnosti
Pokrajinska uprava obvešča vse zainteresirane, ki želijo vložiti prošnje po deželnem zakonu št. 68 iz leta 1981 o »Deželnih posegih za raz-
Izredni predpisi proti požarom
Tržaška občinska uprava opozarja, da je predsednik deželnega odbora svoj čas z odlokom proglasil obdobje od 1. novembra do 30. aprila kot »hudo nevarno« za požare v vsej deželi, še zlasti v gozdnih predelih. Zatorej v tem času poleg splošnih veljajo tudi posebni protipožarni predpisi. Na gozdnih in pašnih površinah je prepovedano odvreči goreče vžigalice in cigarete ter krožiti z motornimi vozili. Slednja ne smejo krožiti niti po stezah, kolovozih in gozdnih poteh, razen če vozniki nimajo posebnih dovoljenj, ki jih izdaja okrajni inšpektorat za gozdove. Za kršilce so predvidene kazni.
voj in širjenje kulturnih dejavnosti«, da so podrobna navodila za sestavljanje prošenj, ki jih je treba vložiti nepreklicno do 31. t. m., na razpolago pri vratarju pokrajinske palače na Trgu Vittorio Venelo št. 4.
Prav tako do 31. januarja je treba vložiti na Pokrajino tudi prošnje za prispevke za letošnje leto po deželnem zakonu št. 49 iz leta 1983, ki zadevajo izvajanje tečajev za glasbeno usmerjanje. Prošnjam (na kolkovanem papirju za 3.000 lir) je treba vsekakor priložiti podrobno poročilo o programu tečajev in analitični pregled predvidenih stroškov in dohodkov, vključno z vpisninami v tečaje. Navesti je treba tudi število in tip programiranih tečajev, število ur predavanj, število tečajnikov in sedež tečajev.
Podpor, ki jih dodeljuje Dežela Furlanija-Julijska krajina, so lahko deležne posamezne ali povezane krajevne uprave ter zasebne ustanove in institucije, ki se ukvarjajo z vzgojno-kulturnimi dejavnostmi brez dobičkarskih namenov. Zasebne ustanove, ki bi predložile prošnjo prvikrat, morajo priložiti tudi dokumentacijo o svojem pravnem statusu. Potrebne informacije daje urad za šolstvo in kulturne dejavnosti Pokrajine v Ulici Geppa št. 21, prvo nadstropje.
Odobrena varianta k regulacijskemu načrtu za novo nogometno igrišče
Deželni odbor je odobril varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu Tržaške občine za realizacijo novega nogometnega igrišča. Sklep Dežele, ki je bil sprejet na predlog odbornika za javna dela Bombena, navaja vrsto določil, ki jih bo morala Občina upoštevati, predvsem kar se tiče parkirišč, ki morajo ustrezati deželnim standardom. Prav tako bo morala Občina pripraviti varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu glede cestnih povezav na območju, kjer bo stal novi stadion. V tem okviru bo treba najti ustrezne rešitve predvsem v Ul. Flavia ter na trgih Valmaura in Cagni, kar pa bi moralo privesti h globalni preosnovi prometa v celotnem rajonu. Deželni odbor je dal omenjena navodila na osnovi zaključkov deželnega tehničnega odbora, ki se ukvarja z urbanističnimi problemi.
Vrste čakajočih pred okenci
Dolge vrste čakajočih v bankah in pred okenci poštnih uradov so postale že januarska posebnost. V teh dneh si namreč ljudje prizadevajo, da bi pravočasno poravnali vse razne davke in pristojbine (ki jih resnici na ljubo ni malo) in se tako izognili morebitnim globam ali "dodatkom" k plačilom, ki so predvideni za zamudnike.
Avtomobilisti bodo morali do 31. januarja na poštnih uradih poravnati davek na avto; lastniki radijskih in televizijskih sprejemnikov bodo morali do tega dne plačati naročnino. Danes zapade rok za plačilo zadnjega obroka socialnih dajatev za kmetovalce za leto 1986; trgovci in obrtniki imajo za to čas do 15. januarja. K tem gre dodati še "običajne" račune za vodo, plin, elektriko, telefon. Januar bo, skratka, precej izmozgal ljudi, med dolgim čakanjem v vrstah za plačilo pa bo pre-nekaterega tudi dobesedno utrudil...
Porazdelitev funkcij pri KD Rdeča zvezda
Na prvi seji novoizvoljenega odbora so takole porazdelili funkcije pri kulturnem društvu Rdeča zvezda iz Sale-ža, na krmilu katerega so mlada dekleta v večini; predsednica Silva Perčič, podpredsednica Rosanna Raubar, tajnica Tanja Gruden, blagajnik Jožko Milič, zapisničarka Sandra Milič in gospodar Zvonko Rebula.
Za jutri pa je Rdeča zvezda pripravila prijetno presenečenje svojim zvestim članom in prijateljem. Ob 17.30 bo namreč prišla v goste v športno kulturno središče v Zgoniku vse bolj satirično nastrojena kabaretna skupina Karst Brothers, ki se bo ob tej priložnosti predstavila z novim dobro popopranim programom. (B. S.)
Brazilska delegacija na obisku v Trstu
Tombesi za soglasje trgovinskih zbornic glede priznanja brezcarinskih kontingentov
Laboratorij za morsko biologijo bo ocenil zdravje našega morja
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je poslal videmskemu kolegu Bravu pismo, v katerem izjavlja, da ne nasprotuje raztegnitvi brezcarinskih kontingentov blaga, ki jih namerava vlada priznati po zgledu Gorice še Trstu, tudi na druga obejna področja Furlanije, zaradi česar ni na mestu nobena konkurenčnost med različnimi pokrajinami, pač pa je potrebno sodelovanje. Toda za sedaj, ugotavlja Tombesi, je treba doseči slogo v parlamentu, kot ob priložnosti pomoči po potresu v Furlaniji, da odobrijo vladni zakonski načrt o kontingentih za Goriško in delno (kar zadeva pogonska goriva) za Tržaško, nakar naj bi pozneje dosegli še raztegnitev teh olajšav za nekatera druga področja. V tem smotru predlaga Tombesi nujen sestanek na ravni deželnega združenja trgovinskih zbornic, da določijo skupno strategijo za dosego največjih ugodnosti za vse pokrajine.
Številke loterije »Kupuj na Opčinah«
Za tiste, ki jih še niso uspeli preveriti ali ki so (upravičeno!) zmedeni, ponovno objavljamo številke, ki so bile v sredo, 7. L, izžrebane za nagradno loterijo
»Kupuj na Opčinah«:
prva nagrada	št.	313019	(trgovina TECNOUTENSILI)
druga nagrada	št.	370081	(trgovina ČASA DEL BAMBINO)
tretja nagrada	št.	103381	(trgovina CERAMICHE SCLIP)
Izžrebanci morajo nagrade dvigniti v 30 dneh.
Prve rezervne številke od 31. dne dalje so:
prva nagrada	št.	346229	(Zadružna prodajalna)
druga nagrada	št.	57263	(trgovina HROVATIN SERGIO)
tretja nagrada	št.	54196	(urarna MALALAN)
Druge rezervne številke od 61. dne dalje so:
prva nagrada	št.	61867	(market pralnih praškov UDOVIČ)
druga nagrada	št.	176138	(zlatarna SOSSI)
tretja nagrada	št.	310775	(Manufaktura PODOBNIK)
Prihodnji petek bodo izvedenci Laboratorija za morsko biologijo na svojem sedežu v kriškem bregu predstavili dosedanje izsledke raziskav o kakovosti voda v Tržaškem zalivu, ki jih izvajajo po nalogu deželne uprave. Povedali bodo, kakšno je zdravstveno stanje našega morja na osnovi vrste podatkov, ki se tičejo ne samo kemične sestave voda, marveč tudi mikroe-kosistemov, pojava meduz ipd. Na predstavitev so poleg strokovnjakov s tega področja vabljeni tudi javni delavci, še posebej pristojni odborniki deželne in zainteresiranih pokrajinskih ter občinskih uprav.
Kot znano, Laboratorij za morsko biologijo s finančno-upravnega vidika že dalj časa plove v nelahkih vodah. Njegov upravni svet je na svoji zadnji seji ne brez težav odobril podaljšanje pogodb za raziskave in za osebje, in sicer za šest mesecev. Kljub kritičnemu položaju pa Laboratorij opravlja dokaj živahno dejavnost. Naj v tej zvezi omenimo, da so pri njem bili nedavno v gosteh raziskovalci iz Argentine, in sicer v okviru stikov te ustanove z Mednarodno politehniko za industrijski in gospodarski razvoj. Poleg tega si Laboratorij prav v tem času konkretno prizadeva, da bi okrepil svoje stike z Laboratorijem za morsko biologijo iz Rovinja v okviru sodelovanja na območju Delovne skupnosti
Po hudi prometni nesreči v Bar k ovij ah
Zdravstveno stanje ranjencev se izboljšuje
Sinoči so z oddelka za oživljanje katinarske bolnišnice sporočili, da se je zdravstveno stanje 30-letne Videmčanke Grazielle Picco, ki se je predsinočnjim hudo poškodovala v prometni nesreči v Barkovljah, rahlo izboljšalo, kar pomeni, da zdravniki niso izgubili upanja, čeprav je po prevozu v bolnišnico kazalo, da je njeno stanje brezupno. Včeraj so v katinarski bolnišnici izvedli tudi kirurški poseg, ki je, kot kaže, uspel, zdravniki pa si kljub temu še naprej pridržujejo prognozo.
Prav tako se s pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje in drugih resnih poškodb zdravi na nevrokirurškem oddelku iste bolnišnice 39-letni Graziellin sopotnik iz Por-petta Alessandro Tomasin.
Nesreča se je pripetila okrog polnoči prav pred vhodom v kopališče Krožka trgovske mornarice v Barkovljah, na dolgem in blagem ovinku, malo pred barko vij anskim semaforjem, če gledamo v smeri mesta. Piccova in Tomasin sta
se peljala v novem porscheju srebrne barve proti Trstu. Vozil je Tomasin, verjetno s precejšnjo hitrostjo. Kaj se je na omenjenem ovinku dejansko zgodilo, ni povsem jasno, ker na cestišču ni bilo videti posebnih znakov zaviranja. Očitno pa je, da je avtomobil zaneslo na desno proti pločniku, kjer je najprej s prednjim delom treščil v smetnjak, nakar ga je zavrtelo okrog svoje osi, da se je z zadnjim delom dobesedno ovil okrog visokega droga električne napeljave ter ga upognil. Od sicer solidnega porscheja je ostalo bolj malo, njegova lastnica in njen sopotnik pa sta ostala nezavestna uklonjena med skrotovičeno pločevino. Medtem ko so Tomasina sorazmerno hitro potegnili iz razbitin in ga z enim rešilcem Rdečega križa nemudoma odpeljali v bolnišnico, so se morali gasilci dalj časa truditi, preden so osvobodili Piccovo, ter jo z drugim rešilcem prav tako odpeljali po prvo pomoč na Katinaro.
Alpe Jadran in na osnovi italijansko-jugoslovanskih dogovorov o skupnih prizadevanjih za zaščito okolja.
Za bodočo usodo Laboratorija je pokazal dokajšnje zanimanje minister za okolje Francesco De Lorenzo, ko ga je pred nedavnim obiskal. Minister je tedaj obljubil, da se bo zavzel za večjo državno soudeležbo v tej ustanovi. Ministrstvo naj bi neposredno podpiralo njeno teoretično in uporabno raziskovalno dejavnost, upravljanje miramarskega morskega parka in vzgojno dejavnost na ekološkem področju. O tem bo govor na sestanku, ki ga bodo imeli predstavniki Laboratorija na ministrstvu v Rimu 19. januarja.
Tatovi na delu
Tatovi so prejšnjo noč obiskali stanovanje 46-letne Gianne Gherzei v Ul. Ghega 9, tretje nadstropje. Ženska, ki se je včeraj predpoldne zglasila na kvesturi, je povedala, da je odšla od doma predsinočnjim okrog 19. ure in za sabo trikrat zavrtela ključ v vratih; ko pa se je včeraj ob 10.30 vrnila, so bila vrata zaklenjena samo z enkratnim zavrtljajem ključa. Takoj ji je postalo jasno, da jo je v odsotnosti obiskal kakšen nezaželen gost, in dejansko jo je koj nato čakalo v spalnici presenečenje. Iz sobe so izginile razne dragocenosti v skupni vrednosti dveh milijonov lir.
Nekoliko več sreče je imela Anita Naumann iz Ul. S. Lazzaro 24, kjer so tatovi (v tem primeru je šlo za dve mladi črnolasi tatici) skušali prav tako priti do lahkega zaslužka. Kot je policijskim agentom povedala neka soseda, sta dve neznanki skušali vdreti v stanovanje Naumannove s pomočjo izvijača, a ju je soseda premotila pri tem opravilu. Policija sedaj vneto išče vlomilki.
■ Zaradi nujnih vzdrževalnih del bo
ob delavnikih od 7. do 18. ure veljala prepoved parkiranja v številnih ulicah v južnem delu mesta. S posebnimi pregradami bodo delavci zaprli nekatere ulice v okolici Skednja, Sv. Ivana, Sv. Andreja, Sv. Alojzija, Rocola ter v Starem mestu. Vsem, ki bodo kljub prepovedi parkirali na omenjenih ulicah, bodo mestni redarji odpeljali vozilo.
' Uradna delegacija iz brazilske zvezne države Parana v Južni Ameriki, ki jo vodi guverner Alvaro Dias, je včeraj prispela v Trst na povabilo tržaškega župana. V ponedeljek se bo delegacija srečala na sedežu Pristaniške ustanove s predstavniki tržaških podjetnikov. Razpravljali bodo o možnosti gospodarskih odnosov z Brazilijo, predvsem o izvozu brazilske kave. Srečanja se bodo med drugimi udeležili tudi predstavniki družb Silocaf-Pacorini, Fin-porto in Friulgiulia. V popoldanskih urah se bo južnoameriška delegacija v Vidmu sestala s predsednikom Deželnega odbora Biasuttijem, zvečer pa bo odpotovala v Rim.
V veljavi zakon o zaščiti prizadetih
Deželni Uradni vestnik je 27. decembra objavil zakon o zaščiti handi-kapiranih. S to objavo je zakon končno stopil v veljavo. Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Mario Brancati je izjavil, da bo odobritev tega zakona bistveno prispevala k izboljšanju socialne službe, ki se ukvarja s prizadetimi osebami. Deželni zakoni, ki so bili v veljavi do sedaj, so to službo omejevali. Novi zakon bo predvsem omogočil boljše delovanje deželne uprave na področju socialnega skrbstva. Ustanove, ki se ukvarjajo s problemi handikapiranih oseb, bodo lahko do 15. februarja oddale prošnje za višji denarni prispevek, ki ga predvideva novi zakon.
10. 1. 1983	10. 1. 1987
Ob 4. obletnici smrti drage mame oziroma sestre
Marije Tence vd. Maganja
se je spominjata
sin Mario in sestra Tonči
Bogat obračun dela našega kvalitetnega pevskega ansambla
Likof Tržaškega okteta
Z že tradicionalnim simpatičnim družinskim kosilom, ki je vedno tudi priložnost za novoletne čestitke in ki je bilo tokrat v torek, 6. t. m., v gostilni »Pri županstvu« v Dolini, je Tržaški oktet tudi formalno sklenil svojo koncertno sezono 1986. Iskreno tovariško vzdušje, ki vlada v kolektivu naših »mojstrov pevcev«, je nedvomno porok, da bo ta po kakovosti predstavniški odrasli pevski ansambel, še dolgo gojil in širil slovensko umetno in narodno pesem, pa tudi pesmi drugih narodov, in s tem izpolnjeval svoje poslanstvo, ki je poslanstvo kulture, prijateljstva in sožitja med narodi in ljudmi.
Če naj le na kratko preletimo delovanje Tržaškega okteta v minulem letu, lahko ugotovimo, da je imel kar 28 koncertnih nastopov in radijskih snemanj. Med pomembnejše nastope moramo vsekakor uvrstiti koncerte ob proslavljanju Trubarjeve 400-letnice najprej z nastopom v Bazovici, potem s koncertom Slavističnega društva v Trstu na Repentabru in še s koncertom za Trubarjevo domačijo v Novi Štifti. Omeniti je treba vsekakor dobrodelni koncert v evangeličanski cerkvi v Trstu za združenje AGMEN, koncert v Lipici, spremljanje maše v tržaški stolnici sv. Justa, sodelovanje na koncertu Coro vivo v Vidmu z osvojitvijo diplome za najvišjo kategorijo, nastopa v Valalti pri Bergamu, koncert na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu, koncert v Kraški hiši za snemanje za RTV Novi Sad, gostitelj-stvo skupno z zborom Vasilij Mirk
zbora Idica iz Clusoneja, kjer je Tržaški oktet redni pobratimski gost, itd.
Pomembno priznanje je Tržaškemu oktetu izrekla Glasbena matica, ko mu je priredila sprejem po uspešno izvedeni turneji po Jugoslaviji (Križevci, Zagreb, Sarajevo), katerega sta se udeležila tudi takratni generalni konzul Mirošič in slovenska senatorka Gerb-čeva.
Med nedvomno pomembne dosežke pa je treba prišteti tudi nedavni izid oktetove plošče in kasete pri Založništvu tržaškega tiska.
Seveda je to le bežen pregled, kajti priložnostnih nastopov je bilo še veliko več, mnogim vabilom pa se je oktet moral odreči zaradi pomanjkanja časa, saj so vsi pevci zaposleni v rednih delovnih odnosih in so zato terminsko vezani.
Novo leto nove naloge in obveznosti. Trenutno Tržaški oktet intenzivno študira nov program, s katerim se bo predstavil na zaključnem koncertu koncertne sezone Glasbene matice. Sodeloval bo tudi na srečanju oktetov v Ricmanjih, na proslavi 100-letnice pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, seveda na tradicionalni reviji v Clusoneju, pa še marsikje.
Živeti s kolektivom Tržaškega okteta, hoditi z njim na koncertne turneje, biti deležen njihove družinske družabnosti in tudi tistega petja, ki ni podrejeno strogim koncertnim normam, je lepo in prijetno pa predvsem spodbudno ob neposrednem doživljanju, kaj lahko pomeni lepo, skrbno, kultivirano in sproščeno petje obenem, (jk)
Molierov Tartufe v Cristallu
V gledališču Cristallo bodo danes in jutri ponovili Molierovo komedijo "Tartufe" v interpretaciji znanega italijanskega gledališkega in filmskega igralca Gastoneja Moschina in Anite Bartolucci (na sliki) za režijo Antonia Calende. Danes bosta na vrsti dve predstavi, in sicer ob 16.30 in ob 20.30, jutri pa bo na sporedu samo popoldanska predstava z začetkom ob 16.30.
prispevki - prispevki
V	spomin na Josipa Oto daruje Violet-ta Depangher-Mauri 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob poravnavi članarine prispeva Bar-kovljanka z možem 90.000 lir za popravilo oken SKD Barkovlje.
Ob 2. obletnici smrti dragega Sergija (4. 1.) in ob 60. rojstnem dnevu (9. 2.) darujejo Elda z Nevo in Davidom 50.000 lir za popravilo oken SKD Barkovlje.
V	spomin na Stanota Sosiča darujejo Natašini kolegi Radia Trst A 200.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Zore Torjan darujeta Ejna in Dana Rudolf 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Marijo Knez por. Pipan darujeta Zora in .Milena Kocman 15.000 lir za MPZ Rdeča zvezda in 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Liče Furlan darujejo Pierina in Wili Sirk 20.000 lir ter Nada in Nini 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
Namesto cvetja na grob tete Liče Furlan darujeta Francka in Tončko z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
V	počastitev spomina na prerano umrlo kolegico Anko darujejo Vilma, Mara in Silvana 90.000 lir za O. Š. P. Trubar v Bazovici.
V	spomin na Vardota Puntarja darujeta družini Vatovac in Ukmar 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grobova pok. Danile Zenic in Nevenke Škabar daruje družina Škerk 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Ob smrti Ivana Sedmaka darujejo Slavica, Rudi, Aleksander in Angela Košuta 30.000 lir za Sklad M. Čuk, 30.000 lir za Glasbeno matico in 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna.
V	počastitev spomina Zorka Jelinčiča in Angela Carlija-Čičija daruje Ema Ker-ševan 10.000 lir za SPDT.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 9. obletnici smrti nepozabne Štefanije Križmančič darujejo svojci 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 25.000 lir za Pogrebno društvo, 25.000 lir za KD Lipa in 25.000 lir za O. Š. P. Trubar.
V	spomin na strica Alojzija Volpija darujejo nečaki Gigi, Ana in Franko
100.000	lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
V	spomin na Vardota Puntarja daruje Angelo Skerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek — Kontovel.
V	spomin na pok. Mira Sedevčiča darujeta Nevenka Pečar in Radi Pečar z družino 30.000 lir za Kulturni dom v Lo-njerju.
V	spomin na Mateja Venierja daruje Boris Fabjan 20.000 lir za Mladinski krožek I. Gruden.
Namesto cvetja na grob Nadaline Fer-luge vd. Miniussi darujeta Ivanka in Ivan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v' NOB na Opčinah.
Za Skupnost družina Opčine darujejo: Marčelo Savron 5.000 lir, Renata Zini
50.000	lir, na večerji zbrani prijatelji
13.000	lir, Nino Mlač 26.000 lir.
Namesto cvetja na grob Nevenke Škabar daruje družina Škabar - V. Repen 30 - 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na strica Ivana Sedmaka (Školtina) daruje Marija Sedmak z družino 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina Josipa Ote darujeta Oskar in Tončka 15.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na pok. nečakinjo Manjo Knez por. Pipan daruje teta Zofija z dru-„ žino 60.000 lir za Sklad M. Čuk in 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
SLOVENSKO
STALNO
jm
-^GLEDALIŠČE ^ V TRSTU
Kulturni dom GOSTOVANJE OPERA BALET -SNG — LJUBLJANA
Baletni triptih
1.	Richard Wagner: Siegfriedova idila;
2.	Richard Wagner: Matilda;
3.	Ludwig van Beethoven: Pastoralna simfonija.
Dramaturgija, režija, koreografija MILKO ŠPAREMBLEK Danes, 10. t. m., ob 20.30; jutri, 11. t. m., ob 16. uri.
Prodaja vstopnic danes, 10. t. m., od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom baleta pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265.
gledališča
ROSSETTI
Danes, 10. t. m., ob 20.30 (predstava izven abonmaja): Antonella Steni v LA VITA E PALCOSCENICO Amendole, Broccolija in Corbuccija. Nastopa Crazy Gang. Za abonente 30-odstotni popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406). Jutri ob 16. uri zadnja predstava.
Od 13. do 25. januarja bo skupina Giu-lia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, 10. t. m., ob 17. uri (red S) ponovitev baletne predstave LA FILLE MAL GARDEE gledališča OPERA iz Budimpešte.
CRISTALLO
Danes, 10. t. m., ob 16.30 in 20.30 se bo predstavil Gastone Moschin v Moliero-vem deju TARTUFO. Režija Antonio Ca-lenda. Četrta predstava v abonmaju. Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti in uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Ponovitev jutri, 11. t. m., ob 16.30.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivakovom.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom Jutri, 11. t. m., ob 16. uri NOVOLETNI KONCERT. Izvaja godba s Proseka pod vodstvom Slavka Luxe.
Glasbena matica, sezona 1986/87, 4. abonmjaski koncert v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Goran Končar - violina in Mira Flis - klavir. Na sporedu: Bach, Ysaye, Chausson, Saint-Saens. Predprodaja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti, tel. 65700 od danes, 9. t. m., do četrtka, 15. t. m., do 18. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi jutri, 11. t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu BOŽIČNI KONCERT.
kino
ARISTON - 16.00, 20.30 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
22.30 Regalo di Natale, dram., It. 1986, 95'; r. Pupi Avati; i. Carlo delle Piane, Diego Abatantuono.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Stregati, kom., It. 1986, 100'; r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Shangai Surprlse, dram., ZDA/VB 1986, 100'; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100’; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90’; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. VValter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 16.10, 22.00 Superfan-tozzi, kom., It. 1986, 95'; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Corto cir-cuito, fant., ZDA 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Gutten-berg.
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce e vogliosa moglie, porn., □ □
MIGNON - 15.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Mission, dram, VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Fuorl orarlo, dram., ZDA 1985, 105'; r. Martin Scor-sese; i. Griffin Dunne, Rosanna Arguet-te, Linda Fiorentino.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Passaggio in India, dram., VB 1984, 145'; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Banerjee.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 L’ini-ziazione, er., It. 1986; 95'; r. Gianfranco Mingoff; i. Fabrice Josso, Serena Grandi, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Sono tua, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
KMK DOLINA
vabi na
PLES Z ANSAMBLOM FARAONI
danes, 10. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KD Rdeča zvezda vabi, da bi novo leto začeli z dobro voljo skupaj s
kabaretno skupino
KARST BROTHERS
v športno-kulturnem centru v Zgoniku jutri, 11. t. m., ob 17.30. Pridite, zabavali se boste!
čestitke
Danes praznuje naša draga MARIJA GOMBAČ svoj 80. rojstni dan. Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta ji kličejo Kalčevi in Rojčevi.
Danes praznuje naša nona MARIJA GOMBAČ 80 let. Še veliko zdravih let ji želijo vnuki Igor, Davorin, Valentina, Luka, Jure, Žiga in Špela.
razna obvestila
KD Rovte — Kolonkovec vabi člane in prijatelje na dmštveno večerjo, ki bo v soboto, 17. t. m„ ob 19. uri. Za naročila tel. na št. 827528.
Sporočilo ansamblu TPPZ in mladinski skupini P. Tomažič Razpored vaj za jubilejni koncert, ki bo v soboto, 24. t. m., v gledališču F. Prešeren: jutri, 11. t. m., ob 10. uri TPPZ in mladinska skupina, v petek, 16. t. m„ ob 20.30 TPPZ, v nedeljo, 18. t. m., ob 10. uri TPPZ in mladinska skupina ter v torek, 20. t. m., ob 20.30 generalka za vse.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
obvešča vse učitelje in profesorje, da zapade rok za vlaganje prošenj za premestitev:
—	za osnovno šolo 25. t. m.
—	za srednjo šolo 15. t. m.
—	za višjo srednjo šolo 5. februarja
Obrazce in priloge dobijo zainteresirani na sedežu Sindikata, Ul. F. Filzi 8/1, tel. 61193 v jutranjih urah ter ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane vzgojiteljice, da se bodo začeli ustni izpiti natečaja po ministrski okrožnici 217/86 s kandidati, čigar priimek začne z izžrebano črko S. Datum bo javljen naknadno.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec s
sodelovanjem PD Slovenec in osnovno šolo priredi proslavo v spomin padlih tovarišev danes, 10. 1. 1987, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 10. januarja 1987
VILJEM
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 12.49 in zatone ob 3.54.
Jutri, NEDELJA, 11. januarja
RADOVAN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.49 najvišja 35 cm, ob 13.36 najnižja -42 cm, ob 20.44 naj višja 11 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 0 stopinj, zračni tlak 1018,6 mb pada, veter vzhodnik 10 km na uro, vlaga 54-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Consuelo Peruzzi, Mara Gherbassi.
UMRLI SO: 90-letna Elda Carminati, 58-letna Ondina Stocca, 76-letna Silvia Rizzo vd. Matjac, 90-letna Maria Martina, 42-letni Luciano Piani, 84-letni Vin-cenzo Agresti, 66-letni Francesco Pacillo, 80-letna Anna Gerdina, 74-letna Bianca Norbedo, 88-letna Alba Manestar, 77-let-na Michela Vovk, 92-letna Medea Fulin vd. Hribar, Riccardo lermov.
OKLICI: inštalater Giorgio Coretti in učenka policijske šole Romana Fabbro, zidar Andrea Starc in prodajalka Antonella Cerchi, uradnik Roberto Spadoni in trgovka Mira Gomizelj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. januarja 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (MILJE), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungoma-re Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
mali oglasi
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na.
V NABREŽINI je odprl osmico Mirko Radovič. Toči belo malvazijo in pristen teran izpod Praprota.
DAJEM V NAJEM 140 kv. m prostora, primernega za urad in skladišče. Tel. 228390
PRODAM vinograd, 2880 kv. m, v Dolini. Tel. 228390.
DEKLE izučeno za šiviljo z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljske ali umetne obrti. Tel. 040/211815 ob večernih urah.
PRODAM skladišče, primerno za urad, 50 kv. m na Lonjerski cesti št. 35. Tel. 54363.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
PRODAM avto ford taunus v dobrem stanju po ugodni ceni. Štandrež, Ul. Montello 5, tel. 0481/21306.
HIŠO potrebno popravil z odobrenim gradbenim načrtom prodam v Križu. Tel. 754388 od 14. do 15. ure.
AKACIJE KOLE in drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20.uri.
ZAPOSLIMO uradnico z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica Imp/Exp«.
FRANCOZINJA, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan iz Mavhinj.
menjalnica
9. 1. 1986
Ameriški dolar............ 1350.—
Nemška marka ............. 703.—
Francoski frank............. 210.50
Holandski florint......... 621.—
Belgijski frank........... 33.—
Funt šterling............. 1990.—
Irski šterling............ 1890.—
Danska krona.............. 124.—
Grška drahma ................ 920.--
Kanadski dolar ........... 970.
Japonski jen	 Švicarski frank 		8.10 836.—
Avstrijski šiling		99.40
Norveška krona 		182,-
Švedska krona		199,—
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta		10.70
Avstralski dolar 		8.60
Debeli dinar		2.20
Drobni dinar		2.20
ofli/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
TRST
Ul. Cicerone 10 Tel. 68360
□ □ □
Ul. Lazzaretto vecchio 19 Tel. 304541
NAJVEČJA IZBIRA ŽENSKE ZIMSKE KONFEKCIJE ZA MOČNE POSTAVE
IIlOrett/i
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
unfwti&
m2i:ny:u)
TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedole) • Tel 794669

Tedenski pregovor:
Iz ljubezni ne narediš mineštre.
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 40 leti: 10. 1. 1947 je varnostni svet Organizacije združenih narodov odobril statut Svobodnega tržaškega ozemlja.
■	Pred 40 leti: 12. 1. 1947 so prebivalci Pevme, Oslavja in Št. Mavra postavili v Pevmi spomenik padlim v NOB. Ob spomeniku, na katerem so označena imena 45 padlih žrtev, je bila ob tej priložnosti tudi večja svečanost.
■	Pred 40 leti: 16. 1. 1947 je bila sprejeta ustava Ljudske republike Slovenije.
OSEBNOSTI:
■	12. 1. 1887 je v Gorici umrl pisatelj Fran Erjavec (rojen v Ljubljani 4. 9. 1834).
■	12. 1. 1927 je v Beogradu umrl zaslužni narodni voditelj na Tržaškem Otokar Ribar (rojen v Postojni 12. 9. 1865).
gledališča	■				
LJUBLJANA Opera SNG
Nocoj, 10. 1., ob 19. uri: opera Trubadur (Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
V	ponedeljek, 12. 1., ob 15. uri: opera Don Pasquale (Donizetti), dir. Igor Švara.
V	četrtek, 15. 1., ob 19. uri: opera Rigoletto (Verdi), dir. Igor Švara.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 10. 1., ob 19.30: Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum), rež. Meta Hočevar.
Mala Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 10. L, ob 20. uri: Swann (Marcel Proust - Lojze Rozman), rež. Lojze Rozman, (ponovitev v sredo, 14., ob 20.00).
V	četrtek, 15. 1., ob 20.00: Triko (Milan Jesih), rež. Jurij Souček
V	petek, 16. L, ob 10.00; Kalevala (Dane Zajc), rež. Meta Hočevar
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI: nocoj, 10. L, ob 20. uri: Rdeči nosovi (P. Barnes), rež. Dušan Mlakar, gostovanje PDG Nova Gorica.
V	MALI DVORANI: danes, 10. 1., ob 11. uri: Ura pravljic z Zvezdano Mlakarjevo (otroška matineja).
MGL Ljubljana
Nocoj, 10. L, ob 19.30: Pravi Zahod (S. Shepard), rež. Boris Kobal (ponovitev 13., 15. in 16. ob 19.30)
V	ponedeljek, 12. L, ob 19.30: Riba za štiri (Kohlhaase-Zimmer), rež. Jože Babič, gostovanje SSG Trst.
V	sredo, 14. 1., ob 19.30: Klopca (Aleksander Gelman), rež. Marjan Bevk, (ponovitev 16. ob 22. uri).
Lutkovno gledališče
Danes, 10. L, ob 11. in 16. uri: Kozlovska sodba v Višnji gori (Jurčič - Makarovič - Hercog), rež. Miran Hercog.
V	četrtek, 15. 1., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti pozimi (Polona Kovač), rež. Matjaž Loboda.
V	petek, 16. 1. ob 20. uri: Pravljica o carju Saltanu (Puškin), rež. Edi Majaron.
Kulturni dom Španski borci
Danes, 10. 1., ob 16. uri: otroška monodrama Čarovnikov kovček.
IZOLA Kulturni dom
V	torek, 13. L, ob 20. uri: Peržani (Aishil), rež. Ljubiša Ristič, gostovanje Mladinskega gledališča Ljubljana.
BENETKE Teatro La Penice
Danes, 10. 1., ob 16. uri: opera Machbet (Verdi), dirigent Gabrielle Ferro, rež. Luca Ronconi, pojeje Piero Cappucilli, Olivia Stapp, Nikolaj Gjauroz in Veriano Luchetti, gostovanje Deutsche Oper Berlin.
Teatro del Ridotto
Nocoj, 10. 1., ob 21. uri: Una delle ultime sere di Carnevale (C. Goldoni), gledališka skupina Muranese.
V	četrtek, 15., ih v petek, 16. 1., ob 21. uri: Un ora d'amore (Josef Topol), rež. Francesco Macedonio, gostovanje Teatro popolare La Contrada.
Teatro Goldoni
V	torek, 13. L, ob 20.30: Bussando alla porta accanto (F. Dolin), rež. Vittorio Caprioli, igrata Vittorio Caprioli in Lina Volonghi (ponovitve 14. in 16. ob 20.30, 15. ob 16. uri).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 12. 1. ob 19.30: v okviru Mednarodnega mojstrskega ciklusa - koncert violinista Vaclava Hudečeka in pianista Petra Adameca (Handel, Fišer, Debussy, Beethoven).
V	VELIKI DVORANI v torek, 13. 1. ob 19.30: Orgelski recital Angele Tomanič (Bach, Buxtehude, Vremšak, Mendelssohn, Brahms).
V	četrtek, 15. 1., ob 9. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, A. Dvoržak: 9. simfonija, dirigent Milan Horvat, (javna generalka).
V	četrtek, 15. 1., in v petek, 16. L, ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Milan Horvat, solist Vaclav Hudeček - violina, (Mihelčič, Brahms, Dvoržak). V četrtek, 15.
1.	ob 9. uri bo javna generalka za mladino (Dvoržak).
V	OKROGLI DVORANI v torek, 13. 1., ob 21. uri: Koncert elektronske glasbe Trans-formazioni, izvaja Giorgio Carana.
BENETKE Teatro La Penice
V	nedeljo, 11. L, ob 20.30: v okviru pobude Cesarjeva glasba -kvartet Takacs izvaja Beethovnove kvartete Razumowsky op. 59.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v ponedeljek, 12. L, od 11. do 20. ure: predavanja O varstvu naravne in kulturne dediščine.
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 12. 1. ob 19. in 21. uri: predavanje Vikija Grošlja o slovenski alpinistični odpravi Karakorum 1986. V četrtek, 15. 1., ob 20. uri: celovečerni recital indijske plesalke Shovane Narayan.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 12. 1., ob 20.15: koncert Slovenskega kvinteta trobil.
filmi
LJUBLJANA Cankarjev dom
RETROSPEKTIVA FILMOV DUŠANA MAKAVEJEVA
V	torek, 13. 1.: Wr misterij organizma, 1971.
V	sredo, 14. L: Sweet Movie, 1975.
V	petek, 16. 1.: Montenegro ali biseri in svinje, 1981.
Film WR misterij organizma bo prvič predvajan po petnajstih letih prepovedi. Po projekciji (okrog 22. ure) bo v tiskovnem središču (sejna dvorana E3) razgovor z režiserjem Dušanom Makave-jevom, ki je zagotovil svojo prisotnost.
Vse projekcije bodo v Srednji dvorani ob 20. uri.



Trst
□ Grajski muzej Sv. Justa (Trg Cattedrale 3 - tel. 040/700990): 9-13 (ponedeljek zaprto).
□	Obhod po obzidju: vsak dan 8-19.
□	Miramarski zgodovinski muzej (Miramar - tel. 040/224143): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	Zgodovinski in umetnostni muzej in lapidarij (Ul. della Cattedrale 15 - tel. 040/725316): 9-13 (ponedeljek zaprto).
□	Muzej Segre Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1 - tel. 040/301479): 9-13 (ponedeljek zaprto).
□	Muzej risorgimenta in spomenik G. Oberdana (Trg Oberdan -tel. 040/60236): 9-13 (ponedeljek zaprto).
□	Železničarski muzej (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): 9-13 (torek zaprto)
□	Muzej Scaramanga d'Altomonte (Ul. Filzi 1 - 040/631585): odprt ob torkih, petkih in prvo nedeljo v mesecu 10-12.30.
□	Paleokrščanska bazilika (Ul. Madonna del Mare 11): samo ob sredah 10-12. (Informacije nudi Služba za varstvo okolja.)
□	Etnografski muzej v Skednju (Ul. del Pane Bianco 52 - tel. 040/827248 ali 830792): oktober-april 15.30-18, maj-september 16-19. (Šolske skupine si muzej lahko ogledajo v jutranjih urah po predhodnem obvestilu.)
□	Beneška hiša (Milje): odprta ob razstavah.
□	Kraška hiša (Repentabor). Informacije pri agenciji Aurora, tel. 040/60261.
□	Razvaline starega devinskega gradu: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel. 040/208120 ali 208150).
□	Jama pri Briščikih (Briščiki - tel. 040/227312): november-februar 10-12, 14.30-16.30 (ponedeljek zaprto).
□	Muzej Revoltella in galerija sodobne umetnosti (Ul. Diaz 27 -tel.040/302742): 9-13 (ponedeljek zaprto).
□	Galerija antične umetnosti (Trg Liberta 7 - tel. 040/422607): delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4 - tel. 040/302563): 9-13 (ponedeljek zaprto).
□	Rižarna pri Sv. Soboti (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): 9-13.
□	Akvarij (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): pozimi (od 15. sept. dalje) 9-13.
□	Pomorski muzej (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 ali 304885): 9-13 (ponedeljek zaprto).
Zaprti so:
□	Zgodovinski muzej in umetnostne zbirke Stavropulos (Ul. Im-briani 5), □ Gledališki muzej Carlo Schmiedl (Trg Verdi), □ Botanični vrt (Ul. Marchesetti 2) in Botanični vrt Čarsiana (Zgonik), ki ju bodo odprli 2. maja.
Gorica
□	Muzej na grajskem griču (tel. 0481/83926); 9-12.30 in 15-17.30 (ponedeljek zaprto).
□	Naravoslovni muzej A. Comel (Ul. Orzoni 58): 15-19 (sobota in prazniki zaprto).
□	Muzeji v Palači Attems na Kornu (tel. 0481/84798): 9-19 (ponedeljek zaprto)
Čedad
□	Narodni arheološki muzej (Trg Duomo - tel. 0432/731119): vsak dan 9-14, nedelja in prazniki 9-13.
□	Langobardsko malo svetišče (Borgo Brossana): vsak dan 9-12 in 14-17, nedelja in prazniki 9-13.
□	Krščanski muzej (v Stolnici): vsak dan 9.30-12 in 15-17, nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	Keltsko podzemsko naselje (Ul. Monastero): vsak dan 8-13 in 15.30-17.40 (ponedeljek popoldne in prazniki zaprto).
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel. 0432/731398).
________________filmske premiere______
Črnobeli filmski spev o prijateljstvu treh otožnih in čudaških junakov
DAWN BY LAW (DAUNBAILO’)
Produkcija: Jim Jarmusch za Black Snake - Grokenbergh Films Prod, ZDA 1986 □ Scenarij: Jim Jarmusch □ Fotografija: Robby Miiller □ Scenografija: Roger Knight □ Glasba: John Lurie □ Igrajo: Tom Waits (Zack), John Lurie (Jack), Roberto Benigni (Bob), Nicoletta Braschi (Nicoietta), Ellen Barkin (La-urette).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Kulturni dogodki,-8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simfonični orkester in zbor RTV Ljubljana vodi Anton Nanut, pianist Jdrg Demus (L. van Beethoven, VV. A. Mozart); 11.30 Pisani listi: Beležka, Ta rozajanski glas, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči?; 14.30 Drugi program; 17.10 Mi in glasba: Akademija Glasbene matice v luteranski cerkvi; 18.00 Dramska vetrovni-ca: Echi di una donna - Tina Madotti (Aldo Bressan, prev. Jelka Cvelbar, rež. Marko Sosič); 18.40 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.29 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi;. 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Slovencem po svetu: Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.20 Iz naših študijev; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
.	6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30
19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V popolni harmoniji; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.45-19.30 Glasbeni weekend: 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00 Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Koristne telefonske številke
S svojim prvim igranim filmom Stranger than Paradise, je bil Jim Jarmusch deležen izrednega uspeha (film si je namreč že utrl pot do samega Olimpa kultnih filmov), kar je za počasno zmontiran črnobeli film povsem nepričakovano priznanje. Bilo pa je povsem zasluženo, saj je film slonel na sveži in rahlo otožni ironiji ter na originalnem scenariju »on the road«, v katerem je spretno prikazana narava ameriškega predmestja nadomeščala delo še tako nadarjenega scenografa. Nenadomestljiv del Stranger than Paradise pa je bila igra (takrat) še neznanih igralcev, med katerimi je izstopal saksofonist John Lurie.
Down by Law oz. Daunbaild, po pravilu »piši kot izgovarjaš«, saj nič ne pomeni (v angleščini sicer zveni smiselno, pomeni pa ne prav tako nič), je film, ki ga ni mogoče oceniti brez vsaj uvodnega preskoka na Jarmuschov prvenec. Down by Lav/ je namreč spretnejše izdelan »drugi film«, ki se v svoji zasnovi in izvedbi nanaša na Stranger than Paradise. Posrečeno in genialno formulo prvenca pa, izpiljeno in dodelano, izroči že »pripravljenemu« gledalcu.
Tudi struktura tega filma je presenetljivo enostavna. V prvih kadrih, popoldansko nočnih, v neprespanem New Orleansu, nam filmska kamera razkrije bistvo treh življenj. Gre za tri čudaške trpine, Zacka, Jacka in Boba. Zack (s svojo kozjo bradico ga igra kantavtor Tom Waits) je brezposelni D.J., ki mu je plavolasa in očitno zanemarjena družica zmetala vse imetje na pločnik. Jack (glasbenik John Lurie) je svojevrsten zvodnik, v stalnem kon-
fliktu z ženskim svetom. Bob (Roberto Benigni) pa je italijanski goljuf, v neverjetnih težavah z ameriško angleščino. Vsem trem bosta nevvorleanski večer in noč usodna, saj se bodo, nekdo prej nekdo kasneje, znašli v isti celici v OPP (Orleans Parish Prison).
Kaj kmalu se bo izkazalo, da je protagonist filma goljuf italijanskega porekla, ki je ubil nekoga z bilijardno kroglo. Vse njegovo angleško znanje je izpisano v zveščku, vse njegove življenjske izkušnje pa je mogoče povezati s frazami in situacijami iz ameriških filmov, pa mu bo vendar uspelo
pregovoriti svoje »sotrpine«, naj — »kako temu pravite v angleščini?« — zbežijo iz ječe.
Njihov beg po močvirnati Louisiani nudi fotografu Robbyju Miillerju enkratno priložnost, da pokaže vso svojo snemalno spretnost, medtem ko se scenarist Jarmusch izživlja v opisu prefinjene položajske komike in romantične, čeprav neverjetne, ljubezenske zgodbe med Bobom in Italijanko, ki upravlja zaprto restavracijo.
Tudi v Dovm by Lav/ bo Jarmusch nakazal srečen, a odprt konec, ki ga primerno obarva otožna glasbena kulisa Johna Luriea (besedilo songov je napisal Tom Waits), povsem primerno in filološko dosledno pa je predvajanje filmov v originalu z italijanskimi podnapisi. Benignijeve ameriške citate in italijanske verze, pa najbrž ne bo treba prevajati niti tujcem.
NUJNI POSEGI	Orožniki Policija	112 113
PRVA POMOČ V BOLNICAH Gorica Tržič Krmin Čedad		83991 72249 60124 73000
ZELENI KRIŽ	Gorica	31111
RDEČI KRIŽ	Trst Tržič	768888 73423
GASILCI	Trst Gorica Tržič Videm	2222 22222 72222 501222
OROŽNIKI	Trst	744935
Gorica	82044
Tržič	72276
Čedad	730405
PROMETNA POLICIJA	
Trst	422222
Gorica	22333
Tržič	72100
Čedad	731142
TAKSIJI	Trst 307730 in 54533
Gorica (Korzo) 34000 Gorica (Postaja) 83355 Tržič	44500
Ronke (letališče) 779193 Čedad (Postaja) 731830
Ukrepi v zvezi s prosto cono
Nakaznice za gorivo proste cone bodo pričeli deliti 19. januarja
UIL o goriški prosti coni
Za izglasovanje novega zakona takojšen enoten nastop vseh sil
Boni za gorivo proste cone — kontingent za leto 1987 bodo na razpolago že čez dobrih deset dni. Tako izhaja iz tiskovnega poročila, ki ga je izdala goriška trgovinska zbornica. Predsednik te ustanove je namreč v okviru pooblastil, ki jih ima, odredil vse potrebno za začetek razdeljevanja prvih kontingentov blaga namenjenega za široko potrošnjo, kakor tudi blaga namenjenega nadaljni industrijski predelavi. V kratkem bodo odredbo ratificirali in izpopolnili v razširjenem odboru trgovinske zbornice.
Ukrep predsednika zbornice daje možnost uvoza do največ 30 odstotkov letošnjega celoletnega kontingenta blaga, navedenega v blagovni listi "A" (blago za široko potrošnjo) in do največ 40 odstotkov kontingenta blaga po listi "B" (blago za industrijsko predelavo).
Kakor izhaja iz poročila za tisk, bodo za porazdelitev prvega kontingenta veljali isti kriteriji, kakor na začetku lanskega leta. Spremembe, če se bodo izkazale za potrebne, bodo uvedli kasneje.
Isto velja seveda tudi za razdeljevanje bonov za gorivo po znižani ceni in za količino, ki jo vsak upravičenec
prejme. Zaenkrat bodo upravičenci prejeli enako količino bonov, kakor lani, v začetku leta. Morebitne razlike bodo upoštevali ob drugi porazdelitvi.
Omeniti velja še, da bodo bencinske bone in bone za dizelsko gorivo pričeli razdeljevati 19. t. m. v vseh šestih uradih v pokrajini: v Gorici, Krminu, Gradežu, Gradišču, Tržiču in Ronkah. Tudi cena goriva proste cone bo zaenkrat enaka lanski, čeprav je slišati že tudi predloge, naj bi razširjeni odbor trgovinske zbornice sklenil povišati prelevman in s tem zagotoviti nekoliko večji dotok finančnih sredstev v Goriški sklad, ki se v dobršni meri financira prav iz prelevmanov. Z drugo besedo: Trgovinska zbornica se odpove delu olajšav, ki jih priznava država s tem, da se določene količine blaga lahko uvozijo brez carine in drugih dajatev in ta sredstva nameni za fina-ciranje gospodarskih in družbeno koristnih pobud.
Spričo zadnjega poviška cene goriva v sosednji Jugoslaviji so se ustvarili pogoji za prilagoditev, oziroma povečanje prelevmanov. O tem bo sicer še precej razprave, preden bo sprejeta taka ali drugačna odločitev.
Nujen je takojšen in enoten nastop vseh družbenih sil, nujno je, da se premostijo polemike in da se omogoči pravočasno sprejetje novega zakona o goriški prosti coni. Sindikalna zveza UIL bo zvezi CGIL in CISL predlagala, da se preučijo možnosti za organizacijo velike ljudske manifestacije za obnovo zakona o prosti coni. Tako izhaja iz obširnega tiskovnega poročila o seji pokrajinskega tajništva zveze UIL, ki je bila, kot kaže, v celoti posvečena problematiki zakona o prosti coni, Goriškemu skladu itd. Pri zvezi UIL sicer izražajo nezadovoljstvo, da je bil zakon podaljšan samo za eno leto in da niso bile vnešene potrebne novosti. Po drugi strani pa, tako izhaja iz poročila, je bila spričo polemik in ostrega nasprotovanja raznih krogov, pot vladnega dekreta edina možna stvarna rešitev.
Zdaj pa ni mogoče več izgubljati časa, ampak je treba ukrepati hitro; prvič, da se vladni dekret spremeni v zakon in da se prične razprava o dveh osnutkih zakona, ki sta bila vložena v parlamentu. Sindikalna zveza UIL predlaga, naj bi novi zakon o goriški prosti coni, ob upoštevanju predlogov, ki so bili izraženi v skupnem doku-
mentu vseh gospodarskih in družbenih sil, imel veljavo do leta dva tisoč.
Razstava o preteklosti Haife in Izraela
V deželnem avditoriju bodo danes ob 18. uri odprli razstavo o arheoloških zbirkah v Izraelu in posebej še v Haifi. Razstavo prireja goriška občina v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom v Rimu ter muzejem iz Haife. Razstavo, ki obsega 134 eksponatov, so si doslej lahko ogledali v Marseillu, Fiesolu in tudi v Trstu. V Gorici bo na ogled do 25. januarja.
Izlet v Berlin bo od 11. do 15. maja
Naročnike in bralce, ki so se prijavili za izlet Primorskega dnevnika v Berlin, obveščamo, da bo izlet anticipiran za dva dni. Izlet bo od 11. do 15. maja in ne od 13. do 17. maja, kakor je bilo prvotno najavljeno.
Zaradi pozne ure obravnava odložena na ponedeljek
Trgovec in podčastnik finančne straže pred sodniki zaradi podkupovanja
V ponedeljek na Vrhu težave z vodo
Ravnateljstvo vodovodnega konzorcija CAFO obvešča, da bodo v ponedeljek, 12. t. m. izvedli zahtevnejši poseg na vodovodnem omrežju, na kraš-kem območju. Zaradi del bo po vsej verjetnosti prišlo do prekinitve dobave vode na območju Vrha. Ravnateljstvo priporoča uporabnikom, naj ta dan omejijo porabo vode, obenem prosi za razumevanje.
Priporoča obenem, spričo izredno nizkih temperatur, naj občani primerno zavarujejo števce in druge naprave vodovodnega omrežja.
Kmečka banka - Gorica čestita tvrdki Bratje Tabaj iz Štandreža ob lepem poslovnem uspehu, ob današnjem odprtju novih proizvodnih in upravnih prostorov v industrijski coni.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
dramski odsek
uprizori
komedijo v treh delih
B. NUŠIČA
Narodni poslanec
Režija EMIL ABERŠEK
Premiera:
jutri, 11. januarja 1987, ob 17. uri v Štandrežu.
Podčastnik finančne straže, 45-letni Vinicio Gabriele, z bivališčem v Ogleju in službenim mestom v Gradežu, ter grosist z ribami, 42-letni Walter Vettori iz Štarancana, sta včeraj bila na zatožni klopi zaradi poskusa podkupovanja.
Vettorija so novembra ustavili financerji iz Tržiča ter mu zaplenili dokumente, ki so dokazovali, da si je nabavljal blago "na črno" in tako sleparil davčno upravo. Trgovec se je obrnil do prijatelja Gabrieleja in z njegovim posredovanjem skušal podkupiti finančne stražnike, kot se marsikdaj dogaja ob podobnih priložnostih.
Tokrat je šlo drugače, saj tržiški financerji niso sprejeli ponudbe (menda 20 milijonov lir), posneli pa so telefonski poziv gradeškega kolege in s tem dokazom prijavili vso zadevo sodstvu. Javni tožilec je zahteval za oba obtoženca obsodbo na 3 leta zapora in dodatnih pet let prepovedi opravljanja javnih služb. Zagovorniki obtožencev so na razne načine poskušali izpodbiti obtožbe in zahtevali čim nižje kazni ter, v vsakem primeru, prostost za svoja varovanca. Zaradi pozne ure so sodniki odložili na ponedeljek zaključek obravnave, še pred tem pa izpustili obtoženca na začasno prostost.
Oproščen obtožbe posesti orožja
Stric Lovre bo gotovo zadovoljen. Na goriškem sodišču so včeraj oprostili vsake obtožbe 47-letnega Stanka Kosiča iz Doberdoba, glavnega animatorja doberdobskih pustnih prireditev in progreba strica Lovreta. Kosiča so aretirali pred tremi leti, pod obtožbo nedovoljene posesti orožja. Med preiskavo v njegovi hiši so namreč odkrili
Pet oseb je bilo ranjenih, od teh ena zelo težko, v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj v prvih jutranjih urah pri Romansu. 22-letni Fernando Ber-tossi iz Škocjana ob Soči je z avtom silovito trčil v drog ob cesti. Pri tem je bil sam laže ranjen in se bo moral zdraviti 30 dni. Telesne poškodbe so zadobili tudi štiri sopotniki in sicer 20-letni Daniele Bertogna, 21-letna Alessandra Trevisan, 21-letni Stefano Pilardi in 20-letni Paolo Persinovich. Persinovicha, ki je bil hudo ranjen, so prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
več starih pušk, samokresov, municije in drugega vojnega orožja.
Takoj se je izkazalo, da Kosič ni noben terorist, pač pa navdušen zbiratelj starega orožja. Toda, ker zakon ne dela razlik, je vsa zadeva romala na sodišče, kjer je bila po treh letih končno obravnava. Javni tožilec je ugotovil, da je za posest nekaterih vrst orožja medtem nastopila amnestija, zaradi posesti drugih komadov pa je zahteval obsodbo na poldrugo leto zapora.
Sodniki so sprejeli stališče obrambe, da posest starega vojnega orožja, ki ga je Kosič zbiral po Krasu, ni kazniva, pač pa je to samo nedolžni konjiček.
Druga prometna nesreča se je zgodila v četrtek ponoči na avtocesti med Moščenicami m Redipuglio. Ranjen je bil Giuseppe Cozzolino iz Trsta, ki se bo zdravil 40 dni.
KINO VITTORIA
YUPPIES 2
Danes: 18.00 - 20.00 - 22.00 Jutri: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00
Z avtom v drog ob cesti
Jutri v Ronkah koncert božičnih pesmi
Slovenski ženski pevski zbor v Ronkah vabi jutri popoldne na koncert božičnih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Lovrenca. V goste so tokrat povabili mešani pevski zbor Pod lipo, iz Benečije, ki ga vodi Nino Specogna. Na koncertu bodo nastopili tudi gojenci Glasbene šole iz Špetra.
Slovenski ženski pevski zbor v Ronkah je v zadnjem času pripravil vrsto prireditev z namenom poživiti kulturno-prosvetno dejavnost med rojaki v Laškem. V ta okvir se uvršča tudi jutrišnji koncert, ki bo ob 15.30. Namenjen je predvsem Slovencem v Laškem in nasploh vsem ljubiteljem slovenskega petja in glasbe. Posebej pa velja naglasiti dejstvo, da na njem sodelujejo glasbeni poustvarjalci iz Benečije.
koncerti
V Domu upokojencev A. Culot v Lečniku bo jutri ob 10. uri nastopil zbor Ot-tetto isontino, ki ga vodi F. Oualli. Zbor bo pel tudi pri maši, v drugem delu koncerta pa bo izvajal božične pesmi.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da avtobus za izlet v Škofjo Loko jutri, 11. t. m., odpelje ob 6. uri izpred Kulturnega doma v Sovodnjah. Priporoča se točnost ter primerna obutev. Kosilo iz nahrbtnika.
SPD GORICA obvešča da zaradi izredno neugodnih snežnih razmer tudi jutri, 11. t. m., ne bo smučarskega tečaja in izleta na Nevejsko sedlo.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU
”ANTARCTICA“
Film KOREYOSH1 JA KURAHARE Glasba: VANGELIS
Danes ob 21. mri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Stregati«.
CORSO 18.00—22.00 »7 chili in 7 giorni«. VITTORIA 18.00—22.00 »Vuppies 2«.
Tržič
COMUNALE 18.30—21.30 »Morte di un commesso viaggiatore«.
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Gli aristogat-ti«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Antar-ctica«. Rež. Koreyoshi Kurahara. Glasba Vangelis.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Dirka Kanonbal II«, ob 22.00 »Doživetja čistilca oken«. Nočni kino.
DESKLE 19.30 »Moja Afrika«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
Ciril Zlobec očaral na srečanju z goriško publiko
Slovenci potrebujemo danes predvsem samozavest
»Čutil sem človeško in pisateljsko dolžnost, da povem svoje mnenje o nekaterih med najbolj živimi pa tudi - zakaj ne? - najbolj motnimi problemi, ki jih danes doživlja naša družba.«
Tako je pesnik in prevajalec, pa tudi politik, ali bolje, kot se je sam označil, "kulturnik v politiki", Ciril Zlobec označil vzgibe, ki so ga privedli do tega, da je vrsto posegov, člankov, esejev in razmišljanj, ki se pretežno vrtijo okrog vprašanja slovenskega naroda, njegove sedanjosti in vloge v današnjem svetu, zbral v posebni knjigi. Knjiga z naslovom Slovenska samobitnost in pisatelj je pred dobrim mesecem izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Kot je povedal urednik knjižnih izdaj Marko Kravos je v tem kratkem času prva izdaja že skoraj pošla, kar je pravi fenomen za esejistično literaturo in dokazuje, da je Zlobec zadel v živo in aktualno problematiko.
Priložnost za neposredno srečanje in razgovor s pisateljem je goriška publika imela - in v zelo velikem številu izkoristila - predsinočnjim na predstavitvi knjige v Kulturnem domu. Pobudo za večer sta dala Ljudska knjižnica Damir Feigel in Kulturni dom. Gosta je predstavila Nada San-zin, v imenu upravnega odbora Kulturnega doma, nato pa je nekaj uvodnih misli k večeru izrekel dr. Mirko Primožič, ki je posebej podčrtal zanimivost in aktualnost Zlobčeve knjige tudi za Slovence izven meja matične domovine.
Besedo je zatem prevzel sam avtor, ki je spregovoril ne toliko o knjigi sami, kolikor o vprašanjih, ki jih je obravnaval tudi v knjigi. V Jugoslaviji, ki pozna še izrazite razlike med narodi in tudi socialne razlike, so danes vprašanja okrog naroda in narodne identitete pereča in aktualna. Slovenci smo v tem samospraševanju o sebi šli
najdlje. S to ugotovitvijo si Zlobec razlaga uspeh, ki ga ima njegova knjiga ne samo med intelektualci, pač pa tudi med preprostimi ljudmi, ki prav tako doživljajo te probleme in iščejo nanje odgovor. Gre za vrsto vprašanj, ki jih lahko strnemo v eno samo: kaj mora narediti majhen narod, kakršen je slovenski, da bi se ohranil kot narod v trenutku, ko vsi zunanji pogoji ogrožajo njegovo identiteto.
Pisatelj daje na ta vprašanja nekaj odgovorov, predvsem pa omogoča jasnejše gledanje na za-
pletene aspekte stvarnosti, ki v njegovih pisanih ali izrečenih besedah zadobijo nesluteno jasne obrise. Ne toliko, ker bi Zlobec poenostavljal stvari, pač pa predvsem zato, ker gre pri vsakem problemu njegovo razmišljanje prav do bistva, brez dlačice na jeziku, ne izogiba se spornim vprašanjem in polemiki, nasprotno, izziva jo, kot najbolj zdrav in konstruktiven način za razčiščevanje in reševanje problemov.
Kako torej gleda Zlobec na vlogo slovenskega naroda danes? »V Jugoslaviji,« pravi, »se danes bijeta dve tendenci: po prvi naj se narodi
krepijo znotraj sebe in nato (po dogovoru) suvereno združujejo, po drugi pa je vsako poudarjanje narodne zavesti nevarno, ker se lahko sprevrže v nacionalizem, in je zato treba poudarjati le to, kar je skupnega med narodi.« Izraz tega konflikta so skupna programska jedra. Zlobec nima dvomov, da so po vsebini še tako zmerni predlogi glede teh nesprejemljvi, kajti uveljaviti je treba princip, da naj vsak narod sam odloča kakšna naj bo vzgoja in izobraževanje njegovih otrok. Navedeni konflikt pa je tesno povezan z drugimi problemi, predvsem socialnimi in ekonomskimi, saj prav neravnovesja na gospodarskem področju pogojujejo odnose med narodi.
Slovenci imamo svojo pomembno vlogo tudi v širšem evropskem kontekstu. Kot srednjeevropski narod skušamo s poudarjanjem lastne kulturne identitete ohraniti duhovne vrednote v svetu, ki grozi, da bo do skrajnosti tehniziral človeka. Duhovno vrenje, katerega nositelji smo, je zaradi tega lahko zelo koristno in zanimivo za večje narode. Sposobni moramo biti, da komuniciramo s širšim svetom, vendar brez kompleksov, kot enakovredni sogovorniki, kajti samoponiže-vanje je najhuša bolezen. Zlobec ponuja svoj recept o tem, kako naj se Slovenci ponudimo svetu: biti moramo trdni in samozavestni navznoter in čimbolj odprti navzven.
»To so samo nekateri osebni in začasni zaključki, do katerih me je privedlo razmišlanje,« je pisatelj opozoril publiko, ki mu je z zanimivimi vprašanji dala možnost, da je še podrobneje opredelil svoje gledanje na mnoge probleme. Nikar torej slepo sprejemati in slediti temu ali onemu receptu: predvsem je potrebna samozavest, tako za narod kot za posameznika.
Pozno antično grobišče pri Fari Grobovi pod grobljo sredi vinograda
Doslej ugotovili sedem grobov - Morda gre za obsežno nekropolo
Pred nekaj meseci so v Romansu pri kopanju temeljev za postavitev rezervoarja vodovodnega omrežja naleteli na grobišče iz zgodnjega srednjega veka. Pred kratkim, konec prejšnjega tedna pa so pri Villanovi pri Fari, stroji odkrili poznoantično grobišče. Skeletne grobove so odkrili na polju, dober kilometer izven zaselka Villanova, v smeri proti kočniku, sredi obsežnega vinograda. O tem smo na kratko že poročali.
Grobovi so bili pod grobljo, to je pod kupom kamna, ki so ga kmetje v stoletjih pobirali na bližnjih prodnatih poljih. Takih grobelj je v okolici kar precej. Lastniki so nameravali naneseni material odstraniti in na kraj navoziti novo plast zemlje ter površino, okrog 700 kvadratnih metrov veliko območje, pridobiti za obdelavo.
Dela so seveda takoj ustavili ter območje primerno zavarovali. Pred strojem so rešili sedem skeletnih grobov, medtem ko jih je bilo najbrž nekaj uničenih še preden so delavci opazili, da pravzaprav kopljejo na starem pokopališču. Po predmetih, ki so jih našli poleg kosti in ki so razmeroma dobro ohranjeni, strokovnjaki domnevajo, da gre za poznoantično nekropolo. Našli so namreč nekaj bakrenih novcev cesarja Konstantina, leščerbe, fragmente keramične posode itd.
Do zdaj odkriti grobovi so različno globoki, razlike so tudi v načinu pokopa. Nekateri grobovi so bili ograjeni in pokriti z velikimi kamnitimi skodlami iz laporja, drugi so bili narejeni v goli zemlji. Razlika v načinu pokopa naj bi bila odraz različnega družbenega statusa umrlih.
Arheološko najdbišče so si že ogledali predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo, s posebnim zanimanjem sledijo zadevi upravitelji občine Fara.
S sondiranjem bližnjega območja bodo skušali ugotoviti obseg nekropole in tudi morebitno prisotnost razvalin stare naselbine, ki je bila prav gotovo kje v bližini. Morebitne ostaline, ki se skrivajo v zemlji bodo skušali ugotoviti tudi s posebno tehniko fotografiranja, oziroma pregledovanja terena iz zraka. Vendar bodo to opravili predvidoma šele spomladi, ko bodo vegetacijski pogoji primerni.
Strokovnjaki domnevajo, da so naleteli na obsežnejše grobišče. Del groblje, ki ga še niso odstranili in sosednja zemljišča skrivajo najbrž še druge grobove, morda iz kasnejšega obdobja.
Kraju, kjer so odkrili nekropolo domačini pravijo Maserie. To je mikroto-
ponim, ki bi po naše pomenil grobljo, grobljico, gomilo nanošenega kamenja. To ledinsko ime je splošno razširjeno v Furlaniji in Karniji in se pojavlja v raznih krajih v različicah (Mase-ria, Maseriane, Maserie, Maseries, Ma-seriis, Maserons, Maserotis, Maserute itd).
Na območju Fare — ime kraja naj bi bilo langobardskega izvora - so v preteklosti že naleteli na arheološke najdbe. Tako na Majnicah, kjer naj bi bil rimski most čez Sočo, v zaselku Borgo Grotta pa so med vojnama odkopali nekaj grobov, prav tako iz obdobja pozne antike.
Morda bo prav nekropola, ki so jo te dni naključno odkrili, pomagala da si bomo lahko ustvarili pravo podobo, kaj je pomenila Fara s svojo strateško lego v starem veku in kaj kasneje, ko so se tod naselili Langobardi.
Premiera
»Narodnega poslanca« Jutri v Štandrežu
Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež se bo jutri predstavil z novim delom. Ob 17. uri bo v župnijskem domu v Štandrežu premiera Nu-šičeve in Govekarjeve komedije Narodni poslanec v režiji Emila Aberška. Vloge bodo tolmačili: Božidar Tabaj, kot Jevrem, Majda Paulin kot Pavla, Valentina Pavio, kot Danica, Silvana Žnidarčič kot Marina, Damjan Paulin kot Sekulič, Vladimir Bastjančič kot Joviča, Mario Mučič kot Sima, Jordan Mučič kot Spira, Daniela Puia kot Spirnica, Marko Brajnik kot Ivkovič, Marjan Breščak kot Sreta, Marjan Zavadlav kot Mladen, Mitja Breščak kot orožnik in Marko Tabaj kot vajenec. Za sceno je poskrbel Lucijan Pavio, šepetalka pa bo Tiziana Zavadlav.
Novo odrsko delo v postavitvi štan-dreške dramske skupine bo nedvomno naletelo na ugoden odziv domačega občinstva in tudi iz drugih krajev, kjer ljubiteljske gledališčnike že dobro poznajo.
Premiera bo, kakor smo uvodoma zapisali, jutri ob 17. uri v Štandrežu, v župnijski dvorani.
Podjetje Tabaj v novih prostorih
V Štandrežu, na območju industrijske cone, bo danes prijetna slovesnost ob odprtju novih proizvodnih prostorov obrtniške delavnice bratov Tabaj. V razmeroma kratkem času je tvrdka zgradila v industrijski coni novo proizvodno halo in upravne prostore, kjer se bo odslej odvijala vsa dejavnost — proizvodnja kovinskih zapiral in drugih konstrukcij.
Slovesnost bo ob 17.30 v Ulici A. Gregorčiča, ob pokrajinski cesti proti Sovodnjam.
Včeraj na Goriškem minus devet
Pogovor s Francem Cibicem
Dve desetletji je raznašal dnevnik od pevmskega mosta do Ločnika
Vremenoslovci se tokrat, kot kaže, niso ušteli. Val mrzlega zraka je zajel tudi naše kraje, morda pa bo že danes ponoči tudi snežilo. Snega bi bili seveda najbolj veseli v zimskošportnih središčih.
Na Goriškem je bil, kot kaže, do zdaj najbolj mrzel včerajšnji dan. Na mirenskem letališču, kjer je manjša vremenska postaja, so v noči od četrtka na petek namerili kar minus 9 stopinj C. Najbrž je bila temperatura ponekod še nižja, zlasti v osojnih legah, ali pa v krajih, ki so izpostavljeni vetru. Za Gorico torej neobičajno nizke temperature, čeprav smo še daleč od minimuma v zimi izpred dveh let, ko so zamrznili vsi večji vodni tokovi in ko je nastala tudi precejšnja gmotna škoda zaradi popokanih vodovodnih cevi in drugih posledic nizkih temperatur.
Najbrž ne bo odveč priporočilo, ki smo ga sicer že nekajkrat objavili, naj občani, v kolikor tega še niso storili, primerno zavarujejo vodne števce in vodne cevi, zlasti še, če so na odprtem.
Zmrzal utegne povzročiti namreč precejšnjo škodo, ki jo po navadi opazimo šele, ko je prepozno.
Zima, čeprav hladna in suha, kakršna je letošnja, ima pač tudi svoj čar. Led te dni že oklepa javne vodnjake v parkih in ustvarja svojstvene skulpture. Ledene sveče že nekaj dni visijo z oboka predora pod gradom, čeprav so jih pred dnevi gasilci že tudi odstranili.
Kakšni so izgledi za prihodnje dni? Za danes napovedujejo poslabšanje, ki bo predvidoma prineslo nekaj padavin, v nižinah kot dež, v višjih legah pa kot sneg. Zaradi nizkih temperatur obstaja verjetnost rahlega sneženja tudi v nižjih legah. Hladno vreme bo predvidoma še nekaj dni, napovedujejo pa tudi burjo, ki bo pregnala oblake. Pihati bo predvidoma pričela že ponoči. Take so seveda napovedi. Tako pravijo vremenoslovci.
Na sliki: ledene sveče na vodometu v ljudskem vrtu na Korzu. Posnetek je od včeraj zjutraj .
Veliko je ljudi, ki so vsak dan zaposleni pri nastajanju dnevnika. Od časnikarjev pa do dopisnikov, od stavcev pa do tipkaric, od fotografov pa do ekspediterjev. Vsi imajo polne roke dela in si na vse mogoče načine prizadevajo, da vsako jutro postrežejo zahtevnim bralcem s čimbolj zanimivimi tiskanimi novicami.
Pri vsem tem teamskem delu pa ne smemo pozabiti tudi na veliko število zvestih raznašalcev, ki vsako jutro ponesejo na naročnikov dom nov izvod našega lista. Njihovo delo ne pozna zastojev. V zgodnjih jutranjih urah krenejo na pot s celim kupom izvodov časopisa, pa naj bo to poleti ali pozimi, če dežuje ali sneži. Večkrat jih hujše neurje zaloti prav med delom, kljub temu pa opravijo svoj »krog« uspešno.
Pred nekaj dnevi smo stopili do nekdanjega našega raznašalca in sicer 54-letnega Franca Cibica, ki živi v Podgori, da bi z njim nekoliko pokramljali o spominih na več kot dvajsetletno raznašanje Primorskega dnevnika.
Koliko let ste pravzaprav raznašali naš dnevnik in kam vas je pot v teh letih popeljala?
Z raznašanjem primorskega dnevnika sem pričel že leta 1960. Tedaj sem nosil časopis po celi Podgori, od mostiča pri Grojni pa do prvih ločniških hiš. V naslednjih letih sem občasno hodil tudi do Steverjana, ali bolje rečeno do Dolenjega konca. Pa tudi v samo Gorico sem službeno večkrat zahajal. Spominjam se, da sem se celih enajst mesecev poleg običajnega kroga po Podgori potikal vse do Travnika in skoraj do Solkana.
Kako ste prenašali gotovo težak kup dnevnikov in v kolikem času ste za-klučili vsakodnevno raznašanje?
Na pot sem krenil okoli devete ure. Najprej sem obredel ves podgorski del, nato sem šel navkreber proti Šte-verjanu, šele nato pa sem časopise ponesel še v bližnji severni del Gorice. Sprva sem se vozil kar s kolesom, res je, da v hrib ni šlo prav lahko. Zato sem večkrat najtežji klanec kar prepešačil, kolo pa pustil kar tam. Nazaj grede pa sem pobral znova bi-cikel.
Domov sem prihajal šele okoli ene ure, to se pravi za kosilo. To je bilo prenaporno, zato sem se tudi pred dvema letoma odpovedal mestu raznašalca.
Kako pa ste usklajevali raznašanje časopisa z vašim vsakdanjih delom, saj ste mi med pogovorom povedali, z lepo prispodobo, da ste bili krt, oziroma kmet?
Ja, ni bilo najlažje. Prevečkrat sem žal zanemaril zemljo, le da sem pravočasno raznesel dnevnik. Veste, jutranje ure so v kmetijstvu najboljše ure, prav te pa sem skoraj vsak dan posvetil nošenju časopisa. Poleg tega me je tudi branje zavajalo od mojega pravega poklica.
Sam rad berem, in večkrat se mi zgodi, da se v branje popolnoma utopim. Že večkrat se mi je zgodilo, da sem kar ob robu njive presedel nekaj prijetnih uric ob branju Primorskega dnevnika. Sedaj sem v pokoju in le občasno obdelujem zemljo, imam je še nekaj v kočniku. Upokojen sem že, zato rad sedem h štedilniku in vzamem v roke časopis.
Kaj pa se vam zdi sedanji format našega dnevnika in kaj mislite o njegovem poročanju?
Osebno ne polagam velike pozornosti na format časopisa, važno je kar je v njem napisanega. Glede tega se mi zdi sedanje poročanje nekoliko
preveč apolitično, raje sem ga bral, ko je bil nekoliko bolj agresiven. Treba je reči, da lepo sledi slovenskemu življu in vsemu ostalemu, kar se dogaja okoli tega. Vseeno bi osebno posvetil nekoliko več prostora italijanskim dogodkom, morda s kakšnim bolj obširnim člankom.
Ce bi potegnili črto nad vsemi temi leti, ki ste jih preživeli kot raznašalec, kako bi ocenili to obdobje?
Spoznal sem veliko ljudi, ki bi jih sicer gotovo ne. Rad se bom spominjal tega obdobja.
(Pogovor zapisal Marko Čubej)
Slovenski kvintet trobil
V Novi Gorici bo v ponedeljek, 12. t. m. ob 20.15 nastopil Slovenski kvintet trobil. Koncert je v okviru Zelenega abonmaja (četrti v tej sezoni), na razpolago pa so tudi proste vstopnice. Prireditev bo v veliki dvorani Kulturnega doma.
darovi in prispevki
Za društvo Pionieri volontari del pronto soccorso so z raznimi nameni darovali: Luigi Primosi 100 tisoč lir, Mario Fabian 10 tisoč lir, Antonio Mezzolo 5 tisoč lir, Sofia Suligoi 15 tisoč lir, Adele Sussi 10 tisoč lir, Sofia Suligoi 10 tisoč lir, Maria Padovan 20 tisoč lir, Luigi Berdon 10 tisoč lir, Ele-na Sortino 15 tisoč lir, Franco Narduz-zi 80 tisoč lir, Aliče Mauri 10 tisoč lir, Stefania Vvetich 100 tisoč lir, Ervina Feresin 60 tisoč lir, Antonio Mezzolo 30 tisoč lir, Anna Ricciardi 50 tisoč lir, Rosa Princi 2 tisoč lir, Vittoria de Bar-tolomei 30 tisoč lir, Dorina in Giulia Baissero 5 tisoč lir.
GOSPODJE STE REZERVIRALI?
Verzije Rover Serije 800. 825 Sterling: 2500r kubični, 24 ventilov, elektronsko vbrizgavanje goriva Multipoint, 173 KM, 215 km/h, 0-100 v 8,3", serijska ABS, usnjeni sedeži. 820 Sterling in Si: 2000-kubični, 16 ventilov, elektronsko vbrizgavanje goriva Multipoint, 140 KM, 205 km/h, 0-100 v 9,4”.
NOVA ROVER SERIJA 800
AUSTIN ROVER
ZASTOPSTVO ZA GORICO IN POKRAJINO
Smučanje: danes moški in ženske
Kar dva smuka za SP
Na rallyju od Pariza do Dakarja
Neveu in Vatanen še vodita
GARMISCH PARTENKIRCHEN -Ljubitelji smučanja bodo danes prišli na svoj račun, seveda če je vreme ne bo spet zagodlo. Na sporedu bosta namreč moški in ženski smuk za svetovni pokal. Moški se bodo pomerili v Garmisch Partenkirchnu, ženske pa v Mellauu.
Pred današnjo tekmo vlada v italijanskem taboru precejšen optimizem. S progo je zlasti zadovoljen Michael Mair, ki je dejal, da mu odgovarja.
Kot smo dejali, bodo ženske zaposlene v Melauu, kjer je bila včeraj najhitrejša Švicarka Maria Walliser pred Francozinjo Catherine Ouittet.
Medtem so sklenili, da bodo moški veleslalom, ki bi ga morali izpeljati v torek v Davosu, nadoknadili 20. t. m. v Adelbodenu.
Smučarski skoki v Beljaku
Zmaga Hansenu
BELJAK — Z včerajšnjo tekmo v Beljaku se je pričela 19. skakalna turneja treh dežel, ki pa je letos žal okrnjena, saj so zaradi finančnih, deloma pa tudi organizacijskih težav, Trbižani morali odpovedati svoje tekmovanje. Tradicionalna prireditev, ki velja tudi za evropski pokal, se je tako skrčila le na preizkušnji v Beljaku in Planici.
V konkurenci 68 skakalcev iz 14 držav je včeraj zmagal Norvežan Han-sen, ki je skočil 82,5 in 80 m. Najboljši Jugoslovan je bil Robert Kopač, ki je bil po prvi seriji drugi (82 m), a si je s slabim skokom v drugi (77 m) pokvaril uvrstitev. Drugo mesto je zasedel Ha-selberger (ZRN), tretji je bil Pinzani (It.), četrti pa Bulau (Kan.).
Danes se bo tekmovanje zaključilo na 90-metrski skakalnici v Planici.
DIRKOU (Niger) — Francoz Neveu med motociklisti in Finec Vatanen med avtomobilisti sta ohranila prvo mesto na skupni lestvici rallyja Pariz -Dakar ob koncu včerajšnje etape Per-duto - Dirkou v Nigerju. Včeraj so vozili v puščavi, med avtomobilisti pa se je znova uveljavil Francoz Rigal (mit-subishi), med motociklisti pa se je v ospredje prebil Francoz Lalay (honda).
Med motociklisti se je moral umakniti Pierre Marie Poli, v katerega se je zaletel Italijan Orioli. Poli si je zlomil nogo, kot tudi Italijan Boano.
Dirka se je med avtomobilisti končala tudi za Raoula Raymondisa, Patrick Zaniroli pa je prišel z eno uro zamude in je zgubil drugo mesto, Bri-tanes Andrew Cowan pa je ostal v blatu pri nekem prehodu vode, edinem na stotine kilometrov daleč.
SKUPNI LESTVICI: MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr.) honda 29.26’38'j 2. Auriol (Fr.) cagiva po 24'03’'; 3. De Petri (It.) cagiva 56T8"i 4. Rahier (Bel.) BMW sep?"; 5. Lalay (Fr.) honda 1.04T5"; AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen - Giroux (Fin.) peugeot 9.49T9"; 2. Mehta - Doughty (Ken.) peugeot 24'29"; 3. Zaniroli - Lopes (Fr.) range 1.08'54"; 4. Shinuzoka - Fenouil (Jap.) mitsubishi 1. 28’57"; 5. Ickx - Tarin (Bel.) lada 2.40’09".
Kasparov kritizira
MOSKVA — Svetovni šahovski prvak Kasparov je bil v intervjuju za Pravdo precej kritičen do sovjetske šahovske zveze glede sestave reprezentance za olimpiado v Dubaiu. Po mnenju Kasparova so olimpijsko moštvo sestavljali utrujeni igralci, tako da so na igre prišli povsem nemotivirani in bi se lahko zgodilo, da ne bi osvojili prvega mesta.
Košarka: danes v A-2 ligi
Annabella -Filanto na TV
V	anticipiranem srečanju italijanske košarkarske A-2 se bosta danes (TV2 ob 16.50) v Pavii spopadli domača Annabella in Filanto Desio.
Tržaški Stefanel se bo podal na zelo zahtevno gostovanje v Reggio Calab-rio, kjer se bo jutri pomeril z Violo. Slednja ima »le« osem točk več od Tržačanov, vendar pa Stefanel odločno računa na zmago. Goriški Segafredo bo igral domačo tekmo proti zadnjeu-vrščeni ekipi Corsa Tris iz Rietija.
Košarka: jugoslovanska B liga
Smelt Olimpija doma
Danes se bo v 1-B zvezni košarkarski ligi Smelt Olimpija, po torkovem prvem prvenstvenem porazu, doma spoprijela z Osijekom in računa na gladko zmago. Mariborska TIMA bo igrala v Borovu proti istoimenskem moštvu, Slovan pa bo v Zrenjaninu igral proti domačemu Servu Mihalj.
V	prvi zvezni ženski košarkarski ligi se bo danes v Banjaluki Iskra Delta Ježica srečala z ekipo Krajinaavto.
Današnje kolo prve moške košarkarske lige pa je sledeče: Jugoplastika -Budučnost; Bosna - Borac; Partizan -Rabotnički; MZT - Crvena zvezda; Sloboda - Šibenka. Jutri pa bo na sporedu (po TV ob 18.30) tekma v Zagrebu med Cibono in Zadrom.
Kitajska želi olimpiado
PEKING — Kitajska je zelo zainteresirana za organizacijo olimpijskih iger leta 2000. Tako je včeraj v pekin-gu izjavil glasnik kitajskega olimpijskega odbora, ki je izrazil še upanje, da bi njegova dežela gostila tudi 17. izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 2002. Glasnik je še pojasnil, da so kitajske športne oblasti že v stiku z mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodno nogometno zvezo. Prva večja športna prireditev, ki bo na kitajskih tleh, bodo 11. azijske igre (leta 1990).
Košarka: v drevišnjem zadnjem kolu 1. dela B-2 lige v Trevisu
Jadran proti nevarnemu Stefanelu
Drevišnji Jadranov nasprotnik budi spomine na sezono 1984/85 in na nepozabni večer (mogoče bolj ustreza beseda noč...) prestopa v B ligo. Od takrat se je marsikaj spremenilo, tako v strukturiranosti italijanskega drugo-ligaškega prvenstva kot v sestavi Jadrana in Stefanela, ki bo drevi v Trevisu pričakal našo združeno ekipo. Moštvo, ki nosi (že od poprej) isti naziv kot tržaški prvoligaš, je od časa titanskih spopadov z Jadranom v določenem smislu propadlo ali bolje rečeno, od nekdanjih visokih ciljev in ambicij so v Trevisu prešli na povprečne razmere. Verjetno je to vsaj v posredni zvezi z ogromnimi investicijami Stefanela v Trstu.
Kakorkoli že, Cedolinovi varovanci so na 12. mestu na lestvici. V preteklem kolu so tesno klonili pred Oder-zom v gosteh, zato pa imajo pozitiven obračun med zmagami in porazi na
domačem terenu. Jadranovci so torej obveščeni. Od postave, ki je pred dvema letoma igrala v končnici proti našim, sta ostala edinole še Gallina in Corro na bekovskih pozicijah. Ekipo sta okrepila bivša člana videmskega tretjeligaša Udine Nord, Turello in Berzanti. Še zlasti prvi je zelo natančen strelec. Brumnovi varovanci pa se ga verjetno prav dobro spominjajo. Na centru igra spet stari znanec naših košarkarjev - someščan Luciano Metlika, ki je v zadnjem petletju prebrodil ves Veneto in igral že v Montebelluni, Calstelfrancu, Pordenonu in kdo ve še kje.
To je zaenkrat vse, kar vemo o »propadlem plemiču«, ki bo drevi zasledoval maščevanje in skušal zaustaviti Jadranov vzpon proti vrhu. V tem tednu je našim nekoliko prekrižala račune gripa, ki je negativno pogojevala predvsem optimalno izpeljavo trenin-
gov. Mladi Lokar je sicer že v četrtek normalno treniral, tako da ima težave s povišano telesno temperaturo samo še Štefan Gulič. Jadranova postava bo vsekakor v celoti odpotovala v Trevi-so, tako da letošnjo inačico gripe lahko prekrstimo v delno prizanesljivo. Pričakovati je, da bo trojica naših centrov nadaljevala s prepričljivo igro pod košema, saj bo doprinos »dolginov« tudi drevi neobhoden za osvojitev oziroma za zasnovo osvojitve novih točk. Montebelluna bo namreč sprejela v goste neugodni Virtus iz Murana, tako da bi se Jadranu ob ugodnem razpletu ostalih tekem (predpogoj pa je seveda drevišnja zmaga), znašel na četrtem mestu.
Srečanje med Stefanelom in Jadranom bo drevi v telovadnici CSN v Drevoredu Europa v Trevisu, s pričetkom ob 21. uri.
(Cancia)
Boks: drevi za svetovni naslov
Oliva proti Gonzalesu
AGRIGENTO Italijan Patrizio Oliva bo na ringu v Agrigentu drevi skušal ubraniti svetovni naslov v superlah-ki kategoriji (verzija WBA) pred Mehikancem Rodolfom »Gatom« Gonzalesom, ki ima za sabo 43 srečanj, od katerih je 37 zmagal. Napovedi o izidu dvoboja so dokaj tvegane, protagonista pa nimata nobenega dvoma, kako se bo izteklo: oba šta brez pridržkov izjavljala, da bosta dosedanjemu obračunu lastnih uspehov prištela še enega.
Stecca uspešen v New Vorku
NEW YORK Italijanski boksar Maurizio Stecca je uspešno prestal preizkušnjo v Madison Sguare Gardnu proti Cleu Garcii iz Nicaragve. Stecca je prepričljivo zmagal po točkah v 8 krogih. -
Alfrede Evangelista evropski prvak
BILBAO (Španija) — Španski boksar urugvajskega porekla Alfredo Evangelista je z zmago s TKO v 5. krogu proti Nizozemcu Van Der Oertelaaru osvojil evropski naslov v težki kategoriji.
America’s Cup: še vedno polemike
FREMANTLE Jadrnici Australia IV, ki se je skupaj s Kookaburro III uvrstila v finale braniteljev America's Cup, grozi izključitev. Žirija se je namreč odločila, da znova preveri utemeljenot pritožbe Kookaburre II proti Australii IV in če bo priziv sprejela, konzorcij Alana Bonda ne bo mogel braniti pokala, ki ga je osvojil pred dvema letoma.
		kratke	vesti			
Mundialito: nov poraz Italije
SAO PAULO Tudi v drugem srečanju »mundialita senior« proti Zahodni Nemčiji je Italija doživela poraz (2:1) in praktično nima več možnosti, da bi se udeležila finala. Nemci so zmagali zasluženo, vendar Italija ni razočarala in predstava je bila sprejemljiva. Strelci so bili: Breitner v 6. min. (11-metrovka), Geye v 54. min. in Savoldi v 89. min. V 68. min. je bil zaradi pretiranih protestov izključen Morini.
Jutri bo na sporedu tretje kolo, v katerem bo Italija igrala proti Urugvaju, Brazilija pa proti Argentini. Lestvica je sedaj naslednja: Brazilija 3 (2 tekmi), ZRN 3 (2), Argentina 1 (1), Urugvaj 1 (1), Italija 0 (2).
Danielu Passarelli znižana kazen
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je igralcu Interja Passarelli znižala izključitev z dveh na eno kolo. Pred disciplinsko komisijo pa se bosta morala zagovarjati Maradona in predsednik Napolija Ferlaino zaradi izjav na račun sodnika po tekmi Fiorentina - Napoli. Iz podobnih razlogov bo moral odgovarjati tudi član Verone Volpati.
»Azzurri« za tekmo proti Grčiji
RIM Za prijateljsko nogometno srečanje z olimpijsko selekcijo Grčije (tekma bo v sredo v Patrasu) so bili sklicani naslednji italijanski igralci: Alessio (Avellino), Brio, Tac-coni, Mauro (Juventus), Bruno (Como), Carnevale (Napoli), Cravero, Romano (Napoli), De Agostini, Galia, Giuliani (Verona), Fusi, Salsano, Pellegrini (Sampdoria), 'lachini (Ascoli), Magrin (Atalanta), Tassotti, Virdis (Milan).
Nogomet: po daljšem premoru spet redno kolo 2. in 3. AL
Pri Krasu računajo na zmago proti Zarji
Po božičnih in novoletnih praznikih se bodo jutri nadaljevala amaterska nogometna prvenstva. V 2. AL, v kateri bodo odigrali predzadnje kolo prvega dela, so med »počitnicami« odigrali vse zaostale tekme. V 3. AL pa bo zadnje kolo, nakar bo prvenstvo znova prekinjeno, in sicer 18. in 25. januarja, ko bodo na vrsti vse zaostale tekme, in sicer sedem v skupini L in deset v skupini M.
2. AMATERSKA LIGA
KRAS - ZARJA
Robert Vidali (Kras): »Kot vsak derbi je tudi ta poglavje zase. Na igrišče bomo stopili s popolno postavo in računamo na zmago. Nočemo namreč izgubiti stika z vrhom lestvice. Zadnja dva derbija v Krasovem dresu sem izgubil in čeprav rek pravi, da v tretje gre rado, bomo skušali narediti vse, da tokrat ne bo obveljal.
V tem prvenstvu so po mojem mnenju favoriti Zaule, Primorje, Vesna in Kras, ki se tudi nahajajo na samem vrhu razpredelnice, vendar pa ne smemo pozabiti takih ekip, kot so Opici-na, Š. Sergio in S. Luigi.
Dosedanja slaba uvrstitev Zarje me nekoliko preseneča. Morda se mlajši in starejši igralci še niso ujeli, morda pa so imeli tudi nekaj smole.«
Med tednom se je precej govorilo o tvojem golu proti S. Sergiu...
»Bil je to moj najlepši gol v karieri, saj je žoga zadela prav zgornji kot
vrat, vendar pa moram poudariti, da sem imel tudi srečo in da lahko še stokrat streljam s tiste pozicije izven kazenskega prostora, pa ne bom zadel cilja.«
Boris Grgič (Zarja): »Tudi v tem derbiju zmagovalec ni vnaprej znan. Z jutrišnjo postavo na srečo nimamo problemov, pa čeprav smo med prazniki razumljivo manj trenirali. Menim, da so krasovci favoriti verjetno zaradi tega, ker igrajo doma. Odlika nedeljskih nasprotnikov je obramba z Darkom Škabarjem na čelu. Krasu vsekakor želim, da bi uspešno zaključil prvenstvo, saj je sposoben pripraviti podvig in napredovati. Kar se pa nas tiče, se pač borimo proti izpadu.
Razlogov za našo slabo lestvico je verjetno več. V prvi vrsti pa bi omenil še delno neuigranost med mladimi in starejšimi igralci in tu bi še dodal, da smo verjetno prej odpovedali mi, starejši zarjani, kot pa mlajša garda naših igralcev.«
STARANZANO - PRIMORJE
Kljub temu da ima Primorje na razpredelnici pet točk več od nasprotnikov, bo to gostovanje vse prej kot lahko. V začetku prvenstva ni šlo Staran-zanu najbolje, zato so v 11. kolu zamenjali trenerja. Fontana je zamenjal Gi-rotta, pod njegovim vodstvom pa ekipa še ni doživela poraza. Primorje bo torej v Staranzanu naletelo na močan odpor, za Prosečane pa bo tudi remi dobrodošel.
VESNA - OPICINA SUPERCAFFE'
Križani igrajo letos zelo uspešno na domačih tleh, zato pa vlada v taboru Vesne optimizem pred jutrišnjim nastopom. Ge sodimo po dosedanjih izidih, bi nasprotnik ne smel delati Vesni preglavic. Supercaffe v glavnem sestavljajo mladi nogometaši, katerim se je v zadnjih nastopih pridružil še isku-šeni napadalec Privileggi.
3. AMATERSKA LIGA
CUS - GAJA
Gajevci gredo v goste k presenetljivi ekipi CUS, ki je v zadnjih treh nastopih izbojevala kar šest točk in s tem dohitela Gajo na petem mestu lestvice. Gajevci, če hočejo seveda izboljšati položaj na lestvici, morajo zmagati.
S. VITO - BREG
To bo dvoboj med ekipama, ki letos nista izpolnila pričakovanj. S. Vito je na domačih tleh v štirih tekmah iztržil le točko. Bodo znali Brežani izkoristiti to ugodno okoliščino?
ARRIGOSPORT - PRIMOREC
Čeprav igrajo v gosteh, so Trebenci nesporni favoriti. Furlanska enajsterica, ki je še pred dvema sezonama igrala v 1. AL, je sicer odlično začela, vendar pa je v zadnjih petih nastopih igrala slabo, saj je v tem obdobju zbrala le tri točke. Skupno ima torej Arrigosport sedem točk. Trebenci pa so pred prekinitvijo prvenstva, če iz-
vzamemo delni spodrsljaj s Hermado, igrali res uspešno in s tem zasedli tudi drugo mesto na lestvici.
SAN NAZARIO - MLADOST
Doberdobce čaka jutri izredno težka preizkušnja, saj bodo igrali kar na igrišču vodečega San Nazaria. Po dolgem premoru zaradi novoletnih počitnic je vsak rezultat mogoč. Poraz vodečega San Nazaria bi gotovo bilo najlepše novoletno darilo vsem ekipam, ki so mu za petami. Vsekakor ne gre že predčasno vreči puške v koruzo.
MEDEA - JUVENTINA
Igralci Juventine bodo jutri gostovali v Medeji proti istoimenskemu moštvu. Naši predstavniki ne bi smeli imeti prevelikih težav, saj je Medea na dnu lestvice v družbi Azzurre. V prešnjem kolu so Štandrežci igrali neodločeno proti močnemu Isonzu, z zmago v tem kolu pa bi našiutrdili drugo mesto na lestvici.
FOSSALON - SOVODNJE
V prešnjem kolu so Sovodenjci nerodno klonili na tujem proti močne-muSan Lorenzu. Tudi v tem kolu imajo na sporedu težko srečanje, saj je Fossalon letos ena močnejših ekip. Trenutno imajo Sovodenjci dvanajst točk na skupni lestvici, to je dve manj od jutrišnjega nasprotnika. Z zmago imajo vsekakor možnost dohiteti skupinico ekip pred njimi.
DANES
SOBOTA, 10. JANUARJA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Trevisu, Drevored Europa: Stefanel - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	v Gorici: Ardita - Dom; 20.00 v Repnu: Polet - Breg Adriatherm
MLADINCI
17.00	v Repnu: Jadran Farco - Arte GO
KADETI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Stella Azzurra; 16.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Santos
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-tas - Bor Adriaimpex
DEČKI
16.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Fer-roviario; 17.00 v Nabrežini: Sokol - Bor Indules
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Trentu, Ul. S. Croce: Gaierhof Torrefranca - Meblo
MOŠKA C-I LIGA
21.00	v Štandrežu: Val Kmečka banka -Lac S. Giovanni Natisone
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Turjaku, Drevored Gramsci: Li-bertas Turriaco - 01ympia Kmečka banka; 20.00 v Fiume Venetu, Trg Marconi: Fiume Veneto - Bor JIK banka
ŽENSKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Fincantieri; 20.30 v tržiški športni palači: Villacher - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
18.00	v Štandrežu: Pastificio Crisci -Soča Sobema; 19.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor Val Sirion - Ron-chi; 20.00 v Muši: Mossa - Sloga
ŽENSKA D LIGA
19.00	v Nabrežini: Sokol Indules - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Sovodnjah: Agorest - Breg Agrar
UNDER 16 ŽENSKE
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Virtus Coop S. Barbara
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
15.00	v Bocnu: nastopa tudi Kras Glob-trade
ŽENSKA B LIGA
18.00	V Urbinu: TT Urbino - Kras Globtrade B
MOŠKA C LIGA
20.00	v Castelfrancu: Liberale A - Kras Globtrade
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Dolini: Breg - Ponziana
JUTRI
NEDELJA, 11. JANUARJA 1987
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - Zarja; 14.30 v Križu: Vesna - Opicina Supercaffe; 14.30 v Štarancanu: Staranzano - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
9.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito -Breg; 12.00 v Ribiškem naselju: CUS -Gaja; 14.30 v Vermeglianu: Arrigosport -Primorec; 14.30 na Proseku: San Nazario - Mladost; 14.30 v Medeji: Medea - Ju-ventina; 14.30 v Fossalonu: Fossalon -Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Costalun-ga - Primorje
NAJMLAJŠI
9.00	v Žavljah: Zaule - Breg; 10.45 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Vito - Primorje
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Kontovel Electronic Shop; 17.00 v Trstu, Ul. della Valle: Santos - Bor Radenska
KADETI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Ricreatori
DEČKI
8.30	v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Kontovel Electronic Shop
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Bocnu: nastopa tudi Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Trstu: Grandi Motori - Dom
MOŠKA D-2 LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Do-polavoro Tržič
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, licej Petrarca: Montasio -Breg Agrar; 9.30 v Repnu: Sloga Koim-pex - CUS Trst; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Julia
DIRKA TRIS
RIM — Zmagovalci dirke tris, ki jih je bilo 338, bodo ta teden prejeli po 2.709.598 lir. Zmagovita kombinacija pa je naslednja: 8 - 13 - 19. Prvi je prišel na cilj De Marco pred Divom del Cignom in Cisnadio.
Namizni tenis: v Bocnu se nadaljuje ženska A liga
Kras Globtrade pred odločilnimi srečanji
Namizni tenis: moška C liga
Krašovci v Castelfrancu
Danes se bo v Bocnu nadaljevalo žensko prvoligaško namiznoteniško prvenstvo. Bližamo se koncu izločilnega dela, zato vstopamo v najzanimivejšo fazo, ki se bo končala s polfinalnima srečanjima in dosegla višek v velikem finalu za določitev letošnjega državnega prvaka.
Kaj bi dejali o današnjem in jutrišnjem nastopu krasovk? V glavnem je treba poudariti, da so kljub praznikom Miličeva in ostale trenirale s polno paro in že podatek, da v tem času le štiri dni niso prijele za lopar, zamujeno pa so nadoknadile z dvema treningoma na dan, nam jasno priča o njihovi resnosti in navezanosti na klubske barve.
Tudi v Bocnu bodo skušale dati vse od sebe, saj nameravajo vsaj potrditi dobre nastope iz zadnjih prvenstvenih tekem. Krasovo zastopstvo bo tudi tokrat odpotovalo brez Sonje Milič, ki je znova službeno zadržana. Njo bo nadomestila naraščajnica Lara Širca. Na rezervni klopi tokrat ne bo sedel niti trener Matjaž Šercer, ki je ta teden v Vojvodini na predavanjih za dosego višje trenerske izobrazbe.
Popolnoma pa je okrevala Damjana Sedmak, ki bo danes nastopila za zeleno mizo trdno prepričana, da potrdi to, kar je bilo vsega pozitivnega v teku letošnjega prvenstva izrečenega in napisanega glede njene uspešne igre. Tudi Sonja Doljak je zdaj v dobri formi, kar je dokazala na bližnjih kvalifikacijah tretje kategorije za državno prvenstvo, ko je v Zgoniku, v dokaj ostri konkurenci, premočno osvojila
prvo mesto. Krasovke so odšle šele danes zjutraj na pot in sicer z vlakom zaradi napovedanega poslabšanja vremena.
Bernardičeva in tovarišice bodo danes napele vse sile, da bi se morda prvič v letošnjem prvenstvu dokopale do celotnega izkupička, saj je prvo mesto v skupini še dosegljivo, ker jih od Coccaglia loči le 6 točk. To je namreč zadnja priložnost, da se krasovke približajo Lombardčankam na lestvici. Že večkrat so naša dekleta proti vodilnemu na lestvici dokazala, da za njim prav nič ne zaostajajo. Manjka jim le še kanček športne sreče, ki je v večini primerov krasovkam obrnila hrbet. Istočasno pa bo treba paziti na nepredvidljive Milančanke, ki so sposobne vsakršnega podviga in še niso izgubile vseh upanj za vstop v polfinale.
Lestvica je po petih od skupno osmih kol naslednja: Coccaglio Brescia 26 točk, Kras Globtrade 18, Roy Milan 14, Recoaro Bočen 2 točki.
Ženska B liga
Osrednje srečanje v ženski B ligi bo v Trstu, kjer se bosta spoprijeli vodilni ekipi na lestvici, to je domači Grandi Motori in goriški Dom, ki je šele v zadnjem nastopu v letu 1986 prvič okusil grenkobo poraza. Obeta se izredno zanimiv boj, v katerem praktično ni favorita, naša dekleta pa bodo skušala s
ponovnim uspehom čimprej pozabiti na prejšnji spodrsljaj. Prva postava Krasa Globtrade bo tokrat prosta, ker se je veronski Borgo Trento umaknil iz prvenstva. Na izredno težko in skoraj brezupno gostovanje se bodo podale Krasove mlajše predstavnice, saj bo presenetljivi Urbino zanje zelo trd oreh. (Z. S.)
Drevi ob 20. uri bodo Krasovi tretje-ligaši nastopili v Castelfrancu Venetu proti nevarnemu Liberale A, ki zdaj zaseda eno izmed mest pri samem vrhu lestvice. Zaradi nerazpoložljivos-ti Šercerja bodo rdeče-beli nastopili v običajni postavi. To bo njihov zadnji nastop v prvem delu prvenstva in zelo težko je pričakovati, da bi se gostje vrnili domov z zmago v žepu, vendar s tem ni rečeno, da je njihova usoda že vnaprej zapečatena. Možno je tudi presenečenje.
V moški D-2 ligi
Naši favoriti
V najnižji ligi pa čaka Krasove igralce jutri ob 10. uri domači nastop proti tržiškemu Dopolavoro Ferrovia-rio, katerega so v prvem delu prvenstva že visoko premagali. Zato tudi tokrat, razen presenečenj, pričakujejo ponovno zmago, ki bi še bolj utrdila njihovo že itak odlično mesto na lestvici. (Z. S.)
V zadnjem kolu prvega dela odbojkarske B lige
Meblo v Trentu z bivšim prvoligašem
Gaierhof pa je zdaj le osmi s štirimi zmagami
Danes zjutraj bodo odbojkarice združene ekipe Meblo odpotovale na daljše gostovanje v Trento.
Tamkajšnji Gaierhof Torrefranca je še lani nastopal v A-2 ligi, a letos, kot se v zadnjih sezonah dogaja domala vsem strmoglavljenim prvoligašem, ni med protagonisti B lige, saj je pred zadnjim kolom prvega dela z osmimi točkami šele na 8. mestu vrstnega reda. Dosegel je rutinske zmage nad povprečnimi Cervignanom, Torriano in Albatrosom, kot uspeh mu torej lahko štejemo le zmago proti Nervesi.
Vsekakor menimo, da Meblovo gostovanje ne bo lahko. Naša ekipa je namreč daleč od doma še posebej ranljiva. V dosedanjih petih gostovanjih je namreč zmagala le v Cervinjanu in Gradišču, od koder so točke odnesle domala vse ekipe. Obema tema šibkima nasprotnikoma je med redkimi prepustila niz. Poraz v Fiessu je bil poglavje zase, glede na razplete na igrišču pa sta tudi poraza v Moglianu in Nervesi bolj sad slabe igre naših igralk, kot realne moči nasprotnikov.
Z zmago v Trentu - zdaj le še vselej ob ugodnem razpletu na drugih igriščih - bi Meblo še naprej ohranil del upanj, da poseže v boj za vrh. Danes bo namreč v osrednjem srečanju 11. kola vodilni Tregarofani gostoval na igrišču prerojene Nervese, ki je v minulem kolu dokaj nepričakovano zaustavila zasledovanje Mogliana. Ta bo igral v Fiessu in če si še ni opomogel, bi mu lahko tudi spodletelo, čeprav so gostiteljice vse prej kot močna šester-k_a (Fiesso je edini izgubil z zadnjeuvr-ščenim Cervignanom). V Gradišču se bosta pomerili Pepelki Torriana in Cervignano, ki sta bržkone že izpadli iz lige, zato je deželni derbi le prestižnega pomena. Conegliano (proti Ferrari) in Vladana (proti Albatrosu) bi morala uveljaviti prednost domačega igrišča. Kolo je torej pravzaprav še najbolj ugodno prav za Conegliano, ki po našem mnenju lahko upravičeno celo še meri na prvo mesto.
Avtobus Mebla za ekipo in navijače bo z nabrežinskega trga odpeljal že ob 9.30.
DANAŠNJI SPORED
Soteco Torriana - Eurometano Čer-vinjan; Gaierhof Torrefranca - Meblo; Nervesa - Tregarofani PD; Volpe Fiesso - Mogliano Venelo; Pro loco Vladana - Selina Albatros TV; Tenuta di Collabrigo Conegliano - Ferrara.
S srečanja Meblo - Vladana na Proseku
Naši odbojkarji v Št andr e žu s šibkim Lacom
Lepa priložnost za valovce
V boju za obstanek v C-l ligi čaka drevi ekipo Val Kmečka banka na domačih tleh izredno pomembna tekma z Lacom San Giovanni Natisone, ki je s štirimi točkami na predzadnjem mestu začasnega vrstnega reda. Srečanje je res lahko odločilnega pomena, ne toliko v nesrečnem primeru, da bi valovci nepričakovano zgubili, ampak predvsem v primeru zmage. Odbojkarji štandreškega društva bi namreč z novim uspehom postavili med sabo in drevišnjim nasprotnikom šest točk razlike, kar bi bilo spričo dosedanje bere gostov lahko tudi zadostno jamstvo, da je San Giovanni izločen iz vsakršne kombinacije za obstanek v ligi. Ob ekipi Spem iz Faenze, ki se kljub nekaterim znakom prebujanja nahaja v še slabših vodah, bi bile tako že dve ekipi na robu izpada in bi bilo treba najti le še eno »žrtev« (Bassano?), pa bi se za valovce sezona srečno iztekla.
Drevišnji gostje so edini zmagi dosegli v 3. in 4. kolu. Najprej so s 3:2 sredi Trsta premagali CUS, nato pa so s 3:1 odpravili pepelko iz Faenze. Odtlej, minilo je celih šest kol in dva meseca, niso več okusili slasti uspeha. Velja poudariti tudi, da so drevišnji gostje zadnje prvenstveno srečanje odigrali šele 20. decembra, saj so prejšnji teden počivali. Videli bomo, ali jim je odmor kaj pomagal ali je celo še poglobil njihovo krizo.
Kljub dosedanjemu razpletu je pričakovati, da bo stal valovcem nasproti motiviran nasprotnik, ki se zaveda, da je zanj srečanje morda odločilno. Vzpostavitev stika s sredino lestvice pa je za valovce, ki bodo v prihodnjem prvem povratnem kolu gostili šibki Spem, dosegljiva, priložnosti za osvojitev treh zaporednih zmag torej ne gre zamuditi.	*
DANAŠNJI SPORED
Bassano - Povoletto; Val Kmečka banka - Lac S. Giovanni; Ferroalluminio -Rangers; ASFJR - CUS Trst; Elettronica Motta di Livenza - Gioc Belluno.
Med četrtoligaškimi odbojkaricami Agoresta in Brega Agrar
V Sovodnjah derbi za vrh prvenstvene lestvice
V	deželnih odbojkarskih ligah bo danes na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva. Po današnjem boju bo torej mogoče narediti prvi obračun, ki pa je že zdaj za večino naših šesterk še kar spodbuden.
Ni treba posebej poudariti, da je letos skoraj vsako kolo zelo pomembno. Značilnost, lahko rečemo kar skupni imenovalec vseh prvenstev je ta, da se bodisi za vrh bodisi za dno bori veliko število ekip, se pravi, da ni nepremagljivih moštev niti pravcatih Pepelk oziroma, če so, jih imamo predvsem v D ligi, kjer pa je letos število izpadov tako veliko (kar pet, se pravi polovica ekip), da slabše ekipe bistveno ne vplivajo na vrstni red.
V	moški C-2 ligi bomo dobili po današnjem kolu realnejšo sliko o možnostih obeh naših šesterk. 01ympia Kmečka banka, ki je pravo presenečenje lige, se bo v gosteh (že drugič zapored) pomerila z novincem Torriano iz Gradišča, za katero lahko rečemo, da je ravno tako ugodno presenetila, saj ima zdaj le točki manj od Goričanov in se torej bori za napredovanje. Za Špacapana in tovariše je to drugo letošnje bolj zahtevno gostovanje po Maniagu (z ostalimi tekmeci za vrh so se Goričani doslej srečali doma). V primeru ponovne, že devete zmage, bi
še bolj utrdili svoje ambicije po napredovanju.
V ozračju »dodatne tekme za obstanek« se bodo borovci podali v Fiume Venelo. Po vrsti slabih nastopov čaka »plave« izredno pomembna preizkušnja, ki lahko v primeru zmage pomeni preokret za Bor JIK banko, a poraz bi bil ravno tako zelo zaskrbljujoč (čeprav še ne odločilen), saj bi neposredno vplival na vrstni red. Fiume Venelo ima namreč na lestvici enako število točk od borovcev.
Med ženskami se bodo borovke pomerile s tržiškim Fincantierijem, društvom in ekipo, ki sta v dokajšnjem za-
tonu po nekajletnem uspešnem igranju v tej konkurenci. Predvideva se lahka zmaga Bora Friulexport. Sloga Koimpex bo gostovala na težkem igrišču novinca Villacherja, ki je doslej res ugodno presenetil. Slogašice so v pokalnem nastopu pred prvenstvom enkrat že premagale tega nasprotnika, a tudi izgubile. Gostiteljice so favoritinje, a jim. prvenstvo nima več dosti kaj nuditi, zato bi jih bilo morda mogoče presenetiti.
V moški D ligi se ponuja ena redkih možnosti, da bi beležili tris zmag slovenskih šesterk. Tako sočani in sloga-ši na gostovanju v Štandrežu proti
Jutri pokrajinski občni zbor FIPAV
Jutri zjutraj bo na sedežu zveze v Ul. San Lazzaro izredni pokrajinski občni zbor FIPAV. Tržaški odbojkarski zvezi zdaj načeljuje izredni komisar, ker je dosedanji odbor odstopil. Že pred samo izvolitvijo je bilo pričakovati, da šibki odbor, ki je izšel iz skupščine, ne bo kos svoji nalogi in tako je tudi bilo, zdaj pa je vprašanje, kako naprej. Zveza namreč ne more dalj časa ostati brez vodstva, a novih kandidatov, ki bi sprejeli nalogo, da vodijo redno poslovanje, je težko najti. Del odgovornosti za takšno stanje imajo tudi slovenska društva, ki so v Trstu med vodilnimi in razpolagajo s precejšnjim številom glasov. V prejšnjih mandatnih dobah je bil v odboru večkrat prisoten tudi slovenski član, v zadnji pa ga ni bilo.
Jutrišnja skupščina se bo pričela ob 10. uri.
Crisciju oziroma Muši proti Mossi niso brez možnosti, od Našega prapora Vala Sirion pa že tako pričakujemo, da bo na domačih tleh odpravil povprečni Ronchi.
Osrednja tekma sploh bo vsekakor v Sovodnjah, kjer se bosta v okviru ženske D lige pomerila združena ekipa Agorest in dolinski Breg Agrar. Goričanke so še nepremagane, Dolin-čanke pa so prvič zgubile prav prejšnji teden v derbiju s Kontovelkami. Čeprav je do konca prvenstva še daleč, ni izključeno, da bi lahko nocojšnje srečanje že odločalo o tem, kdo napreduje v C-2 ligo. To je predvsem res v primeru zmage Agoresta, za katerega kaže, da ima več zagona in ambicij, a moral se bo spoprijeti z večjo izkušenostjo nekaterih Bregovih igralk, ki jim gotovo nočejo zlahka prepustiti zmage, saj tudi Breg Agrar resno računa na povratek med tretjeliga-še.
Dokaj pomemben derbi bo tudi v Nabrežini, saj tako Sokol Indules kot Kontovel Electronic Shop krvavo potrebujeta točki. Prav tile tekmi pa sta s kvalitetnega vidika tudi vse (ali skoraj vse), kar ponuja letošnja D liga, zato je tudi razmljivo, zakaj sta tako pomembni.
		obvestila -	obvestila
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. redni občni zbor v petek, 16. t.m„ ob 20. uri v 1. sklicanju In ob 20.30 v 2. sklicanju v sejni dvorani osnovne šole J. Jurčič v Devinu. Dnevni red: poročilo odbornikov, razrešnica. odboru, volitve novega odbora. Vabljeni!
MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa v Trento za prvenstveno tekmo B lige Torrefranca - Meblo ob 9.30 z glavnega trga v Nabrežini.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje tečaj telovadbe na osnovni šoli v Devinu vsak ponedeljek in petek, od 20. do 21. ure.
SPDT
obvešča, da bo odhod avtobusov jutri, 11. t.m., ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Poro Ulpiano) ter ob 7.00 pri Devinu, ob vhodu na avtocesto. Povratek je predviden ob 19.00 spet na Foro Ulpiano.
SK DEVIN
obvešča, da bo odhod avtobusa jutri, 11. t.m. za Ravascletto ob 6.15 iz Praprota, Ob 6.25 iz Nabrežine, ob 6.35 iz Sesljana in ob 6.45 iz Devina - Štiva-na.
NA RADIU TRST A
se jutri pričenja nedeljsko športno popoldne, ki ga vodi prof. Ivan Peterlin. Oddaja se bo pričela ob 14.45, trajala pa bo vse do 19. ure.
SMUČARSKI ODBOR ŠD BREG obvešča, da odpade izlet jutri, 11. t.m. zaradi pomanjkanja snega.
TAJNIŠTVO ŠZ BOR obvešča, da bo prva seja glavnega odbora v novem letu v ponedeljek, 12. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Zaželena je prisotnost vseh odbornikov.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 15. t.m. ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
Ponovno odpadla seja odbojkarske komisije pri ZSŠD1
Samo preobremenjenost ali še kaj drugega?
V četrtek je ponovno odpadla, zaradi premajhne prisotnosti društev, seja odbojkarske komisije pri ZSSDI.
To se je dogodilo v zadnjih dvajsetih dneh že drugič in zatorej verjetno to ni več samo slučaj. Tudi to, da sta bili na obeh sejah prisotni samo dve društvi, in obakrat isti, Bor in Sloga, verjetno ni zgolj slučaj.
Bolj verjetno je, da je prisotnost oz. odsotnost na sejah komisije le odraz zdajšnje organizacijske strukture naših društev. In če moramo le-to ocenjevati na osnovi sedanjega obnašanja, potem nas mora to stanje izredno zaskrblja-ti. Posebno če pomislimo, da je bila zadnja seja komisije posvečena diskusiji o jutrišnjem občnem zboru pokrajinske odbojkarske zveze, na katerem se bodo volili vodilni organi za prihodnje dveletno obdobje. Da po naših društvih primanjkuje vodstvenih kadrov - in zatorej imamo težave delegirati naše ljudi, da trosijo svoje sile tudi v zvezah - to je poznano in do določene mere lahko tudi sprejemljivo dejstvo. Da pa društva nimajo za potrebno oz. nimajo časa niti za to, da se med seboj pomenijo o problemih in posledicah, ki bi jih lahko tako ali drugačno vodstvo zveze imelo za bodoči razvoj naše odbojke, je povsem nerazumljivo in nesprejemljivo!
Za tako stanje obstaja verjetno le en sam razlog! Vodstva nekaterih naših društev so tako krhka in številčno omejena, da nimajo časa ali niso sposobna za nič drugega, kot samo za to, da skrbijo izključno za izpeljavo prvenstev. Taka ugotovitev pa je zelo zaskrbljujoča, saj sta obstoj in razvoj naše odbojke odvisna od mnogo večjih problemov; in če je stanje tako, ne vidimo, kdaj in kako bodo naša društva zmožna, da se resno, strokovno in programirano lotijo dela. Kako bodo rešila probleme vadbenih prostorov, strokovnih kadrov, števila igralcev? Kako bodo reševalap-roblematiko sodelovanja in združevanja? Kako bodo pripravljena konstruktivno odgovoriti vedno večjemu zanimanju gospodarstva do telesno kulturnega udejstvovanja?
Upati je samo, da so ta razmišljanja zgrešena ali da so le sad trenutnega še vedno prazničnega vzdušja naših ljudi ter da bosta že jutri masovna prisotnost in skupen nastop naših društev na občnem zboru zveze dokazala nasprotno. Kot je tudi upati, da se bodo odslej društva redno in resno udejstvovala tudi v tistih organizmih, kjer se ne razpravlja samo o rezultatih, ampak kjer se tudi skušajo postavljati temelji za bolj skladen in današnjim časom bolj primeren razvoj naše zamejske odbojke, (kg)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	|K|T^3 član italijanske
....^^Tr*'	ItP
10. januarja 1987
V veliko veselje prodajalcev peči Italija še vedno v ledenih sponah
RIM — Slabo vreme ne popušča. Italijanski Jug se je tudi včeraj prebudil obdan z neobičajno belino. V Ca-tanzaru je zamelo 10 centimetrov snega, tako da sose morali občani spoprijeti z verigami, če so se hoteli peljati z avtomobilom. Snežilo, je tudi v obalnem kraju Soverato, kjer so beli kosmiči prekrili plažo. Kaj takega, pravijo krajani, ne pomnijo od leta 1962.
Tudi na Siciliji je vremensko stanje nespremenjene. V dolinah dežuje, ponoči pa se premočena cestišča, zaradi nizke temperature, spremenijo v nevarna drsališča.
Sneži tudi v Apuliji, kjer je neobičajna snežna odeja pokrila celo »trul-le«. Sneg pa še ne povzroča največjih težav. Z morja namreč piha hladen
veter z jakostjo do 100 kilometrov na uro, tako da so morali v Bariju zapreti letališče.
Neobičajno mrzlega vremena so kajpak veseli italijanski prodajalci najrazličnejših dodatnih ogrevalnih sredstev, predvsem pa peči. Kaže, da so v zadnjih dnevih zabeležili kar 30 odst. porast prodaje električnih peči. Marsikdo bi si rad privoščil tudi na roke izdelano keramično peč, ki pa ni za vsak žep, saj lahko stane tudi do 10 milijonov lir.
Tako velikih keramičnih peči pa bi bili verjetno veseli na Poljskem, kjer so v četrtek zabeležili rekordno nizko temperaturo, kar 35 stopinj pod ničlo. Kot v Moskvi.
Kaže, da bo ladja Silvia (ZRN) ostala kar zasidrana v finskem pristanu Kamina	(Telefoto AP)
Delovna vnema ni vedno na mestu
PADOVA — Mestni redar iz Padove Giuseppe Procida tvega, da izgubi službo. Vzrok je njegova prevelika delovna vnema v palači Maroni, kjer je županstvo. Prejšnjo noč se je okoli županstva, kot je kasneje povedal, kretal nekdo, ki je vzbudil njegov sum. Ko sta malo kasneje prišla k vhodu načelnik liberalne skupine v občinskem svetu Marco Zac-caria in odbornik Giuseppe Calore, da bi ju spustil na dvorišče, kjer sta imela avto, se ni kaj prida menil za njun politični položaj, niti potem ne, ko sta pokazala osebni dokument. »Kdo mi jamči, da opravljata funkcijo, ki jo navajata,« ju je zavrnil. Sele ko sta telefonirala poveljniku redarjev, ju je Procida spustil na dvorišče po avto.
To pa ni uspelo Giorgiu Fornasieru, bivšemu predsedniku KZE, ki ga je Procida prav tako sprejel z naperjenim revolverjem. Niti odbornik Bigolaro, ki je prišel malo kasneje, ni omehčal pretirano previdnega redarja. Morala sta »vzeti pot pod noge« in oditi domov (stanujeta precej daleč), ob mrazu, ki je pošteno bril.
Stražnika-Ramba so začasno odpustili iz službe in mu odvzeli plačo, proti njemu pa so uvedli preiskavo. Tvega, da ga obtožijo zaradi grožnje predstavniku javne oblasti.
Močan potres na Japonskem
TOKIO — Najmočnejši potres v zadnjih letih je včeraj stresel severno Japonsko in območje njenega glavnega mesta. Prvi sunek 6,9 stopnje po Richerjevi lestvici so zabeležili ob 15.14 po tamkajšnjem času, (7.14 po našem času), drugega, ki je bil 4.6 stopnje, pa 16 minut kasneje.
Meteorološka ustanova je sporočila, da so potres najbolj občutili v mestih Marioka in Iwate. Ljudje so se sila preplašili in so na vrat na nos zbežali iz stanovanj, uradov in trgovin. To pa je bilo tudi vse: gmotne škode potres ni povzročil.
Kakor hitro se je zemlja stresla, so avtomatizmi ustavili vse hitre vlake v Marioki in Šinkan-senu. Avtomati so izključili tudi gorilce centralnih kurjav. Televizijska postaja NKH je v živo prenašala paniko, ki jo je potres povzročil med obiskovalci supermarketa v Marioki. Na malih zaslonih je bilo mogoče videti padanje blaga s
polic in paničen beg kupcev iz nakupovalnega središča.
Mateorološka postaja je sporočila, da je bil epicenter potresa 80 kilometrov globoko, v severnem predelu države. Ker so sprva sodili, da je bil epicenter pod morjem in ker so se bali, da bodo k obali prihrumeli velikanski rušilni valovi, je postaja sporočila, da je bil epicenter na kopnem in da potres morja ne bo vzvaloval.
Eno uro kasneje se je v Marioki, kjer so potres najbolj občutili, življenje vrnilo v normalne tirnice. Železniški vlaki so spet vozili, za promet so odprli tudi avtoceste, ki so jih kmalu po potresu iz previdnosti zaprli.
Edina škoda je nastala zaradi padanja blaga s polic. Neki trgovec z alkoholnimi pijačami je za televizijsko mrežo NHK izjavil, da je potres ljudi prestrašil in jih pognal na cesto.
Računalnik pokvarjen Rokopis v kioskih
MILAN - Popoldnevnik La Notte je včeraj izšel pisan in tiskan v neobičajni tehniki. Za takšno svojevrstno številko so se časnikarji in tiskarji odločili zato, ker jih je izdal računalnik. Dnevnik tiskajo v sodobni tehniki, tako kot našega. Toda na vsem lepem je šel računalnik v tilt in direktorju Pietru Giorgianniju ni preostalo drugega, kot da je sklenil članke pisati na mehanični pisalni stroj, naslove na prvi strani pa so grafiki napisali na roko. Tako je nastal originalen list, ki so ga tiskali v 8.000 izvodih, bralci pa so ga dobesedno razgrabili. Pa ne zato, ker je stal samo 200 lir, ampak zato, ker je izjemna, lahko bi rekli celo muzejska redkost.
Direktor Giorgianni je v uvodniku z naslovom Računalnik nas je izdal, opisal razloge, zakaj so tiskali takšen časnik. »Kadar odpove računalnik, še ni konec sveta,« se je tolažil direktor. »Natisnili smo časnik v sili, ker nismo hoteli zapustiti svojih čitateljev«.
V Rimu izpustili 12-letno Romko
RIM — Sodišče je odredilo izpustitev 12-letne Romke Sabine Adzovich, obtožene, da je poskušala ukrasti listnico potniku na avtobusu v Rimu. Po aretaciji so jo zaprli v Rebibbio, kjer je bila 26 dni, potem pa so jo premestili v zapor za mladoletne v Casal del Marmo. Za izvedence je imela Sabina 16 let in niso verjeli materi, da jih ima samo 12 in da jo zato ne smejo zapreti. Šele ko je sodišče dobilo potrdilo neapeljskega anagrafske-ga urada, iz katerega izhaja, da ima res 12 let, jo je izpustilo in poslalo v romsko taborišče v okolici Rima.
Nesreča v Beverly Hillsu
Policijski avto bi moral (med snemanjem nadaljevanja uspešnice Beverly Hills Čop) »treščiti« v mešalec, to pa je stuntmenom še predobro uspelo... (AP)
Med tamilskimi separatisti in singalsko redno vojsko
Srditi spopadi v Šri Lanki
NEW DELHI — Po vesteh, ki prihajajo iz indijskega glavnega mesta, se položaj v Šri Lanki ponovno zapleta. Ze nekaj dni divjajo na severu te otoške države srditi spopadi med rednimi šrilanškimi silami in tamilskimi separatisti, ki hočejo na severu države ustanoviti neodvisno državo. Te težnje pri odcepitvi od singalskega juga slabo prikrito podpira vlada v New Delhiju. Vsi dosedanji napori, da bi prišlo do sprave med obema skupnostima so se izjalovili. Tamilci namreč vztrajajo, da je njihov obstoj ogrožen, Singalci pa niso pripravljeni dati jim večje avtonomije. Najbolj vroče je na »osvobojenem ozemlju« polotoka Jaffna, kjer skušajo singalske redne sile s pomočjo letalstva prevzeti nadzorstvo. To jim je delno uspelo le v pristanišču Jaffni, kjer so zasedli neko telekomunikacijsko postajo. V spopadih je izgubilo življenje 13 oseb, 28 pa jih je bilo ranjenih.
Na sliki (telefoto AP) tamilski uporniki s 50-milimetr-sko protiletalsko strojnico patruljirajo po ulicah Jaffne, da bi preprečili-desantne napade singalskih helikopterjev.
»Zlate krogle« zanimiva generalka pred podelitvijo Oskarjev
Hollywoodska zveza filmskih kritikov iz tujine predstavila kandidate za nagrado Golden Globe
NEW YORK — Stopamo v sezono pomembnih, ko že ne prestižnih, filmskih priznanj, ki jih redno podeljuje ameriški filmski svet domačim in tujim režiserjem ter njihovim stvaritvam.
Oskar je seveda nagrada, ki nam je najmanj tuja, še posebno v zadnjih letih, ko se tudi italijanske televizijske mreže potegujejo za prenos slavne »noči zvezd« in nam na malem zaslonu prikažejo bleščečo krinko, za katero se skrivajo najostrejši hollywoodski podtalni boji.
Že Frank Capra, ameriški filmski mojster italijanskega porekla, je v svojih mladih letih spregledal, da si samo veljaki, taki, ki ustvarjajo pod okriljem velikih producentskih hiš, lahko drznejo imenovati (in zagovarjati) kandidata za oskarja. Njegova ugotovitev pa je verjetno še danes povsem veljavna.
Režiser-igralec Woody Allen
Nekaj svežine pa vnaša, v celoten kontekst ameriških filmskih nagrad, vrsta obrobnih priznanj, ki jih podeljujejo posamezne kategorije filmskih delavcev ali strokovnjakov. Med slednjimi spadajo tudi člani Hollywood Foreign Press Association (Hollywoodske zveze filmskih kritikov iz tujine), ki izraža svoje vrednotenje minule filmske letine v »zlatih kroglah« (Golden Globe). To nagrado podeljujejo teden pred objavo dokončnih imenovanj za oskarje.
Med letošnjimi kandidati za Golden Globe, ki jih bodo izročili 31. januarja, sta na prvem mestu režiserja Woody Allen in Roland Joffe. Prvi za svojo newjorško komedijo Hannah and Her Sisters, drugi pa za svojo misjonsko dramo The Mission. Med kandidati za najboljšo režijo pa sta tudi Rob Reiner, avtor filma Stand by Me, in Oliver Stone za Platoon.
V	kategoriji dramatičnih filmov, bosta Missjonu potegovali nagrado angleška filma Mona Lisa in A Room VJith a View, predstavnik novega ameriškega vala »vietnamskih« filmov Platoon, Stand by Me, ter filmska verzija dramskega dela Children of the Lesser God.
V	kategoriji glasbenih filmov in komedij pa bodo morali Allenu »kljubovati« Crimes of the Heart, avstralski film Crocodile Dundee, Down and Out in Beverly Hills, ter Cop-polov film, v katerem igra glavno vlogo Kathleen Turner, Peggy Sue got Married.
Zanimiv je tudi izbor kandidatov za Golden Globe v kategoriji igralcev v dramatični vlogi, kjer je posebno v moški kategoriji vrsta izrednih interpretov: Harrison Ford (The Mosguito Coast, ki ga v ZDA ne morejo prehvaliti), Dexter Gordon (saksofonist Tavernierovega filma Round Midnight), Bob Hoskins (debelušasti zvodnik v Moni Lisi), Jeremy Irons (The Mission) in Paul Newman (za Scorsese-jev film The Color of Money). V ženski kandidatni listi se za nagrado potegujejo Julie Andrevvs [Duet fpr One), Anne Bancroft [Night Mother), Farah Fawcett (Extremities), Mar-lee Matlin (gluhonema igralka, ki nastopa v filmu Children of the Lesser God) ter Sigourney Weayer [Aliens).
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE