marec 1 99
U
VIDEO • OPTIKA
1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16
tel./fax:777 777,777 573,778573
Iz Jernejeve malhe
Začetek dolgo pričakovne pomladi je že za nami. Lepo februarsko in marčevsko vreme nas vabi k prvim pomladanskim opravilom. Kar prelepo je, da se v nas ne bi zbujal strah, da nam jo bo zagodlo v poznejših mesecih.
Sumljivo osebo so Iskali mladi gledališčniki iz Stične in jo na koncu tudi našli. Bojim se, da bo težko najti osumljenca, ki je v letošnjem proračunu namenil premalo sredstev za izpolnitev vseh zastavljenih letnih programov in pobožnih želja. Sredstev je vedno premalo, želja preveč!
Načrtovalci programov v krajevnih skupnostih krivijo za nerazumevanje občino, občina krivi državo, država Evropo... Saj poznate zgodbo, kako so pulili repo. Na koncu je zadnji občan tisti, ki pripomore k uspehu ali neuspehu. Solidarnost in vzajemnost izkazujeta upanje v uspešnost lokalnega razvoja.
Če bi načrtovalci želeli vsaj delno uresničiti letni program, bi morala biti sredstva vsaj podvojena v primerjavi s preteklim letom. Program se povečuje le za devet odstotkov, kar komaj sledi rasti inflacije. Nadaljevali bomo z začetimi nalogami iz preteklih let in realizirali predvsem tiste najnujnejše naloge, ki jih ima lokalna skupnost v obsegu zagotovljene porabe. Skrajni čas je, da poiščemo novo deponijo komunalnih odpadkov, ki naj bi za daljše obdobje ustrezno rešila ta res pereč problem. Strokovnjaki so ponudili v ožjem okolju tri primerna mesta v neposredni bližini sedanje centralne deponije. Zaradi kraškega terena je primernih lokacij malo, zato je tem bolj potrebno, da se med oškodovanimi krajani in investitorji sklene primeren sporazum.
Po zadnjih neurjih so nas vodarji opozorili na nečistost voda, ki se zbirajo na površini, zato je nujno izgraditi vrtino, da bo po naših ceveh že v tem letu tekla čistejša voda. Krajani posameznih krajevnih skupnosti bodo še naprej gradili lokalne in krajevne ceste, nadaljevala se bodo pripravljalna in že tudi izvedbena dela za kanalizacijo v urbanih okoljih, nadaljevala se bo gradnja vodovoda na periferiji, nadaljujemo s telefonsko napeljavo, skratka, nadaljevali bomo z vsem, kar je na našem občinskem nivoju nejpomembnejše.
Govorice o neprimerni delitvi zapuščine prejšnje občine so se polegle, saj so dvomi pesimističnih kritikov le posledica nepripravljenosti za razumevanje dejanske situacije. Gledanje samo s svojega zornega kota, ki je temen in kritizerski, običajno ne prinese nič dobrega, pa če tudi dobimo politično analizo situacije kot v starih časih zataknjeno za kljuke vrat naših domov. Obrazlaga tako široke in zapletene tematike, kjer popis premoženja vsebuje več tisoč postavk in kjer so tri komisije pozicijsko in opozicijsko delovale več kot dve leti, se ne more spraviti na propagandistični letak.
Našega slavnega rojaka Josipa Jurčiča smo v teh dneh ob njegovem jubileju počastili na več načinov. Podeljene so bile Jurčičeve nagrade na področju novinarstva, v Narodni in univerzitetni knjižnici so predstavili Jurčičevo rokopisno zapuščino, na Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave pa je nekaj tisoč ljubiteljev naših krajev v čudovitem vremenu uživalo v vsem, kar znamo ponuditi gostoljubni Dolenjci.
Pripadnikom civilne zaščite so bile ob njihovem prazniku podeljene plakete in priznanja. Humanost in človeška solidarnost zahtevata ob izraženi gasilski pripadnosti upanje, da ob nesrečah, ki nas lahko doletijo, ne bomo sami.
Ko je v Stični pel Ribniški oktet z našim Milošem, so se v Šentvidu pri Stični v velikem številu zbrali zborovodje, ki bodo na 28. Tabor slovenskih pevskih zborov pripeljali člane svojih zborov.
Pripravljalni odbor je že v polnih pripravah, in če se dan po jutru pozna, potem bo Tabor še mogočnejši, kot je bil v zadnjih letih.
t* Veliko želja imamo in vseh se ne da uresničiti. Nekaj jih pa bomo, prav gotovo.
Župan Jernej
Tako so si včasih voščili ob Veliki noči.
DOMAČI KMETIJSKI PROIZVODNJI SE SLABO PIŠE...		
KRCANOM JE PREKIPELO		PODELJENE JURČIČEVE NAGRADE
Svet krajevne skupnosti Krka zahteval sestanek z odgovornim Telekoma in županom		
	V naši občini ni pravih vinorodnih   predelov, a povsem     brez domače kapljice le nismo bili. Še pred nekaj desetletji so na južnih pobočjih  okoli Ambrusa, Korinja in Zagradca pridelali iz trte samorodnice dovolj vina za domače potrebe. Danes so obdelane vinogradniške   površine  že reke. Platnarjevi     iz Malega Korinja svoj vinograd še obdelujejo. Pri obdelavi jim priskočijo na pomoč tudi sorodniki. L. Sever
TUDI VINOGRADI SO OŽIVELI 1	
■ |.J Jhl ?	
Ne pozabite na napoved dohodnine. Cas je le še do 1. aprila	
UREDNIŠTVO KLASJA IŠČE NOVE SODELAVCE
Če imate veselje do pisanja ali pa bi radi, da bi o vaši dejavnosti oziroma o vašem kraju akj več izvedeli tudi drugi, se nam javite s pismom, z vašim imenom in naslovom, na uredništvo Klasja, Sokolska 8, Ivančna Gorica.
Še posebej iščemo sodelavce iz posameznih krajevnih skupnosti. Pa tudi karikaturisti in fotografi ste dobrodošli s svojimi izdelki.
Poskusite, saj ni tako težko, kot si morda predstavljate.
LaMaS
d.o.o.
računalniški Inženiring Ulica 25. maja 14 1295 Ivančna Gorica tel: 0609 /612-923
RAČUNALNIKI (486DX5, Pentium 75-200 Mhz) TISKALNIKI (InkJet, laserski, matrični) MULTIMEDIA (CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki) PROGRAMSKA OPREMA (uporabn. in komercialna)
2 stran KMETIJSTVO
GOZDARSTVO
DOMAČI KMETIJSKI PROIZVODNJI SE SLABO PIŠE....
SPOMLADANSKA REZ V SADOVNJAKIH
Situacija v kmetijstvu se na področju naše občine in nasploh v Sloveniji iz dneva v dan slabša. Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za prvo polletje leta 1997 je sicer objavljena v Ur. listu in se ponaša z zvenečim naslovom. Na žalost pa kar nekaj pomembnih postavk manjka in med njimi je gotovo poglavitna premija za mleko. Upamo, da bo razpisana v drugem polletju.
Največji problem pri nas je tržni nered in neusklajena kmetijska politika. Na našem področju imajo kmetje še vedno na zalogi okrog 1400 ton jedilnega krompirja, za katerega vse bolj kaže, da bodo šle večje količine na odpad, manjše pa bodo porabljene za krmo. Pred nami je poleg popolnoma razvrednotenega dela in ogromnih stroškov še ekološki problem.
Veliko dopitane živine, ki izgublja na kvaliteti, čaka na klanje. Pri mleku
pa je, čeprav so zelo strogi kriteriji za kvaliteto, le boljše v primerjavi z ostalimi panogami. Že dolgo časa razlagamo ob vseh možnih prilikah težko situacijo pri kmetijstvu, pa se žal iz leta v leto nič ali zelo malo spremeni. Za uvoz v Slovenijo izgleda, da velja, da je vse dobro. Če pa mi poskušamo kaj izvoziti, če ne drugje, se zunaj zatakne pri strogih inšpekcijskih predpisih, kljub kvalitetnemu blagu. Naši odgovorni za plasiranje viškov domače robe se ne znajo zmeniti za vezano trgovino. Ali bomo res lahko samo uvažali in uničili domačega kmeta, ki je žilav in potrpežljiv? Vprašanje pa je, če ne bo pod težo bremen klonil. Mislim, da se
je ta proces že začel......
Da ne bomo preveč črnogledi, malo že računamo tudi na novo vlado in kmetijsko ministrstvo.
Milena Vrhovec
drevo, katere veje zapirajo krošnjo drevesa, vse to in še več je potrebno vedeti, če hočemo, da nam bo drevo dalo željeni pridelek. Da bi čim več izvedeli o tem, je Kmetijski Zavod Ljubljana - enota Ivančna Gorica pripravil demonstracijo obrezovanja sadnega drevja na vrtu Kraljevih v Ivančni Gorici.
Za pravilno formirano drevo je prav tako kot spomladanska rez pomembna tudi poletna, takrat, ko so že formirani plodiči. Predvsem velja to za tista drevesa, ki prebujno rastejo v višino.
Ko bodo jablane v fazi za poletno rez, pa se zopet dobimo na Kraljevem vrtu.
Kmetiski zavod Ljubljana Darka Zupane - Puš
Čeprav je začetek marca še sorazmerno zgodnji čas za obrezovanje sadnega drevja, so prvi sončni žarki po dolgi zimi zvabili lastnike vrtov k spomladanskemu urejanju. Pomembno in strokovno zahtevno opravilo je obrezovanje sadnega drevja. Katero vejo odrezati, kateri brsti so rodni, kako naj bo oblikovano
DOGNOJEVANJE OZIMNIH ZIT
Ozimna žita začnemo dognojevati, ko se dnevne temperature dvignejo nad 5°C, ker se takrat nadaljuje razraščanje žit. S prvim dognojevanjem vplivamo na rast korenin, boljše razraščanje in večje število rastlin oz. klasov na enoto površine ter na zasnovo klasa.
Običajni odmerek dušika za dognojevanje ozimne pšenice je 50 do 80
kg/ha, za ječmen pa 40 do 70 kg/ha. Večje odmerke dajemo redkejšim posevkom, intenzivnim sortam in posevkom na manj rodovitnih tleh.
Ker se N selo hitro izpira, je priporočeno odmerek dušika potresti v dveh delih v razmaku 14 dni.
Običajno pognojimo pšenico z okoli 200kg/ha KAN-a ali 300-350 kg/ha NPK 15:15:15. '
SPOMLADANSKO VARSTVO ŽIT PRED PLEVELI
Osnovna napaka pri zatiranju plevela v žitih je prepozno škropljenje. Škropimo takrat, ko so nočne temperature nad 0°C, ker so takrat poleg žit majhni tudi pleveli. Preveliki pleveli žitom močno konkurirajo. Pomembno je, da zagotovimo nemoteno rast posevkom žit v času razraščanja, ko so zaradi konkurence plevelov izgube največje. Tudi iz tega razloga opravimo škropljenje posevka čimprej. Da bo učinkovitost uporabljenih herbicidov zadostna, pa je odločilno tudi upoštevanje razvojne faze plevelov v času škropljenja. Tudi pleveli hitro prerastejo fazo razvoja, v kateri je učinek herbicidov nanje najboljši. Prepozna uporaba še tako dobrega pripravka ne bo dovolj učinkovita.
Če so posevki zapleveljeni z enoletnimi travami, bomo morali ukrepati zelo zgodaj. Takoj, ko so nočne temperature nad 0°C, lahko uporabimo DICURAN 500 3-4 l/ha.
Za širokolistne plevele uporabimo SATIS 0,2 kg/ha - dobro deluje na smolenec (slipovka).
Za zatiranje širokolistnih in ozkolistnih plevelov uporabimo kombinirane pripravke:
- DICURAN FORTE 1,5-2 kg/ha -dobro deluje na smolenec (slipovka)
- OUARTZ SUPER 2,5-3 l/ha -dobro deluje na smolenec (slipovka).
Pri zgodnji spomladanski uporabi herbicidov se koreninski pleveli, kot
sta njivski slak in njivski osat, še nista pričela razvijati, zato je v primeru zastopanosti teh dveh vrst potrebno škropiti pozneje, ko so temperature višje.
Če bo dnevna temperatura 8-10°C, lako uporabite kombinirane hormonske pripravke, kot so:
- BASAGRAN 600 31/ha, STARANE 250 0,6-1,2 l/ha in GRANSTAR 15-20 g/ha.
Z omenjenimi pripravki boste uspešno zatrli večino enoletnih širokolistnih plevelov, vključno s plezajočo lakoto, in tudi nekatere večletne.
Pri temperaturi nad 10°C lahko uporabite kombinirane hormonske pripravke:
- DICOFLUID MP COMBI 41/ha, ANITEN MPD 41/ha, DEHERBAN COMBI - MD 41/ha in AXAL SUPER 1,3-1,7 l/ha.
Uporabljate pa jih lahko le do konca razraščanja žit, poznejša uporaba lahko vpliva fitotoksično.
Kmetijski zavod Ljubljana Darja Janežič
OBVESTILO
VSE KMETOVALCE OBVEŠČAMO, DA BO TESTIRANJE IN SERVISIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC
V PONEDELJEK, 24. MARCA 1997, OD 8. URE DALJE,
PRED SKLADIŠČEM KROMPIRJA V IVANČNI GORICI.
ZARADI VRSTNEGA REDA SE JE NUJNO PREDHODNO PPRIJAVI-TI PRI KSS NA TEL. ŠT 777-045.
KM ETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA IVANČNA GORICA
VABILO
Vse člane zadruge, kupce in ostale vabimo na otvoritev prenovljene in razširjene samopostrežne trgovine na Muljavi, ki bo
v petek 21.3.1997 ob 17.00 uri na Muljavi.
Prisrčno vabljeni!
M-KZ Stična
Vse člane M-KZ Stična obveščamo, da bomo imeli redni letni občni zbor
v nedeljo, 6. aprila 1997 ob 9.00 uri
v dvorani Josip Jurčič na Muljavi.
M-KZ Stična
MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA
V skladišču semenskega krompirja vsem proizvajalcem priporočamo nabavo več vrst semenskega krompirja.
Priporočamo vam tudi
jarčke - kokoši tik pred nesnostjo po ceni 890,00 SIT za komad
Obrnite se na poslovodjo trgovine na vaši Zadružni enoti
Prav tako M-KZ Stična vabi vse člane, kooperante, in ostale potrošnike, da se oglasijo v prodajalnah s kmetijsko repromaterialom in si po ugodnih cenah nabavijo gnojila, semena in zaščitna sredstva za spomladanska dela na polju.
> _f
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo tudi letos kuharski tečaj, ki se bo odvijal v Zadružnem hramu.
Razpored tečajev: 1 TEČAJ
17.3.97 19.3.97 21.3.97
od 17. do 21. ure
2.TEČAJ
22.3.97 - od 08. do 12. ure 24.3.97 - od 17. do 19. ure 26.3.97 - od 17. do 19. ure
Prijave in vse informacije dobite pri svetovalni službi, tel. 777-045.
Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
STRAN
Sedet sklada za razvoj malega gospodarstva za vse tri občine bo v Ivančni Gorici
KONČNO ... PO DVEH LETIH!
Ob razpadu nekdanje grosupeljske občine je zamrznil tudi sklad za razvoj malega gospodarstva. S tem pa tudi sredstva, vezana na banki, ki pa niti niso tako majhna.
No, po dobrih dveh letih so se občinski svetniki vseh treh občin končno le dogovorili in z odloki ponovno ustanovili skupni sklad, in to s sedežem v Ivančni Gorici.
Končno, pravimo zato, ker se občinski sveti očitno ne zavedajo, da je razvoj občin v veliki meri odvisen prav od malega gospodarstva.
Prvi predsednik sklada je postal Viljem Jamnik iz Dobrepolja.
Zavlačevanje z ustanovitvijo sklada pa ni edini pokazatelj, ki kaže na to nezainteresiranost do te pomembne gospodarske panoge. Iz ivanške občine že odhajajo obrtniki z dolgimi nosovi, ker svetniki v teh dveh letih niso uspeli poskrbeti za obrtne cone, kjer bi lahko gradili obrtne pa tudi proizvodne prostore.
Odhajajo drugam, z njimi pa tudi nova delovna mesta.
Nekaj se je le premaknilo 28. februarja, ko se je Ivančni Gorici končno v konstituiral upravni odbor sklada.
Člane upravnega odbora so izbrali občinski sveti, in to iz vsake občine po dva.
Iz občine Ivančna Gorica sta to: Jože Košak in Karel Bregar, iz občine Grosuplje Pavle Štrupelj in Roman
Zupančič, iz občine Dobropolje pa Stane Jaklič in Viljem Jamnik
Na tej prvi seji so za predsednika izvolili Viljema Jamnika, za podpredsednika pa Staneta Jakliča, oba iz občine Dobrepolje.
Člani upravnega odbora so obravnavali tudi statut in pravilnik sklada. Oba so z nekaterimi popravki in dopolnili tudi sprejeli. Statut in pravilnik morajo potrditi še vsi trije občinski sveti.
Upajmo, da se je s tem skrb za malo gospodarsrtvo končno le premaknila na bolje.
Andrej Agnič
VAJENCI II
USNJENIH OBLAČIL
IN
KRZNENIH
V prejšnji številki smo pisali, da bodo obrtniki spet imeli vajence. Rekli smo, da se takšnemu načinu izobraževanja reče dualni sistem, da je to po letu 1960 nov način šolanja in da se ga malo starejši ljudje še dobro spominjajo, saj jim je prinašal dobre sadove.
Dualni sistem izobraževanja bomo v novem šolskem letu pričeli uvajati poskusno, pod drobnogledom in ob podrobnem spremljanju skupine tujih strokovnjakov v okviru evropskega programa Phare in Centra RS za poklicno izobraževanje, ki je bil ustanovljen lani kot osrednja strokovna institucija za poklicno izobraževanje v Sloveniji.
Tako se bodo jeseni lahko bodoči srednješolci, po novem vajenci, šolali na 18 srednjih poklicnih šolah v Sloveniji, v 36 oddelkih, in to za 9 poklicev.
Poleg srednjih šol v Mariboru, Celju, Storah, Ptuju , Velenju in Novi Gorici, ki so za naše šolarje predaleč od domačega kraja , bo naša mladina lahko odšla v šole, ki so glede na oddaljenost še sprejemljivo in sicer:
za poklic AVTOMEHANIK
1. v Novem mestu, v šolskem centru poklicne in tehniške srednje šole, Šegova 112
2. v Domžalah, na Srednji šoli, Cesta talcev 12
3. v Ljubljani, na Srednji šoli tehničnih strok in osebnih storitev, Ptujska 6
4. v Škofji Loki, na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli, Podlubnik 1 b
za poklic AVTOKLEPAR
1. v Novem mestu, Šolski center poklicne in tehniške srednje šole, Šegova 112
2. v Domžalah, na Srednji šoli, Cesta talcev 12
3. v Škofji Loki, na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli, Podlubnik 1 b
za poklic ZIDAR in TESAR
1. v Ljubljani, na Srednji gradbeni in ekonomski šoli v Ljubljani, Kardeljeva pl. 2
2. v Novem mestu, v Šolskem centru poklicne in tehniške srednje šole, Šegova 112
za poklic MIZAR
1. v Ljubljani, na Srednji lesarski šoli, Aškerčeva 1
2. v Škofji Loki, na Srednji lesarski šoli, Kidričeva 59
za poklic USNJARSKI GALAN-TERIST     IN IZDELOVALEC
1. v Domžalah, na Srednji šoli, Cesta talcev 12
Kdor se odloči za takšno izobraževanje mora z delodajalcem (obrtnikom ali podjetjem) skleniti učno pogodbo, v kateri so natančno odpredeljene pravice in dolžnosti vajenca in obrtnika.
S podpisom te pogodbe si pridobi zagotovilo vpisa v željeno šolo in status vajenca.
To pomeni, da vajencu pripada nagrada za ves čas izobraževanja, šest mesecev pokojninske dobe za eno leto izobraževanja in še nekatere druge pravice, ki jih imajo zaposleni, saj je vajeništvo posebna oblika delovnega razmerja.
Ob podpisu pogodbe mora vajenec obrtniku predložiti zdravniško potrdilo, s katerim dokaže, da je zdravstveno sposoben opravljati željeni poklic.
Prav gotovo vas zanima, kdo lahko podpiše učno pogodbo z vajencem oziroma kakšne pogoje mora izpolnjevati, da lahko vzame v uk vajenca.
To boste izvedeli v naslednji številki
Majda Može
S
zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 1290 grosuplje
UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VAŠE
NEPREMIČNINE
- CENITEV NEPREMIČNINE
- SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE
UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS
V
PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE PROSTORE
TEL.: 061/762-246, 061/763-078
OD FUŠARJA DO OBRTNIKA
V prejšnji številki smo pisali, da morajo splošni in posebni del preizkusa znanja opravljati vsi kandidati, ki želijo pridobiti licenco, razen taksistov in tistih, ki opravljajo prevoze oseb in stvari za lastne potrebe. Ti opravljajo le splošni del preizkusa znanja.
Tokrat vam bomo razložili, kaj je to splošni in kaj posebni del preizkusa znanja oziroma kaj obsega.
Program splošnega dela preizkusa znanja obsega znanja iz:
1. zakonodaje (zakoni o prevozih v cestnem prometu, prevoznih pogodbah v cestnem prometu, o obveznih zavarovanjih v CP, o obligacijskih razmerjih itd.)
2. upravljanja in vodenja podjetja z ekonomiko in organizacijo v prometu ( prometni sistem in njegovo delovanje, kalkulacija, izračun lastne cene in formiranje prodajne cene storitev, pojem in vrste stroškov itd.)
3. tehnično tehnološkega področja (sredstva za prevoz v cestnem prometu, tehnično stanje in oprema vozil, standardi in sredstva za vzdrževanje vozil)
4. varnosti v cestnem prometu in varovanja okolja (organizacija varstva pri delu, varstveni ukrepi in normativi, preprečevanje prometnih nesreč in ukrepi v primerih nesreč itd.)
Program posebnega dela preizkusa znanja obsega:
1. teme, skupne za prevoze oseb in stvari ( organizacija transportne delovne opreme, transportno delo itd.)
2. teme za prevoze oseb ( konvencija o mednarodnem izvenlinijskem prevozu potnikov ASOR, tehnologija cestnega potniškega prometa, zavarovanje s poudarkom na zavarovanju potnikov itd.
3. teme za prevoze stvari ( konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti CMR, carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga TIR itd.
Kako in kam vložiti prijavo na preizkus znanja ?
Kandidat mora vložiti pisno prijavo, ki vsebuje naslednje podatke: priimek in ime, naslov, telefon, izobrazba in vrsta prevozov, za katero bo kandidat opravljal preizkus znanja, na naslov: Interes d.o.o., Komenskega 11, Ljubljana ali na svojo območno obrtno zbornico, če tam morda obiskuje seminar.
Koliko časa je treba čakati na vrsto ?
Zaradi povečanega števila prijav je čakalna doba približno mesec oz. mesec in pol. Kandidati, ki so podali popolne prijave so obveščeni o datumu, času in kraju opravljanja preizkusa znanja in sicer najmanj 20 dni pred dnem, ki je določen za opravljanje preizkusa.
Tisti pa, katerih prijave niso popolne, dobijo poziv, da jih v 8 dneh dopolnijo.
Kaj pa gradivo ?
Po oddani ( odposlani) prijavi kandidati prejmejo prirrjčnik, hkrati pa so pozvani, da poravnajo stroške opravljanja izpita in stroške predanega gradiva.
Kako izgledajo preizkusi znanja?
Kandidat obkroža pravilni odgovor od predlaganih treh odgovorov na zastavljeno vprašanje.
Kaj pa v primeru neuspešnosti?
Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa, ga lahko ponavlja po treh mesecih.
Tistemu, ki ni uspešno opravil posebnega dela preizkusa, se prizna opravljen splošni del, če pristopi k ponovnemu preizkusu posebnega dela v enem letu od dneva, ko je uspešno opravil splošni del preizkusa zanja.
ALI MORA IMETI AVTOPREVOZNIK OBRTNO DOVOLJENJE ?
Da. Prevzamete ga na svoji območni obrtni zbornici, dokument za prevzem pa je licenca.
Obrtnega dovoljenja ni treba imeti v vozilu in ga od prevoznika oziroma voznika tudi nihče ne more zahtevati.
Med vožnjo pa je treba imeti v vozilu overjeno kopijo licence in dokument, iz katerega so razvidni podatki o vrsti prevoza, firma voznika, glavni podatki o smeri vožnje, registrska številka vozila, stanje števca ob začetku in na koncu vožnje in podpis pooblaščene osebe, ki je izdala dokument, po opravljeni vožnji za še število prevoženih kilometrov ter število prepeljanih potnikov oz. količina prepeljanega blaga.
Vprašanje:
Ukvarjam se s slikanjem tekstilij oziroma poslikavanjem rut. Sedaj računa ne morem izdati, ker nisem obrtnica, s tem se ukvarjam bolj ljubiteljsko, vendar bi vseeno stvar ielela nekako legalizirati. Kako ?
Odgovor:
Dejavnost slikanje tekstilij spada pod obrti podobne dejavnosti in če nimate ustrezne izobrazbe ( npr. plemenitilec tekstilij) se lahko prijavite na preizkus znanja. Vendar smo prepričani, v kolikor boste dejavnost registrirali kot s.p. , da finančno ne boste preživeli.
Vendar ne zato, da bi dvomili v kvaliteto vaše ljubiteljske dejavnosti in prav zaradi tega, saj »produkcija« rut ne bi prenesla vseh finančnih obveznosti, ki bi jih morali poravnavati kot običajni s.p.
Obstaja možnost, da svoje izdelke predložite v oceno komisiji za presojo izdelkov domače in umetne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije. V kolikor boste prejeli pozitivno mnenje komisije, boste dejavnost reigstrirali na vaši upravni enoti kot izdelovalec domače in umetne obrti, s specifičnimi davčnimi olajšavami.
Pripravlja: Jelka Božič
KRCANOM JE PREKIPELO
Svet krajevne skupnosti Krka zahteval sestanek z odgovornim Telekoma in županom
Po načrtih Telekoma (objavili smo ga tudi v Klasju) naj bi krajani krajevne skupnosti Krka dobili telefonske priključke v letošnjem letu. O kakem doplačilu takrat ni bilo niti govora.
In kazalo je, da tako tudi bo. Že lani so do Krke potegnili optični kabel in montirali telefonsko centralo za več kot 400 priključkov. Krajevna skupnost bi morala takrat na vrat na nos pridobiti skoraj 1000 soglasij lastnikov zemlje, preko katere bodo napeljali kable. Vse je bilo pripravljeno, le še kable do naročnikov je bilo treba potegniti. Nekaterim pa so to tudi naredili, samo da so telefoni še vedno gluhi.
Potem pa se je zataknilo. Nihče pa ni vedel povedati, zakaj.
No, na sestanku je vse postalo bolj jasno. Odgovorni Telekoma, gospod Usenik, je bil kratek in jedrnat: za telefonske priključke obstajata dve možnosti.
- da počakate na pristanek vlade, da se podraži impulz, ali pa
- da sklenemo pogodbo o sofinanciranju.
Koliko pa naj bi sofinancirali za posamezni priključek, še ni znano, največ do 100 tisoč tolarjev. Končna cena naj bi bila znana, ko bodo izračunani stroški. Odvisno pa bo tudi od števila podpisnikov pogodb oziroma naročnikov, ki bodo pripravljeni to plačati.
Predstavniki KS so na določeno
financiranje pristajali, vendar pod nobenim pogojem ne v navedeni višini.
Pogovori se bodo nadaljevali, ko bodo znani stroški napeljave.
Komentirati obnašanje Telekoma bi bilo zelo težko in nehvaležno. Dejstvo pa je, da so Krčani upravičeno zgroženi.
A.A.
			
	Jgjj—.    — ...... Ji		
BOGATEJŠI SE ZA ENO DRUŠTVO
V naši občini smo dobili prvo okolje-varstveno društvo. Imenuje se Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica in deluje v okviru Slovenskega ekološkega gibanja. Društvo deluje kot nepolitična, nestrankarska in nevladna ekološka organizacija. Na ustanovnem zboru, ki je bil štirinajstega februarja letos v sejni sobi občine, so člani za predsednika društva izvolili Franca Heglerja in za podpredsednika Štefana Horvata. Ustanovnemu zboru je prisostvoval tudi glavni tajnik SEG, ini. Karel Lipič. Cuj SEG je razviti močno nevladno organizacijo, ie zdaj pa imajo več kot tisoč članov, ki so organizirani v 36 projektnih skupinah in v 18 regijskih odborih.
Najpomembnejša točka dnevnega reda RDEG Ivančna Gorica je bila sprejem statuta. V sedmem členu statuta je med drugim zapisano, da lahko v društvu "sodelujejo vsi zainteresirani prebivalci planeta Zemlja, strokovnjaki in eksperti, ki sledijo globokim ciljem kvalitete življenja in sobivanja, ob nenehni skrbi za naše okolje."
Naloge društva so opredeljene v devetem členu. Zavzemali se bodo za širjenje ekološke vzgoje, kulture in morale na področju ekologije, urejanja
prostorov in varstva okolja, organizirali bodo svetovanje s področja ekologije, varstva okolja in urejanja prostora. Posebnost so ekološke patrulje, organizirali pa bodo tudi izobraževanje v obliki predavanj, krožkov in ekoloških ekskurzij, izvajali bodo ekološke akcije, kot so na primer zbiranje odpadkov, čiščenje okolja in pogozdovanje; preprečevali bodo delovanje proizvodnje z zastarelo tehnološko in ekološko proizvodnjo, ki bi škodovala zdravju ljudi in okolju. V okviru pravnih aktov pa si bodo prizadevali za zaščito vodnih izvirov, za čisto pitno vodo, za čisti zrak in čisto zemljo, pa tudi za čimprejšnjo ekološko sanacijo vseh žarišč onesnaževalcev okolja. Izvajati želijo publicistično, založniško, izdajateljsko dejavnost in tržno komunikacijo v neprofitnem centru - zavodu ter druge neprofitne dejavnosti. Prizadevali si bodo za razvijanje EKO šol v regijskem društvu, sodelovali bodo s sorodnimi domačimi, tujimi in mednarodnimi organizacijami ter izvajali Zakon o varstvu okolja.
Seveda pa bo Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica svoje delovanje najbolj usmerilo na ekološke
probleme v naši občini. Tkko se bodo zavzemali, da bo občina določila urbanistično lokacijo za obrtniško in industrijsko cono, vendar pa lokacija ne bo smela ogrožati ekosistema in vplivati na zdravje ljudi. Podpirali bodo vse gospodarske razvojne projekte v občini, ki bodo temeljili na čisti ekologiji. Člani ekološkega gibanja Ivančna Gorica pa so si že do zdaj prizadevali za zmanjšanje emisij in onesnaženosti okolja v naši občini, saj sodelujejo pri ekoloških sanacijskih projektih, kot so: prašičereja Marof, peskokop Podsmreka, Livar Ivančna Gorica, Mlekarna Stična, Zdravstveni dom Ivančna Gorica, zaščita vodnega izvira črnelskega potoka in bajerja. Društvo bo glede na Ustavo in Zakon o varstvu okolja RS uresničevalo predvsem naslednje temeljne obveznosti: pravico do obveščenosti, pravico do vlaganja pripomb in predlogov, pravico do sprožanja pravnih postopkov in pravico do sodelovanja. Naloga vsakega od nas pa je, tako pravijo v društvu, da si prizadevamo za čisto okolje in zdravo življenje.
Petra Bahorič
VEČINA PREDSEDNIKOV KS UŽALJENIH
V proračunu premalo sredstev za krajevne skupnosti
Na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti z županom in tajnikom občine so obravnavali osnutek proračuna občine za leto 1979.
Večina predsednikov se z višino sredstev, ki naj bi jih iz proračuna dobile krajevne skupnosti, ni strinjala. Tudi nekaj ostrih besed je bilo slišati. Še posebej, ker skoraj v niti eni krajevni skupnosti s tem denarjem ne bodo mogli dokončati nobene od zastavljenih nalog.
Med temi nalogami sedaj že niso več pretežno ceste. Kljub temu pa je žalostno, da je še veliko vasi v občini, ki še nimajo tekoče vode. Po izjavi župana še vedno 20 odstotkov občanov pije vodo iz vodnjaka.
Veliko pa je načrtov za javno razsvetljavo, popravilo kulturnih domov, kanalizacijo, pločnike, da o telefoniji sploh ne govorimo. ' Odgovor župana na vse te zahteve po povišanju sredstev za krajevne skupnosti je bil, da ni več denarja.
No, končno besedo bodo imeli občinski svetniki.
AA
VIR PRI STIČNI -SMER GRADIŠČE
Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je 27. marca letos organiziralo Ekološko patruljo. Ogledali so si teren Vir pri Stični - smer Gradišče. V gozdu so jih na več krajih "pričakali" izrabljeni osebni avtomobili, akumulatorji in različni drugi kosovni odpadki. Pod Gradiščem pa so odkrili ilegalno kosovno odlagališče s kupi različne navlake, med njo so bili tudi avtomobili in akumulatorji - vse to pa obremenjuje okolje, zastruplja zemljo, podtalnico in zrak. Ogledalo pomanjkljive kulture si lahko ogledate na spodnji sliki.
P.B.
Vir pri Stični - smer Gradišče
DAN CIVILNE ZAŠČITE
Ob svetovnem dnevu civilne zaščite so bila na skupnem sprejemu, ki so ga pripravili župani občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, podeljena priznanja civilne zaščite. Slovesnost je bila to pot v Grosupljem, lansko leto pa smo prejemnike priznanj civilne zaščite omenjenih treh občin gostili pri nas v Ivančni Gorici.
Pripadnikom zaščite in reševanja ter pomoči so priznanja podelili posamezni župani. Letošnje priznanje je iz občine Ivančna Gorica prejel član Občinskega štaba za civilno zaščito Silvester Bertoncelj. Priznanje mu je bilo podeljeno za dolgoletno uspešno delo na področju delovanja enote za radiološko, biološko in kemično zaščito ter za tvorno sodelovanje v Občinskem štabu za civilno zaščito Občine Ivančna Gorica.
VB.
SLS
Slovenska ljudska stranka
OBČNI ZBOR PODRUŽNICE SLS IVANČNA GORICA
V soboto, 1. marca, smo se zbrali v sejni dvorani M-KZ Stična v Ivančni Gorici na letnem občnem zboru, ki sta se ga med drugim udeležila tudi poslanec Državnega zbora Franci Rokavec in podžupan Ivančna Gorica Jože Košak.
Po poročilih predsednika in blagajnika je sledila razprava. Zbrani člani so razpravljali o poteku dela podružnice, o problemih v kmetijstvu, o delu občine in aktualnih političnih razmerah v Sloveniji.
Po daljši razpravi je občni zbor s sklepom sprejel poročilo predsednika in blagajnika ter sklep, da se pripravi okrogla miza s kmetijskim ministrom Cirilom Smrkoljem. Poslanec Rokavec je v svojem govoru med drugim obljubil, da bo v bližnji prihodnosti enkrat na mesec v prostorih SLS Ivančna Gorica na voljo našim občanom. Na občnem zboru smo izvolili novi upravni in nadzorni odbor. Za predsednika podružnice je bil izvoljen Cveto Zupančič, za podpredsednika pa Ciril Šinkovec.
Občni zbor smo zaključili v prijetnem vzdušju, ob obloženih mizah pa smo se pogovorili še o nalogah, ki nas čakajo v letošnjem letu.
Podružnica SLS Ivančna Gorica
Navzočim je spregovoril gost večera, poslanec SLS Franci Rokavec.
Začela se
Temeljni Višnji
Zadnje dni februarja sta ivanški župan Jernej Lampret in direktor inženiringa GP Grosuplje Brane Kastelic, dipl. oec, za GP Grosuplje, slovesno podpisala pogodbo o začetku gradbenih del za novo osnovno šolo v Višnji Gori.
Pogodba, težka 64 milijonov, določa:
- sanacijo terena
- izvedbo temeljenja do
je največja investicija v občini.
kamen nove šole v Gori postavljen.
podtemeljne plošče in - ureditev potoka
Dela, ki so jih pravzaprav začeli izvajati že pred formalnim podpisom pogodbe, morajo biti končana do 15. aprila.
Izvajanje naslednjih faz gradnje pa se je zapletlo. Projektanti so v načrtu predvideli materiale in izvedbe, ki so nadstandardni. Za tako gradnjo pa ministrstvo za šolst-
vo in šport ni pripravljeno plačati svojega deleža.
Projektanti sedaj projekt krčijo oziroma iščejo materiale, ki jih zahtevajo določeni standardi.
Upajmo, da bodo delo pravočasno opravili in da bo gradnja, vredna približno 500 milijonov, potekala po predvidenem načrtu.
AA
Maketa bodoče osnovne šole v Višnji Gori, ki prikazuje, kako naj bi ta izgledala, seveda, ko bo zgrajena.
Župan Jernej Lampret in dipl. oec. Brane Kastelic sta ob navzočnosti predstavnikov šole in gradbenega odbora, pa tudi sedme sile, podpisala pogodbo za izgradnjo osnovne faze pri izgradnji dolgo pričakovane osnovne šole v Višnji Gori.
Delavci GP Grosuplje so zelo resno vzeli rok, do katerega morajo končati dogovorjena dela. Še posebej zalo, ker jim jo v tem času prav lahko zagode vreme.
INFORMATIVNI DAN NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI
PUSTOVANJE Z ALEKSANDROM JEŽEM
V skladu z Razpisom za vpis v srednje šole za šolsko leto 1997/98, ki gaje izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport, smo v petek, 14.2.1997, ob 9. in 15. uri, in v soboto, 15.2.1997, ob 9.uri izvedli informativni dan. Vodila ga je ravnateljica Milena Vrenčur. Vabilo na informativni dan je bilo objavljeno na lokalni radijski postaji Zeleni val in v občinskem časopisu Klasje. Med informativnim dnevom pa je bil po radiu intervju z ravnateljico.
Informativna mesta so bila ločena po programih in opremljena z napisi. Prvo informacijo so obiskovalci dobili že ob vhodu s predvajanjem video posnetkov o naši šoli.
Splošne informacije o programih so predstavljali profesorji: Jožica Lampret, Staša Glavič, Marina Strnad, Jelka Grabljevec in Anton Brčan. Predstavnik Zavoda za zaposlovanje Anton Linec je učence seznanil z možnostmi štipendiranja in zaposlovanja, Marjeta Godec - šolska svetovalna delavka pa z vpisnim postopkom. O življenju in delu na šoli so spregovorili dijaki: Alenka Erčulj,
Jana Zupančič, Boštjan Genorijo, Sašo Porenta, Karmen Erjavec, Monika Marinčič, Majda Fortuna, Helena Blatnik, Vesna Rebolj in Renata Wertl.
Na ogled je bila razstava izdelkov, ki so jih ustvarili dijaki iz programa trgovec pri pouku oblikovanje prodajnega prostora pod mentorstvom prof. Sandi Zalar.
Delo knjižnice je predstavil knjižničar Jože Nosan. Dijak Rok Godec pa je obiskovalce seznanil s stopnjo razvoja računalništva na naši šoli. Bodočim učencem naše šole sta bila na voljo dva računalnika za ogled domače strani naše šole iz Interneta.
Po končanem uradnem delu je bila ob skromni pogostitvi priložnost za sproščen pogovor. Vsi obiskovalci so prejeli pisne informacije v mapah.
Število učencev, še bolj pa staršev, ki obiščejo informativni dan na naši srednji šoli, iz leta v leto narašča, kar je razvidno iz tabele:
Letošnjega informativnega dneva se je skupaj udeležilo 270 učencev in kar 230 staršev. Velika večina jih prihaja iz OŠ Stična (29,3%), OŠ Trebnje (17,4%), OŠ Grosuplje (13,3%) in OŠ Šentvid pri Stični (10%). Sledijo jim osnovne šole: Mirna, Žužemberk, Višnja Gora, Veliki Gaber, Dobrepolje, Mokronog in Šentrupert.
Srednja šola Josipa Jurčiča je pomemben izobraževalni center za širši del Dolenjske in veseli smo, daje sušnega obdobja, ko smo z različnimi akcijami po osnovnih šolah v občini in tudi izven nje novačili učence za vpis na našo šolo, konec.
Marjeta ŠLAJPAH-GODEC, dipl.psih.
Šolsko leto	gimnazija	ekonomski tehnik	prodajalec
1990/91	39	55	50
1991/92	56	51	
1992/93	58	54	
1993/94	60	48	
1994/95	51	78	45
1995/96	78	103	62
1996/97	79	116	59
1997/98	92	118	60
Učenci 3. razreda OŠ so razmišljali o ljubezni
Na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični je bilo letos pustovanje še posebej zabavno. Pustno rajanje je s svojim petjem popestril Aleksander Jež. Številne maškare so uživale v plesu, pa tudi Aleksander je užival v taki družbi. Več kot uro in pol je po šoli odmevala njegova kitara. Ko se je poslovil, pa rajanja še ni bilo konec. Maškare z razredne stopnje so rajale naprej pod vodstvom Polone Rus. Že vidno utrujene so za malico pojedle vsaka svoj krof, potem pa naprej. Treba se je bilo pokazati tudi drugim. V sprevodu so šle po Šentvidu in vsi mimoidoči so jih z zanimanjem pogledali. Letos so se otroci in seveda njihovi starši še posebej potrudili.
V znamenju veselja in smeha je minilo popoldne pustnega torka. Kaj pa potem? Hopsasa - drajsasa, vsak po svoje!
Vida Kastelic
Ljubezen je, imeti na svetu prijatelje in starše in da se imamo radi. Ljubezen je, ko se imata mami in očka rada. Ljubezen je, da me mami pohvali.
Ljubezen je, ko me fant pogleda v oči in pravi, da sem lepa. Ljubezen je, da se bratje in sestre ne kregamo, da se smejimo, ljubezen je objem. Ljubezen je, če se s fantom poljubiš.
Ljubezen je, če gresta dekle in fant na sprehod in se držita za roko Ljubezen je, da fantu zaupaš skrivnosti in da ti reče, da te ljubi. Ljubezen je, da imaš rad babico in dedka. Ljubezen je, če se mami in oči ne kregata.
Adamičeva 15
stran
A R A D I Z
STORITVE V CENTRU "PARADIŽ**
r
(jdaf*le& centa*)
ŠE POSEBEJ SKRBNO SMO SE LOTILI PROGRAMOV - PROTI
CELULITU, KI SO SESTAVLJENI IZ:
-DIETE
- LIPOLIZE (STIMULACIJA MIŠIC, KJER DOSEŽEMO RAZGRADNJO MAŠČOB; ODPLAVLJA CELULIT, OBLIKUJE TELO IN ZNIŽUJE TELESNO TEŽO). V NAŠEM SALONU UPORABLJAMO NAJNOVEJŠE SODOBNE PRIPOMOČKE, KI SO NA TRŽIŠČU.
PRESOTERAPLJA - PERFECTA
JE LIMFNA DRENAŽA Z APARATOM, KI DELUJE TAKO, DA Z VPIHAVANJEM ZRAKA V POSEBNE SEGMENTE - MANŠETE ZA TREBUH, ZADNJICO, NOGE IN ROKE, IZBOLJŠA PRETOK LIMFNE TEKOČINE. UPORABLJA SE PRI LJUDEH, KI IMAJO PROBLEME Z
RAZŠIRJENIMI VENAMI, S POKANJEM KAPILAR, Z OTEKANJEM NOG OZIROMA VSEGA TELESA. PRESOTERAPIJA DOPOLNJUJE ANTICELULITNO TERAPIJO.
TURŠKA SAVNA
BLAGODEJNO DELUJE NA DIHALA IN KOŽO TER JE ŠE
POSEBEJ PRIPOROČLJIVA V
OBDOBJU, KO SE NAS LOTEVA PREHLAD.
AROMA TERAPIJA
JE POSTOPEK ZDRAVLJENJA OZ. TRETMANA Z ETERIČNIMI OLJI, KI KREPIJO
SAMOOBRAMBNI MEHANIZEM ORGANIZMA, OMOGOČAJO BOLJŠE IZLOČANJE STRUPENIH SNOVI IZ TELESA IN VZPODBUJAJO PRETOK ENERGIJE V SAMI CELICI. OB TEM SE SPROSTIMO, OSVEŽIMO. VSE TO DOKAZUJE, DA JE TERAPIJA UČINKOVITA ZA NAŠE ZDRAVJE, LEPOTO IN NEGO.
PRIČAKUJEMO VAS, SAJ VAM ODPIRAMO POT DO NARAVNE LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA!
PRIPOROČAMO, DA SVOJ OBISK NAJAVITE PO TELEFONU 762-620 IN VAŠE TELO VAM BO HVALEŽNO!
SOLARLJ - ERGOLAJN
KREPI ODPORNOST TELESA IN V KOŽI TVORI "D" VITAMIN. POSEBNI FILTRI PREPUŠČAJO SAMO ZDRAVE ULTRAVIJOLIČNE ŽARKE. SOLARIJ NAM ZAGOTAVLJA LEPO ZAGORELO POLT. IZKORISTIMO PRIJETNO S KORISTNIM!
KLASIČNA NEGA OBRAZA - DEKOLTEJA
UPORABLJAMO ZELO PRIZNANE PREPARATE "DECLEOR",
"PAULI" IN LINIJO SHEEVA, KI VSEBUJE EKSTRATE BLATA
IN SOLI MRTVEGA MORJA IN RAZNIH ZELIŠČ.
V SALONU "PARADIŽ" - IZVAJAMO TUDI MASAŽO CELEGA
TELESA
- DELNE MASAŽE
- REFLEKSNO MASAŽO
- EPILACIJO - TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC Z APARATOM SUPER BLEND
- DEPILACIJA
- PEDIKURA
- MANIKURA
- OBLOGE - IZ ALG IN BLATA MRTVEGA MORJA
stran
NOVOSTI O NOVI KOMUNALNI
Geološke karte kažejo, da smo najbolj zanimivi za novo komunalno deponijo
Kot ste že brali v eni prejšnjih številk Klasja, Komunalno podjetje Grosuplje raziskuje možnosti za izgradnjo nove komunalne deponije za tri novonastale občine. Predlagane so bile tri lokacije v KS Višnja Gora. Glede na sklepe javne razprave v Višnji Gori, ki je zavrnila dve predvideni lokaciji (Brce in Mačkovka), pri Špaji dolini pa imela bistvene pripombe, smo si predstavniki KS Višnja Gora, direktor Komunalnega podjetja Grosuplje in geolog g. Mencej sredi zime ogledali področje od Gavg do stare komunalne deponi-
DEPONIJI
je. Po predhodnem skrbnem pregledu geoloških kart območja vseh treh občin smo namreč ugotovili, da je, vsaj kar zadeva geologijo, ravno to območje na meji naše KS in KS Grosuplje, desno ob cesti Višnja Gora - Grosuplje, najprimernejše za morebitno zgraditev nove komunalne deponije.
Po pregledu terena in ob upoštevanju strokovnih razlogov geologa smo bili soglasni, da je na tem območju od meje med občinama Ivančna Gorica in Grosuplje, na desni strani ceste Višnja Gora -Grosuplje, mogoče najti kar nekaj lokacij, kjer bi bilo mogoče zgraditi deponijo. Zaradi geoloških značilnosti smo opustili ogled Gatinskega grabna, ker teren tam po strokovnih mer-
KRATKE KOMUNALNE
ilih ni primeren za izgradnjo deponije.
Komunalna deponija je nujno zlo
Jasno je, da si nihče od nas ne želi komunalne deponije v svoji bližini, čeprav je jasno tudi, da jo vsi potrebujemo. Zato smo se dogovorili, da strokovnjaki ponovno pregledajo vse značilnosti terena in na novo ovrednotijo dve možni lokaciji, in sicer skrčeno lokacijo v Špaji dolini (samo širši JV krak) in lokacijo Lupinek, kakih 500 m naprej ob cesti Višnja Gora - Grosuplje. Obe možni lokaciji si oglejte na priloženi karti.
Pripravljeni sta strokovni analizi dveh novih lokacij
Pred nekaj dnevi smo tako dobili od Komunalnega podjetja Grosuplje na vpogled strokovno analizo (karti sta iz nje), ki ugotavlja, da sta obe omenjeni lokaciji praktično enakovredni in da bi lahko služili za deponijo odpadkov za okoli 25 let. Seveda pa se sedaj na novo odpira vprašanje, katero izbrati, če sploh katero, in kakšno je stališče najbolj prizadetih krajanov Peščenika in Sp. Brezovega glede izbora.
Pri odločitvi bodo imeli glavno besedo vaščani Peščenika in Sp.Brezovega
Ob predpostavki, da bo komunalna deponija sodobno urejena, in pod nenehnim nadzorom ustreznih inšpekcijskih služb, je pričakovati, da bi bila katerakoli od obeh lokacij pogojno sprejemljiva za vse nas, ki živimo najbliže obema lokacijama. Preden bomo v vodstvu  KS Višnja
Gora karkoli odločali o tem, bomo vaščane Peščenika in Sp. Brezovega seznanili z imenovano analizo, se sestali z njimi in ugotovili njihovo mnenje, predvsem seveda zahteve in pogoje, pod katerimi bi morebiti soglašali z izbiro ene od imenovanih lokacij. Gotovo je, da bomo zastavili vse sile za to, da bi se ljudem čim bolj ustreglo, in da bi vsem prizadetim in KS Višnja Gora, ob morebitnem soglasju za pričetek pridobivanja lokacijske dokumentacije, zagotovili uresničitev vseh smiselnih zahtev in pogojev za svoje soglasje.
Lastniki zemljišč so v glavnem ZA -mi se odločimo trezno
Ker je pri izbiri lokacije zelo pomembna, če že ne odločujoča, tudi možnost odkupa ustreznega zemljišča, je Komunalno podjetje že predhodno navezalo stike z lastniki zemljišč na obeh območjih. Ugotovili so, da je pridobitev zemljišč na obeh lokacijah možna. Torej bo sedaj odločilno mnenje ljudi in KS Višnja Gora, na drugi strani pa seveda KS
Grosuplje. Kakšna bo ta odločitev, seveda še ni znano. Zelo dobro bomo morali pretehtati vse razloge ZA in PROTI in se modro odločiti. Čustva bo tu treba pustiti ob strani, prevladati bo morala trezna presoja med možnostmi, potrebami in našimi interesi, danes in v bodočnosti.
Z izbiro lokacije se postopek šele začne
Tokrat bomo odločali o lokaciji. Ko in če bomo lokacijo izbrali, bomo imeli spet vse možnosti, na javnih razpravah razpravljati in postavljati pogoje za samo tehnično izvedbo, izgled deponije in vse ostalo. Odločitve torej zaenkrat še ni nobene, vsi prizadeti imamo čas za trezno presojo, za pripombe in pogoje. Odločitev bo taka, kot jo bomo večinsko podprli predvsem v obeh najbližjih vaseh.
Milan Jevnikar
Natančnejša karta obeh predvidenih lokacij
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
občine Ivančna Gorica se je 4.3.1997 sestal na drugi seji. Obravnaval je problematiko prevoza šolskih otrok v šolo, postavitev »ležečih policajev« in drugo. Pri problematiki prevoza šoloobveznih otrok v šolo je obravnaval problem učencev, ki hodijo peš po zelo prometnih cestah in te ceste nimajo pločnika. Tako je podprl idejo, da se vozi v šolo otroke, ki sedaj hodijo peš iz Spodnje Drage ob R 331 in vse relacije pešpoti ob R317 od Ivančne Gorice do Zagradca. Glede »ležečih« policajev je svet obravnaval vlogi krajanov Velikih Pec in OŠ na Krki. Svet podpira položitev grbin, potrebno pa je predhodno zakonsko urediti postavitev grbin in določiti kriterije za njihovo postavitev. Svet se je zavzel tudi za izgradnjo pločnikov, zlasti v vodilnih naseljih naše občine.
OBČINA IVANČNA GORICA, ODDELEK ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
je opravila razpis za zajem pitne vode z globokimi vrtinami v zajetju v Stiškem potoku. Globoka zajetja bodo nadomestila gramozna zajetjA, ki so problematična ob večjih nalivih (kalnost). Ponudba je PRIBLIŽNO 6.000.000 SIT za dve vrtini.
Problem nastaja pri dovoljenju za vrtanje. Lastnik zemljišča je v zemljiški knjigi farma Stična, ki je takoj dala soglasje. Farma je po zakonu predala to zemljišče novemu lastniku RS Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa ima evidentirano denacionalizacijo na tej parceli. Tudi denacionalizacijski upravičenec je takoj podpisal soglasje in se sedaj čaka na dokončno soglasje kmetijskega sklada.
Izdelujejo se projekti in lokacijska dokumentacija za naslednje kanalizacije:
• Višnja Gora - Ivančna Gorica, projekt je v zaključni fazi izdelave. Del kanalizacije naj bi financiral DARS ob izgradnji AC, za potrebe počivališča Podsmreka.
• Škrjanče, Mrzlo Polje, Mleščevo - projekt je narejen, zato naprošamo krajane, da predstavnikom gradbenih odborov za izgradnjo kanalizacije čimprej podpišejo soglasje.
• Kanalizacija Šentvid pri Stični. Terenska dela, ogledi so bili že vsi opravljeni, sedaj se izdeluje projekt.
• Aktivno tudi poteka pridobivanje dokumentacije za izgradnjo vodovoda Petrušnja vas III faza.
• Od februarja se nadaljuje izgradnja rezervoarja na Debelem hribu v KS Temenica.
• V februarju se je nadaljevala izgradnja vodovoda Polževska planota od Oslice proti Vrhem.
• Po sprejetju proračuna se bo objavil razpis za asfaltna dela, tako da pričakujemo začetek asfaltnih del v juniju 97. Zato naj gradbeni odbori pripravijo spodnje ustroje cest, ki jih nameravajo asfaltirati do omenjenega datuma.
• Na celotnem področju občine so zamenjali in dopolnili vrsto prometnih znakov. Tako smo v zadnjih mesecih postavili na novo in obnovili cca 20 znakov.
• Aktivno pridobivamo dokumentacijo za cesto Hočevje - Krka.
Anton Jereb
študentski servis maribor
GROSUPLJE
Taborska 13 Tel./fax: 061/761-322
POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM FOTOKOPIRANJE
VELENJE ŽALEC PORTOROŽ ČRNOMELJ BREŽICE KAMNIK MARIBOR
LJUBLJANA CELJE HRASTNIK KRŠKO METLIKA GROSUPLJE KOČEVJE RIBNICA VRHNIKA MURSKA SOBOTA RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENSKE KONJICE
V
?
8
stran
Podeljena so Jurčičeva priznanja za leto 1996
Zbrali smo se na naš veliki dan -Prešernov praznik in pritrdili kulturi in umetnosti, slovenstvu, izkazali iskreno pozornost tistim, ki netijo iskre ustvarjalnosti ter leta in leta varujejo ogenj kulture.
Prijazno dobrodošlico je izrekel župan občine Grosuplje g. Rudolf Rome, slavnostni govornik pa je bil g. Mihael Glavan, vodja rokopisnega oddelka NUK Ljubljana.
Za posebno praznično vzdušje so poskrbeli profesionalni izvajalci -Radijski pihalni trio, gledališka umetnica ga. Simona Zore - Ramovš in tenorist Miloš Genorio s pianistko Loreno Mihelač. Moderator prireditve je bil Uroš Lampret.
Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je letos petič podelila Jurčičeva priznanja soustvarjalcem naše kulturne biti - posameznikom in skupinam za zdaj govorjeno, zdaj napisano, zdaj lepo zapeto slovensko besedo, za slikovit ljudski ples ali na platno ujeto podobo.
Iz občine Ivančna Gorica so priznanja - žal brez tolarja - prejeli štirje posamezniki.
Šole so žarišča, skozi katera proseva tudi naša kulturna prihodnost. Da je temu tako na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, je mnogo pripomogla prof. Marjeta Glavan.
Gospa Marjeta Glavan vedno znova dokazuje, da ostaja kultura tisti element, ki nas določa in opredeljuje v našem bistvu; kultura katere poglavitni
izvir in temelj je naša lepa slovenščina. Mladi rod vzgaja, navdušuje za branje, pisanje in igranje. Za svojo dušo pa rada zapoje. Njeni projekti bogate kulturni prostor dežele Desetega brata.
Iz mladega društva - mlada ustvarjalka, to je Jelka Roječ iz Kulturnega društva Temenica.
Gospo Jelko Roječ smo zgodaj opazili kot odlično oblikovalko plakatov, snovalko in izvajalko domiselnih scen in kostumov, kot mentorico lutkovne skupine, recitatorjev in plesalcev. Tako je začela svojo ustvarjalno pot na Osnovni šoli Ferdo Vesel v Šentvidu, od leta 1992 pa vodi kulturno življenje v Temenici. Njena prizadevanja so usmerjena v kulturni napredek kraja in njegovih ljudi.
Vse svoje življenje je z ljubiteljsko kulturo povezana Marija Anžlovar, članica Pevskega društva Šentvid pri Stični. V kraju, kjer je doma slovenska pesem, je med pevci in pevkami prav gospa Marija Anžlovar ena izmed ustanovnih članov društva ter dolgolet-
na članica upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov. Posebno priznanje ji društvo izreke tudi za vestno opravljanje nalog blagajničarke in njeno vsestransko pomoč.
S seboj na ta svet je prinesel ljubezen do glasbe in petja tudi France Strmole iz Stične. Gospod France Strmole aktivno sodeluje v Kulturnem društvu Stična skoraj 50 let. Zaljubil se je v orgle, pritegnilo gaje vaško gledališče, prevzelo petje; preizkusil se je kot zborovodja in nazadnje kot vodja Stiškega vokalnega kvarteta. Cenimo ga kot skromnega človeka, dobrega prijatelja in sooblikovalca stvaritev Kulturnega društva Stična.
Vsem prejemnikom priznanj še enkrat iskreno čestitamo.
Naj bodo vsi dnevi v letu praznični, kulturno obarvani, lepi in dobri.
In še veliko priznanj bomo lahko podelili!
Tatjana Lampret
NAJLEPŠE JE BITI PREROK DOMA
Ob koncertu tenorista Miloša Genoria v Stični
Lepo je, kada se lepe in prijetne stvari nizajo kar druga za drugo. V Stični smo imeli v nekaj kratkih tednih pravi niz kulturnih dogodkov, ki so nam jih pripravili domači ustvarjalci. Najprej gledališka skupina s skrbno pripravljeno predstavo Nušiaeeve Sumljive osebe, malo za tem spet gledališka predstava šolske skupine s predstavitvijo zvrstnih besedil in Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori, v soboto, na sam ženski praznik, pa še koncert tenorista Miloša Genoria in pianistke Lorene Mihelač.
Miloš prav zdaj dozoreva v žlahtnega pevca, pred katerim je gotovo še dolga in lepa prihodnost, lahko pa se pohvali tudi že z dosedanjimi dosežki. Sobotni koncert je bil v vabilu sicer naznanjen kot promocija njegove prve solistične zgoščenke, a se je v resnici spremenil v veliko več, v pravo slovesnost plemenitega petja in klavirske igre. Pravijo, da je najteže biti prerok doma, toda
Milošu je uspelo prav to. Privabil je toliko ljudi, gotovo jih je bilo okoli 500, da je bila stiska dvorana z vsemi spremnimi prostori veliko premajhna. Pa saj je bilo mogočen tenor slišati tudi v bližnji okolici. Kratek, a zelo dramatičen in z energijo nabit solistični nastop z dodatkom je imela tudi skrivnostna "črna dama", pianistka Lorena Mihelač, ki je pevca sicer tudi skozi cel koncert spremljala na klavirju.
Spored je bil nekakšen povzetek zgoščenke, torej vsakega nekaj. Najprej trije Simonitijevi samospevi (na zgoščenki jih je šest), potem dve ariji (Donizzeti in Puccini) in za konec še tri "železne" napolitanske. Zadnja dva sklopa sta na posnetku obsežnejša: sedem arij in pet pesmi. Izbor je bil torej dobro znan in standarden, vendar prav zato publiki tembolj prikupen in simpatičen. Čeprav je naše doživljanje in spremljanje zgolj ljubiteljsko, lahko
vendarle zatrdimo, da se je Miloš Genorio izkazal kot velik dramski tenor, ki zmore tudi dobro dikcijo, je into-nančno zanesljiv, zlasti v samospevih pokaže tudi tanjšo lirično interpretacijo, v napolitanskih pesmih pa zazveni v pravem klasičnem belkantu. Gotovo se bo še razvijal in tudi širil svoj repertoar ter se mojstril na velikh odrih, zato je tem lepše, da rad nastopa tudi na domačem.
Omeniti velja tudi goste, ki jih je pripeljal: pevca Staneta Mancinija, Ribniški oktet in domači stiski pevski zbor. Vsi po vrsti so bili prijetni in dobrodošli. Do naslednjega koncerta, za katerega upamo, da bo prav kmalu, pa bomo v miru domačih prostorov poslušali Miloševo zgoščenko in si pripevali o soncu in pomladi.
Mihael Glavan
NAJINO PRVO SREČANJE S KAMERO
V KS Ambrus snemajo celovečerni film Brezno. Ko nam je učiteljica povedala, da bodo rabili tudi veliko otrok, sva upali, da bova tudi medve izbrani. In res sva bili. Učiteljica je povedala določen datum in tistega dne smo se izbrani otroci zbrali pri tovarni Rašica. Tam so povedali, kje in kdaj bodo snemali film.
Najino prvo snemanje je bilo 10.2.97. Tistega dne smo se zbrali pri gasilskem domu. Tam imajo oblačila za vse nastopajoče.
Kostumografki Meta in Mateja, sta naju oblekli v stara oblačila, kajti filmska zgodba se dogaja v 70. letih. Sami sebi sva se zdeli zelo smešni. Taki sva šli v cerkev, kjer   je   potekalo snemanje.
Režiser nas je razporedil po klopeh. Na snemanju je bilo tudi veliko igralcev, ki jih poznava s televizije. Snemanje smo končali ob polnoči.
Spoznali sva zanimive ljudi, med njimi je bila tudi Tisa. Igrala je v Razjarnikovih. Snemanje filma je zanimivo, vendar tudi zelo naporno.
Komaj čakava, da bo film predvajan na TV.
Mogoče naju bo kdo še opazil in povabil na novo snemanje.
Karmen Horvat in Ksenja Horvat, 3.r. OŠ Ambrus
OBVESTILO
OBVEŠČAMO VAS, DA 60 V MESECU APRILU KNJIŽNICA GROSUPLJE ZAPRTA ZARADI VNOSA GRADIVA, LETOS STROKOVNEGA, V SLOVENSKO BAZO PODATKOV.
"NUJNE PRIMERE" BOMO REŠEVALI OB SREDAH IN SICER OD 9. DO 19. URE.
PRVO IN TRETJO SREDO OB 17, URI V MESECU ŠE VEDNO VABIMO OTROKE NA URI PRAVLJIC, KI JU BO TOKRAT IMELA MARIJA TURKALJ (ŠKRAT BRUNO IN PRIJTELJI).
OBVEŠČAMO VAS ŠE, DA ZAMUDNIN PO TEM NE BOMO ZARAČUNAVALI.
KNJIŽNICA BO PONOVNO ODPRTA PO PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH PO OBIČAJNEM DELOVNEM ČASU (OD 9. DO 19. URE).
HVALA ZA RAZli
WJE!
OB PREMIERI GLEDALIŠKE IGRE V STIČNI
KDO JE TEBE, PRASLOVAN, PLAVATI UČIL... Režiserjeve besede
Sumljiva oseba B. Nušiaea je pripoved o življenju v malem mestu, njegovih zanimivih prebivalcih in neljubih dogodkih, ki razburkajo to zadovoljno uležano "Gogo". Oblastiželjnim in lenim, a vendarle prisrčno omejenim državnim uradnikom se lagodni tok poklicnega vsakdanjika prekine, ko se hčerka okrajnega načelnika zaljubi v nepravega moškega in je sploh zadnje čase sumljivo neubogljiva, poleg tega pa iz prestolnice dospe še brzojavka, da se v njihovem okraju nahaja sumljiva oseba z antidinastičnimi spisi in da jo morajo takoj najti in prijeti. "Ščuka" je torej vržena, "krapi" pa ...
Ta duhovita "gogoliada v dveh dejanjih", kakor jo je zaradi navezav in prepletanj z Gogoljevim Revizorjem imenoval avtor sam, je tipična komedija značajev, karikatura neizobraženih, pokvarjenih in surovih predstavnikov predvojne podeželske oblasti, ki v strahu pred izgubo položaja v imenu varovanja države zatirajo vse neobičajno in uprizarjajo divji lov na vsakogar, ki je sumljiv.
Ravno v tem lovu in pripravah nanj pa se pokaže njihova prava narava. Pod nasršeno volčjo kožo trepeta slabo prikrita, preplašena ovčja duša. Preplašena, sunkovito vznemirjena in nevajena vdorov iz zunanjega sveta - ta svet pa je ne le prestolnica, ampak že vsaka sosednja vas -se skuša oborožiti s surovo močjo, slabo zaigrano bistrostjo in hierarhično tekmovalnostjo ter tako goditi državi in dinastiji.
Policijska omejenost, birokratska zabitost in patriarhalno okolje so tako idealen predmet za satiro in veder humor. Komični zapleti in vitalni duh pa se odražata tudi v epizodnih - po naše "krjavljevskih" - likih, ki so ob načelnikovi družini in domnevnem prevratniku, t. j. sumljivi osebi, še dodatna sol tej pasuljski komediji.
Sumljiva oseba je Nušiaeeva najostrejša in idejno najdoslednješa komedija, napisana 1. 1887, uprizorjena pa zaradi težav z oblastmi šele 1. 1923. Zaradi luščenja v bistvo zrnja resnice pa ostaja izven časa in pravzaprav tudi kraja dogajanja. V njej se lahko tudi danes prepozna vsaka evropska družba, saj se nit zgodbe prede skozi vsem znane pokrajine človeškega duha in se spretno vpleta v včasih žal nezavedne tokove človeške poniglavosti in pritlehnosti.
Glede na nekatere like, ki so v tem delu čvrsto izrisani, lahko rečemo, da je rek "Blagor ubogim v duhu..." tu zrelativiziran do skrajnosti. Odgovor nanj kot na eno temeljih vprašanj človekovega obstoja kot posameznika vodi preko mostu vzdihlja-jev, vzdihljajev zaradi zadrege, da je resnic mnogo, laž pa je ena sama.
DA SI PREPLAVAL TISTO RUSKO REKO IN SE V MOJIH VIRIH NASELIL?
Igor Gruden
SUMLJIVA OSEBA TUDI MED NAMI Kritikove besede
Prizadevni stiski igralci so letos spet pripravili presenečenje, letos še prav posebej, ker se je okrog režiserja Igorja Grudna zbrala po letih - ne pa tudi po igralskem stažu - mlada ekipa. Premiera komedije Branislava Nušiaea Sumljiva oseba je bila 15.2.1997, uprizorili pa so jo tudi za srednješolce iz Ivančne Gorice. Ogledali smo si jo lahko v petek, 7. 3., in v ponedeljek, 10. 3. 1997.
Seveda nas je zanimalo, kako se je režiser s svojo ekipo spoprijel z Nušiaeem, velikim komediografom srbske književnosti, in njegovim značilnim humorjem, ki bi se nam utegnil zdeti danes nekoliko tuj. V začetku preseneti scena, ki nas preseli v dom omejenega podeželskega višjega uradnika Jerotija, ki ga je upodobil Mik Lampret. Ta suvereno obvlada razmere in prostor doma v 1. dejanju in v svoji pisarni v 2. dejanju. Skozi celo predstavo mu v podobi njegovega nesojenega zeta Viaee sledi Jernej Skubic. Ta dva sta pravzaprav nosilca predstave in vseskozi jima ne manjka živosti. Jerotijeva žena An8a (Bojana Košiček) je lik podrejene, skoraj kmetiške žene, ki ne more nič proti moževi omejenosti; obema pa povzroča težave samovoljna, že skoraj razvajena hči Marica, ki jo je zaigrala živahna Jana Zupančič. Življenje se
zaplete, ko pride v mesto sumljiva oseba, za katero se na koncu izkaže, da je le Maričin ljubljeni Doka (Roman Miklavčič). Jerotije in njegove uradnice (Tanja Jurečič, Alenka Urbančič, Ksenja Lugarič) skupaj z Alekso (Klemen Vovk) izdelajo načrt, kako ga bodo ulovili. Načrt seveda propade, drugače tudi ne more biti, a Jerotije si zopet lasti vse "zasluge", kar naj bi izvedel seveda tudi minister. Na koncu, ko stražnik Bata (Franci Kastelic) in detektiv Alcksa držita že skoraj aretiranega Doka, Jerotije spozna, da ta razburjeni mladenič ni sumljiva oseba, temveč njegov bodoči zet.
Posebej smo se nasmejali liku gazde Miladina (Gregor Medved), ubogega kmeta, ki je moral iskati pravico po uradih. Prizor, ko mu Sosa (Tanja Jurečič, ki je odlično upodobila pijano uradnico) razlaga, kako so uradniki ubogi, z delom preobremenjeni ljudje, pa je bil živ v Nušiaeevem času ravno tako, kot je danes v našem.
Skratka - v uri in pol, kolikor traja predstava, smo spoznali del Nušiaeevega ustvarjanja, predstavljenega dovolj verno, humorno in živo, da smo v njem uživali.
V. Celarc
AMATERSKA IGRALSKA OPOJNOST Gledalčeve besede
KNJIŽNICA CROSUPuJ
Adamičeva 15
Čas okrog pusta. V Stični se spet nekaj dogaja, vendar tokrat nekaj posebnega. Mladi Stičani uprizarjajo odrsko delo -sporočilo gre od ust do ust, tako kot včasih, kot je v Stični navada.
Prav gotovo se marsikateri Stičan še spominja transparenta nad cesto pri glavnem samostanskem vhodu, kjer je pisalo: v soboto in nedeljo se uprizarja veseloigra v treh dejanjih ... In dvorana v samostanu je bila polna do zadnjega kotička, največkrat so se morala sneti zadnja vrata, da so videli na oder tudi tisti, ki so morali ostati zunaj na hodniku.
Stična in Stičani smo živeli za tisti čas okrog pusta. Vsako leto se je to dogajalo, leto za letom so starejši igralci učili in spodbujali mlajše in jim vcepljali veselje do tistega starega odra v mrzli dvorani stiškega samostana.
Potem pa je bila kar naenkrat veriga prekinjena. Kdor je bil z igranjem »zastrupljen«, je bil, mlajši tega opojnega strupa niso okusili.
Kot strela z jasnega je spet vzklilo, ves ta čas se je veselje do igralstva pretakalov krvi v stiskih družinah. »Strup« očetov, mater, babic in dedkov je spet prišel na dan in igrali so z dušo in srcem, to se je videlo. Občutili smo tisto nekaj, kar je nekje globoko v nas.
Ponosni smo na mlade - dobri so bili: hčere in sinovi, vnuki in vnukinje - ustvarjalci sumljivosti gledališke skupine kulturnega društva Stična v komediji Branka Nušiaea Sumljiva oseba.
Majda Može
stran
NA JURČIČEVIM SE JE PRAZNOVALO
V soboto, 1.marca, je bilo na Muljavi zopet veselo. Toplo pomladansko sonce je le še potenciralo posebno domače in sproščeno vzdušje, s katerim je bila Muljava že prepojena. Sobotno dogajanje v deželi Desetega brata je bilo namenjeno počastitvi 153-letnice rojstva rojaka, velikega slovenskega pripovednika in časnikarja Josipa Jurčiča.
Uradni začetek počastitve se je začel s 4. tradicionalnim pohodom po Jurčičevi poti, s startom v Višnji Gori , preko Polževega, in ciljem na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Organizator pohoda je bilo planinsko društvo Viharnik iz Ljubljane. Pohod je bil letos najštevilčnejši, saj se je na Jurčičevo pot podalo okoli štiri tisoč pohodnikov.
"To je eden najlepših dni v letu. Letos sem že četrtič na pohodu. Lepo je biti tukaj in srečati prijatelje iz cele Slovenije. Včasih tukaj posedim z znanci, ki jih prej ne vidim celo leto. Postrežba je hitra, hrana pa je tudi eden od razlogov, da sem tukaj," mije povedal Višnjan, ki se vsako leto udeležuje dogajanja na Jurčičevini in pohoda.
Med najbolj vztrajnimi so bili šolar-
Kozlovska sodba v Višnji Gori ||
ji iz Ptuj^^Cmomlja. Letos pa gre domačinom posebna pohvala tudi po besedah organizatorice pohoda Ruže Tekavec:
"Osnovna šola Stična je planincem letos pomagala pri organizaciji prevozov udeležencev prireditev in pohoda na Muljavi. Pohod je zelo dobro obiskan. Malo pogrešam šolske skupine, vendar vidim, da je otrok vseeno veliko v spremstvu staršev. Hoje po Jurčičevi poti se je letos udeležilo več kot tri tisoč planincev in veliko domačinov. Danes pa so med
nami tudi pohodniki iz Zagreba."
Za prireditve na Jurčičevini sta poskrbela Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica pod vodstvom Tatjane Lampret in kulturno društvo Muljava.
Muljavski kulturni dom je bil premajhen za vse, ki so si hoteli ogledati predstavo gledališke skupine Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, ki je uprizorila humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori. Zelo dobro igro so spremljali tudi vmesni aplavzi gledalcev. Srednješolci so na zelo sproščen in smešen način s svojim delom prav tako pripomogli k promociji Muljave in med prisotne še dodatno vnesli duh Jurčičeve dežele.
V galeriji Kresnička pa je bila obiskovalcem na ogled prodajna razstava akvarelov Utrinki z Jurčičeve poti slikarke prof. Sandi Zalar in dela slikarja Štefana Horvata.
Ker pa Muljavci vedo, da "noben prazen žakel ne stoji pokonci", so pripravili slastne domače jedi. Kdo bi se odrekel dobremu Uršinemu krofu, Krjavljevi južini ali grajski juh'ci....
Andreja Podlogar
OTROŠKA VOKALNA SKUPINA PINOCCHIO VABI NOVE, MLADE (6,7-LETNE) PEVCE
Vsi poznate otroško vokalno skupino Pinocchio, ki je v dveh letih svojega delovanja pod vodstvom prof. Eve Kozlevčar postala najopaznejši slovenski izvajalec vedre otroške glasbe. Spomnimo se jih predvsem po nastopih v oddaji Nedeljskih 60, po "špici" TV igrice Hugo, sodelovanju na prireditvi ob papeževem prihodu v Postojno in zgoščenki Petrova barka, ki je ob tem nastala, po Klicu dobrote itd. Osvojili so kar nekaj nagrad: drugo nagrado na Mladini MMS 94, prvo nagrado občinstva Mladi MMS 95, prvo nagrado Glasbena skrinjica 96 itd. Nastopali so že s Čuki, Otom Pestnerjem, Alenko Godec, New Swing Ouartetom, Simono Weiss in še in še. Repertoar pesmi v celoti pripravlja Tomaž Kozlevčar, Evin mož, sicer pa član New Swing Ouarteta.
Pred dnevi so izvedeli, da so nominirani za nagrado Zlati petelin 97, in to kar trikrat; za najboljšo pesem (Moja želja), za najboljšo zgoščenko in najboljše izvajalce.
22. aprila ob 16.30. bodo v prostorih Glasbene šole Grosuplje priredili avdicijo za sprejem štirih novih 6,7-letnih pevcev, saj bi radi zborček pomladili. Kandidati morajo zapeti vsaj eno skladbico, ki jo sicer prepevajo člani kupine Pinocchio. Eva sporoča še, da šolnine ni, da jih oblačijo sponzorji in da je edina in hkrati največja žrtev, ki jo sprejmejo na ramena starši in otroci, nenehna pripravljenost na nastope, tudi nepričakovane, lastna organizacija prevozov in velikokrat tudi celodnevna odsotnost zaradi nastopov.
Pogum velja, dobri pevci, javite se.
Ksenija Medved
NASEDLA GUSARSKA LADJA V MATIČNI KJIŽNICI GROSUPLJE
Tistega dne je po Zelenem valu med nas prispel klic S.O.S. Šlo naj bi za nasedlo gusarsko ladjo, na kateri so bili gusar Berto, deček Luka in papiga. In kje je nasedla? Ne boste verjeli, v Matični knjižnici Grosuplje. Pridite pomagat, pridite reševat, se je slišalo. In pridrvelo je toooliko otrok iz vseh treh bivših občin, kar dokazuje, da Grosuplje le ni predaleč, kadar gre za dobre stvari. Še več: da je Ljubljana neprimerno dlje, kadar se odločamo za dobro otroško prireditev. In Gusar Berto je dobra prireditev tudi bila. Bertu so otroci pomagali, da je premagal strah pred vodo, skupaj so šli iskat zaklad, in vendar - odkrili so, da so zaklad že našli; reče se mu prijateljstvo, prijateljstvo med otroki in odraslimi. Igralec, lutkar in pevec Sten Vilar iz knjižnega kluba Cici klub pa nam je, spričo dobrega sodelovanja z njim, obljubil, da ima še nekaj takih v rokavu. O tem pa kaj več jeseni.
PODEŽELANKE AKTIVNE TUDI V KULTURI
Pred kratkim ustanovljeno društvo podeželskih žena Ivančna Gorica nadaljuje s svojimi aktivnostmi. Tako smo v počastitev slovenskega kulturnega praznika organizirale dve uprizoritvi komedije z naslovom I. klasa v izvedbi dramskih igralcev iz Ljubljane. Od srca smo se nasmejali in zaploskali igralcem Ivi Zupančičevi, Juriju Sovčku in Danilu Benedičiču, ki so v komediji razkrivali svoja družinska razmerja, predvsem pa so nam svoja doživetja in pričakovanja prikazali s smešne strani, kar nas je vsaj nekoliko odmaknilo od vsakdanjih skrbi.
Predstavi smo tako organizirale v družbenem domu v Ivančni Gorici in v novi kulturni dvorani v Stični. Obakrat sta bili dvorani polni, kar potrjuje dejstvo, da ljudje potrbujejo razvedrila. Po predstavah smo pripravile priložnostno pogostitev, da so igralci poklepetali z zadovoljnimi gledalci.
Naloga pa je bila tudi s finančnega vidika dovolj zahtevna, zato smo se za finančno pomoč obrnile na sponzorje, ki so s svojimi prispevki omogočili ti dve prireditvi. To so bili: Alojz Janežič, Poljane; trgovina Marinka, Stična; Eyra, Stična; Rekon,Stična; Bojan Volk, Stična; frizerski salon Nina, Vir; frizerski salon Jelka, Vir; turistična kmetija Grofija, Vir; Keltski hram, Vir; Franc Žaren, Pristava; Janez Gorišek, Mekinje; Franc Kovačič, Dobrava; Ljuba Kastelic, Stična; cvetličarna Ciklama, Stična; Jože Genorio, Stična; Sirpak, Stična; gostilan Kos, Ivančna Gorica; okrepčevalnica KA klub, Ivančna Gorica; Ivančna Gorica; Armex armature, Ivančna Gorica; Univerzal, Ivančna Gorica; Trgopromet d.o.o., Ivančna Gorica; pekarstvo Gorenc d.o.o., Ivančna Gorica; gostišče Krjavelj, Ivančna Gorica; zlatarstvo Tadina, Ivančna Gorica; mizarstvo Jože Robek, Malo Hudo; Mi vi šiv
Motnikar, Malo Hudo; Vrtiček d.o.o., Ivančna Gorica; vulkanizerstvo Anton Erjavec, Muljava; gostilna Obrščak, Muljava; Slemenice, Muljava; Slovenska ljudska stranka, Ivančna Gorica; Kmetijska Zadruga Stična; Bomax, Muljava.Vsem se iskreno zahvaljujemo. Lepa hvala pa tudi tistim darovalcem, ki niso želeli biti omenjeni, kajti tudi njihov prispevek je bil znaten. Ob tej priložnosti pa se želimo še posebej zahvaliti Krajevni skupnosti Ivančna Gorica, ki nam je poleg finančne pomoči brezplačno odstopila tudi dvorano, v kateri je bila prireditev.
Mislim, da je bil trud, ki smo ga vložile v organizacijo teh prireditev, nagrajen z zadovoljstvom gledalcev, kar kaže na smer naših nadaljnjih aktivnosti.
Marija Podobnik
POSTNA PREDAVANJA V CERKVI SVETEGA JOŽEFA
Verniki pa tudi ostali krajani Ivančne Gorice in okolice so v postnem čas lahko prisostvovali zanimivim predavanjem v cerkvi svetega Jožefa. Kar tri petke zapovrstjo so lahko prihajali poslušat zanimive, lepe, razmišljujoče besede: o Afriki (Lado Kutnar), o sodobnih problemih družine (psiholog Pavel Kogelj) in o življenju vrednot (župan občine Grosuplje Rudolf Rome). Pravzaprav so nas vsa tri predavanja, vsi trije cenjeni in strokovni predavatelji opozarjali na življenje v polnem smislu te besede. Nam je ostal le razmislek, ali ga bomo tako tudi živeli, in upanje, da bomo deležni še več takšnih predavanj. (KM)
GPG JE "ZLATI SPONZOR" ROKOPISNE ZAPUŠČINE JOSIPA JURČIČA
V Gradbenem podjetju Grosuplje smo se za sodelovanje v projektu Posvojimo knjigo, katerega namen je s pomočjo sponzorjev restavrirati in trajno zaščititi najdragocenejše primerke iz knjižnega sklada Narodne in univerzitetne knjižnice, odločili zato, ker vidimo skladnost med dejavnostjo in vrednotami podjetja ter tem projektom. Ohranjanje in prenova starih zgradb, mnoge so spomeniško zaščitene, je namreč pomemben del dejavnosti Gradbenega podjetja Grosuplje in iz spoštljivega odnosa do stare arhitekture izhaja želja, ohraniti ostalo kulturno in naravno dediščino.
S finančno donacijo v tolarski protivrednosti 6000 DEM je GPG omogočilo restavratorsko prenovo in trajno zaščito celotne zbirke Jurčičevih rokopisov, ki obsega 598 enot na približno 4000 listih. Gradivo je izjemno dragoceno in obsega Jurčičeva lastnoročno in lepo čitljivo izpisana literarna dela : fragment romana Deseti brat, roman Doktor Zober, Slovenski svetec in učitelj ter povest Rokovnjači, njegovo edino znano pesem, Levstikova, Vošnjakova in Tomšičeva pisma, njegove osebne dokumente in fotografije. Pred restavriranjem je papir zaradi starosti in neprimerne hrambe v preteklosti že razpadal, razjedalo pa ga je tudi kislo črnilo. Postopki restavriranja so bilo dolgotrajni in zahtevni: približno
tretjino gradiva je bilo treba zaščititi z mokrimi postopki, okrepiti papir in fiksirati črnilo, pri ostalem gradivu pa odstraniti madeže in ga zavarovati s suhimi postopki. Restavriranje in zaščita sta bila končana konec leta 1996.
GPG je "zlati spoznor" in je s tem "posvojilo" celotno rokopisno zapuščino Josipa Jurčiča. "Posvojilo" jo je v tem smislu, da lahko uporablja krajše odlomke, zunanjo podobo, naslovnice in posamezne tipične strani iz tiskanih objav, Jurčičev podpis in fotografije za opremo svojih poslovnih prostorov, v glavi svojih dopisov, na voščilnicah, koledarjih, vizitkah ipd.
To pa ni prva donacija GPG za ohranjanje Jurčičevega dela. Podjetje je lani svojo 50 - letnico obeležilo z dokončanjem in izidom nedokončane Jurčičeve povesti Janez Gremčič, ki jo je pisatelj začel pisati leta 1864, vendar je iz neznanih razlogov ni nikoli dokončal. Knjiga je izšla v sodelovanju z založbo Mondena, ki je prispevala zamisel, da bi povest dokončali po vzoru Rokovnjaček, in pisateljico Barico Smole, ki se je udeležila natečaja in po mnenju žirije napisala najboljši začetek in konec nedokončane povesti. GPG je prispevalo nagrado avtorju v višini 5000 DEM, financiralo pa je tudi tisk knjige, ki je izšla decembra lani.
ZAGRADEC V SRCU
Karolina Zakrajšek-Kovač sicer živi, sedaj kot upokojenka, v Grosupljem, vendar Zagradec ji bo ostal zapisan v srcu za vse življenje. O lepih spominih nanj najraje spregovori skozi svoje pesmi. Teh je zelo veliko. Rada piše tudi zgodbe. Preko sto jih je bilo objavljenih v Nedeljskem dnevniku. Svoje pesmi pa je objavljala v zborniku ljudskih piscev Slovenije K srcu in to kar štiri leta zapored. Tako bo storila tudi letos, nova številka zbornika je tik pred izidom, mi pa za pokušino objavljamo eno njenih pesmi. (KM)
ROJSTNA VAS
V strmino gor, počez, njive kot stopnice se vrste, vse okrog pa hrastov les, ki spenja se v vrhe.
V mesecu je maju vse belo tu okrog, vse brenči po cvetju
in ta raj nam je podaril Bog.
Sadja tukaj je obilo, od rdečih češenj se vrsti, nikoli teden ni minil, da bi ga otroci stradali.
Slive ob njivah se vrste, poleg: tepke, maslenke, sršenke, špičke, ječmenovke in prosenke so kar na roke padale.
Še fige smo imeli,
bolj za naš ponos,
in grozdje tudi,
da se ga je lahko nazobal kos.
Zidanice stare
na Bovlek gor slone
in stezice lepe
so se zarasle - že skoraj vse.
Kot veverice smo skakali po drevju v večer, in ko so fantje zapeli, je nastal po vasi mir.
Takrat smo poslušali: oče, mati, sestre, brati in vsa naša vas.
To je lep spomin na rojstno vas.
Karolina Zakrajšek
OPOZORILO!
Vsi, ki bi radi sodelovali s svojimi članki v Klasju, naj se predtem obrnejo na urednike posameznih strani, saj so se v tej, zadnji številki, članki o nekaterih dogodkih neljubo podvajali (medtem, ko nekateri dogodki, prav tako nujno potrebni zapisa, niso zagledali belega dne). Sedaj smo se z glavnim urednikom dogovorili takole.
Predno boste članek napisali, se posvetujte, če se vam to splača: o kmetijstvu z Mileno Vrhovec, gospodarstvu, politiki z Andrejem Agničem, kulturi s Ksenijo Medved ali Tatjano Lampret, o humorju, zanimivostih z Leopoldom Severjem in o športu s Simonom Bregarjem.
Njihove telefonske številke dobite pri glavnem uredniku. Hvala za razumevanje.
Uredništvo
ŽENSKO BRANJE (IN RAZMIŠLJANJE)
Še nekaj dni po objavi prejšnjega knjigožerskega kotička so me znanci spraševali po knjigah, ki sem jih predstavljala po novem letu, in v knjižnici, kjer delam, do hitro pošle. Tako sem zopet ugotovila, da vedno raje prebirate psihološke knjižice. Kaj je temu vzrok? Časi, napetosti, vračanje k sebi..?
Z urednikom sva se dogovorila, da predstavim v marcu, ko praznujemo ženske praznike, kakšno tipično žensko branje in misli so mi najprej švisnile h kuharicam, knjigam o vzgoji (ki se sicer res lahko tičejo obeh spolov), k sociološkemu branju, ki opredeljuje vlogo ženske skozi čas, k psihologiji...
Potem sem pomislila ša na knjige, ki so jih napisala ženske, pa ne bi mogla izbrati najljubše. Končno sem so odločila, da bom opozorila na knjigo, ki jo je napisala ženska in govori o ženskah.
Ta nosi naslov Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod, napisala pa jo je psihologinja Ute Ehrhardt. Prva misel, ki me je obšla, ko sem knjigo prebrala, je bila: tista, ki misli po tej knjigi resno zaživeti, je bolje, da je prijateljici, podrejenim in možu ne pokaže. No, ker je jaz nisem vzela prav nič resno, vam razkrivam vsebino in vam polagam na dušo razmislek o tem, kaj ženske smo in hočemo biti.
Knjiga vsebuje namreč nekaj prebrisanih metod in nasvetov ženskam za dosego cilja, še najbolj pa me je spominjala na trde japonske priročnike o uspešnih marketinških zgodbah.
In kakšne so poredne ženske? Te so vzor neodvisnosti. Nikogar se ne bojijo, upajo si pokazati jezo, hrabro se odločajo o tem, ali bi res bile rade matere, žene, ugotovile so, da se skromnost ne obnese, ne opravljajo nižjih del, temveč le tista, kijih navdajajo z zadovoljstvom in ki jih peljejo navzgor, zavedajo se svojih potreb, znajo reči ne. Avtorica ob koncu celo ugotavlja, da so jeza, bes in uveljavljanje nekaj dobrega in ne nekaj slabega, zakaj človeških odnosov ni brez
napadalnosti. In nasilnost je vir energije (?). Niti očetovo šibko srce niti glavobol moža ali fanta jih ne zadržita, da ne bi povedale svojega mnenja in pričakovanj, češ da je to tiranija bolnih.
Tako piše o porednih ženskah-te celo sedijo drugače kot pridne. Ne vijejo namreč svojih nožic in ne smehljajo se, ampak so možate bolj kot vsak dedec. No, pa šalo na stran. Opis poredne ženske me v knjigi ni motil, saj take, kot so opisane, so res potrebne, če ne celo "pasje žleht". Bolj me je motil opis pridne ženske. In vas sprašujem: je spodaj našteto res model pridne ženske?
Te se odpovedujejo svojim željam po dopustu, bojijo se svojega besa, rojevajo zato, ker drugi tako pričakujejo od njih, ne upajo si na svoje sestanke, ne upajo si narediti svoje kariere, so depresivne, nemočno se smehl-
jajo, pokorniško se celo oblačijo, sprašujejo moža, kaj bi on rad...
Seveda si bom privoščila svoj komentar: Če bi bila pridnost to, kar pisateljica tako imenuje, potem bi bila tudi jaz raje žleht, če pa je kaj drugega, potem se čisto dobro počutim v svoji (pridni) koži. Kaj pa ve, draga dekleta, ljube žene?
Medtem ko boste razmišljale, pa lahko svojim "močnejšim" polovicam priskrbite neko drugo knjigo. Tudi ta je izpod ženskega peresa. Napisala jo je Susan Edwards, nosi pa pomenljiv naslov Kadar moški verjamejo v ljubezen. O njej le toliko: če naj bi bila sodobna ženska v prvi knjigi poredna, pa naj bi bil sodobni moški v tej knjigi nežen, čustven...
Veliko navdušenih, veselih pogovorov ob prebranem vam želim!
stran
11
REŠUJTE MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ
Zopet se je pričelo reševanje Mednarodnega knjižnega kviza za otroke od 1. do 8. razreda in sicer letos na temo hrana. Pole boste lahko dobili v vseh šolskih in krajevnih knjižnicah, organizator za naše področje je matična knjižnica Grosuplje, sicer pa Pionirska knjižnica iz Ljubljane. Letos je bistveno prispevala h končni podobi kviza Ksenija Medved iz Ivančne Gorice, na kar smo v Knjižnici Grosuplje, kjer je zaposlena, še posebej ponosni, saj je letos Slovenija kreirala kviz tudi za ostale evropske države. Generalni sponzor kviza je Pekarna Grosuplje. Glavna nagrada je potovanje v tuje dežele. Rešujte in zmagujte!
VISENJSKI ŠUŠTARJI
MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ '97
2. april - mednarodni dan knjig ta otroke • 17. september - dan zlatih knjig
Lado Kutnar
AFRIKA V MOJIH OČEH 2 del
Reportaža s popotovanja po zahodni Afriki, od tropskega pasu proti Sahari
EKSPLOZIJA PREBIVALSTVA -IZGINJANJE TROPSKIH GOZDOV
Medtem ko se Evropa vse bolj stara, saj je vse manj družin, ki bi imele več kot enega ali dva otroka, pa Afrika doživlja pravo eksplozijo prebivalstva. Po nekaterih ocenah je celotna zahodna Afrika pred okoli 100 leti štela okoli 5 milijonov prebivalcev. Danes samo mesto Abidjan šteje 2,5 milijona ljudi (po nekaterih ocenah pa je to število še dvakrat večje, saj so evidence precej nepopolne). Današnje število prebivalcev mesta Abidjana je 25-krat večje kot pred dobrimi 40 leti. Vse večje število lačnih ust je eden od glavnih vzrokov za močno izsekavanjc tropskega deževnega gozda.
Pragozdove namreč krčijo zaradi velikih potreb po kmetijskih površinah, po hrani. Zaradi vse večjega pritiska na gozdni prostor so nekoč neprehodne afriške "džungle" vse bolj osiromašene. Gozd, ki raste na sicer s hranili slabo založenih tleh, se sam "vzdržuje", ker sproti vgrajuje vse odmrle organske ostanke (listi, veje). Z odstranitvijo gozda je ta proces prekinjen in tla nimajo novega vira hranilnih snovi. Kmetje zaradi pridelovanja hrane sekajo gozd in požigajo njegove ostanke. Pepel, ki ostane na teh površinah, sicer služi kot dobro gnojilo, vendar pa to zadošča le za nekaj let pridelovanja kmetijskih kultur. Ker kmetje nimajo sredstev za umetna gnojila, so zaradi izčrpanosti zemlje prisiljeni, da sekajo nove in nove površine gozda.
V Slonokoščeno obalo se doseljujejo tudi ljudje iz severnih predelov, z območja savan. Vzrok za to je neprestano širjenje puščavskih predelov proti jugu. Že v obdobju francoskih kolonialistov je bil posekan marsikateri kvadratni kilometer enkratnega, vrstno pestrega gozda.
Les je v Afriki še vedno najpomembnejša surovina za kurjavo, saj se skoraj vsa
hrana pripravlja nad ognjem. Države se močno trudijo, da bi zmanjšali porabo drv za kuhanje. Tb poskušajo s posebnimi akcijami, s katerimi spodbujajo kuhanje na zaprtih kuriščih, ker bi s tem povečali izkoristek.
Da bi omejili požigalniški način v kmetijstvu, poskuša država z določenimi zakonskimi regulativi, vendar zaenkrat še z bolj malo uspeha. Proizvodnjo lesa so v zadnjih desetletjih poskušali povečati na račun gojenja različnih drevesnih vrst na plantažah.Tam pa ne pridelujejo samo lesa, temveč tudi nekatere zanimive plodove, kot so kava, kakav, banane, kokos in druge. Slonokoščena obala je celo vodilna pridelovalka kakava na svetu.
JAVNA PRALNICA
Na poti v gozd na robu Abidjana v Slonokoščeni obali smo se ustavili ob nekakšnem človeškem mravljišču v vodi. V rečici, ki ni kakšen vzor čistosti, temveč prav nasprotno, nekakšna rjavkasta brozga, je namreč gomazelo ljudi. V množici so prevladovali predvsem moški. Vodič nam je razložil, da je pred nami javna pralnica. Ljudje, ki so prali perilo, so bili zaposleni pralci. V plitvi vodi, ki je pral-cem segala preko kolen, so ležale obtežene kamionske gume, nekakšni perilniki. Ob njih so pralci drgnili in tolkli različne vrste perila. Nekateri med njimi so prali celo nekakšne vzmetnice. Voda je zaradi pralnih sredstev dobivala svojevrsten barvni ton. Pralna sredstva so bila namreč bolj podobna nekašni glini. Ob robu pralnice so ženske rezale sivkastorja-vo maso, bolj podobno zemlji kot milu. Kocke pravilnih oblik so odnašale pral-cem, ti pa so s tem "milom" drgnili različne vrste perila. Tik za pralnico se je v reki, obogateni z vsemi posledicami pranja, kopala velika skupina otrok. Videti jc bilo, da so prav brezskrbni, saj se
Će se ti strga čevelj, spoštovani dolenjski bralec, nikar ne išči pomoči v današnji Višnji Gori. Prekrižaril boš kraj podolgem in počez in ne boš se rešil, pohiteti boš moral kam daleč. Začudiš se lahko, ko pa je imel naš kraj skoro celega pol tisočletja tako imenitno "šuštarsko" slavo.
Izmed vseh davnih rokodelskih združenj in cehov pri nas (kovaški, mizarski, lončarski, usnjarski, krojaški, čevljarski) je bil čevljarski najštevilnejši. Ko so cehe sredi prejšnjega stoletja preobrazili, so še vedno ostale razne zadruge in v knjigi Antona Podbevška Dolenjska metropola Novo mesto lahko še v letu 1930 preberemo tole: Posebno so znani višnjegorski čevljarji, ki še danes obiskujejo vse sejme v bližnji in daljni okolici in slove po svojih solidnih izdelkih.
Kar na hitro imenujmo še nekaj teh "majstrov", kolikor jih še živi v današnjem višenjskem spominu: Pajki (Klofutati), Vidici (Primci), Omahen (Mihec), Jože Prijatelj, Jože Volk, pa še stari Perko v Gasi, kjer so se nekdaj napravljale slavne višenjske maškare pa tudi angelci in Miklavži. V zimskem času so naši "majstri" hodili tudi po okoliških domovih "obutal" delat in popravljat.
Že stari višenjski "cunftarji" so si uredili svoj oltar v mestni cerkvi Sv. Ane s sliko zavetnika čevljarjev Sv. Krišpina, imeli so tudi svojo bandero, s katero so se udeleževali slovesnih krajevnih procesij. Čevljarska zadruga je imela svoj dom v
Višnji Gori - "jepergo", kjer so se zbirali "majstri" na svojih sejah, prenočili so lahko tu razni pomočniki, če so čakali na delo, zelo težko pa je dobil kakšen pomočnik pravico "majstrstva". Tukaj so sprejemali vajence, "lerpobe", ki so dobili spričevala na Štefanovo. Pomočniki in vajenci so spadali kar v "majstrovo" družino, ta je bil celo moralno odgovoren zanje, dajal pa jim je tudi hrano. V "jepr-gi" so imeli "majstri" varno spravljeno skrinjo (ladjico) s tremi ključki, notri so imeli spravljene listine z vsemi podatki -tudi kdaj je kdo "frejštuk" imel - pa tudi denar in znamenite cesarske privilegije (danes glej Dolenjski muzej Novo mesto). Čevljarska zadruga, prej ceh, je bila stroga do tujih in slabih rokodelcev. Zelo pa so se bali v zadrugi tudi podeželske konkurence.
Med drugimi zgodovinarji je višenjske stare cehe popisal tudi naš domačin s Peščenjeka Konrad Črnologar (1860 -1904), nekdanji šmarski učitelj, konsevator dunajske centralne komisije za varstvo spomenikov.
Združenje čevljarjev je Višnji Gori dajalo poseben, živahen utrip. Saj je bilo rokodelstvo poleg gostilničarstva in trgovine ob tedanji stari deželni cesti glavna gonilna sila življenja.
V smislu nekdanje zasmehljive višnje-gorske nemščine je ostalo pri nas mnogo "šuštarskih" izrazov. Še potoži kakšen deželan, da se mu je "urbas, obertal ali
firklc" strgal. To na kratko, saj imamo po slovesni sklenitvi Slovarja slovenskega knjižnega jezika z zadnjo, peto knjigo lepšega besedišča na pretek!
V Višnji Gori so se ohranile mnoge smešne zgodbice v zvezi z nekdanjimi čevljarji. Bolj malo je v njih usmiljenja do ubogih davnih "Šuštarjev", ki so se v potu svojega obraza mučili še s šivanjem z dreto, dostikrat pozno v noč ob slabi razsvetljavi. Marsikje so jim na kmetih svetili le s trskami ali s kakšno svečo toplerco.
Poslušajmo eno od zgodb:
PAJ
Pr an damačij ne visokmu kraj sa imel Šuštarja najetga, k je stanvov glib u dalin pad tem gribam pad hosta. Šuštar je biv sam u hiš, je blu kasnu u jesen, pa sa šli vsi damač listje grabt. Šuštarja je zagrabla skušnjava, k je vidu, de ima gaspadar dost usja. Ukrov je an lep kos, najdu nek an paj, pa je prbu gor usje in ga zatrklov u dalina, da bi glih pred jegova hiša se prtrklov. Paj se je trklov in katalu in se adbijav od dreves, pa je trešču med gaspadarjeve grabljice. Gaspadar je čudn pagledav, reku pa ni nč.
U sabota je pršu čas abračuna. 'Pakat pa je gaspadar reku šuštarju:"Kaj pa tisi paj, k si ga patemplov?"
Mihaela Zaje
RAZPIS
za sodelovanje na JURIJEVEM SEJMU,
ki bo v nedeljo, 27. aprila 1997, na Jurčičevi domačiji na Muljavi s pričet kom ob 13. uri.
Vabimo vse, ki želite predstaviti izdelke domače obrti: pletarje, mizarje, kovače, suhorobarje, lončarje, čevljarje, šivili-
je, medićarje, mlinarje, peke... Na prijavi navedite, kaj bi razstavljali in kaj prodajali. Stojnice ima Turistično društvo Muljava. Na zanimivi prireditvi boste torej lahko razstavljali, prodajali in kupovali poizkušali dobrote iz kmečke kuhinje, se ob
vedrih zvokih zavrteli.
Prijave pričakujemo do 10. aprila. Informacije in prijave: Turistično društvo Muljava, Muljava 3a, 1295 Ivančna Gorica, tel. 061/776-362 ali 776-500.
za vso prihajajočo umazanijo sploh niso zmenili. Večji otroci so že sodelovali pri pranju. Na glavah so odnašali cule opranega perila, tako da jim je voda počasi curljala po oznojenih obrazih.
V popoldanskem času je okolica javne pralnice nudila še posebej zanimivo sliko. Po ježah in vseh ravnih travnatih površinah je bilo namreč razprostrto vse oprano perilo. Hlače pri hlačah, srajca pri srajci in drugi nešteti kosi perila so pokrivali ogromne površine.
AFRIŠKA ŽENA
V dneh, ki sem jih preživel v južnih krajih, sem srečal veliko lepih, urejenih žensk. Kljub nizkemu standardu in slabih higienskim pogojem ženske zelo skrbijo za svoj videz. Človek se še posebej razveseli pisanih oblek. Med njimi bi težko našel kakšno zamolklo, za oči neprikupno barvo. Tako vesele, kot so njihove obleke, so tudi afriške žene. Kljub patriarhalni ureditvi in mnogoženstvu so Afričanke videti zelo samozavestne in srečne. To je dobro vidno že iz njihove pokončne, sproščene drže. Nekdo od članov naše odprave je pripomnil: "Pri nas manekenke trenirajo elegantno hojo s knjigami na glavi, tu pa se že male deklice začnejo učiti te hoje - pa ne s knjigami, temveč s polnimi posodami manioka, banan, kokosa, drv na glavi...". Nisem se mogel načuditi, da so ženske, ki prebivajo v zaprašenih bivališčih, kjer se kuha, sedi in spi na tleh, kjer ni prave strehe, tako brezhibno urejene. Vprašanje, kako lahko obdržijo obleko vseskozi tako belo, rumeno..., mije ostalo nepojasnjeno še do danes.
Na vsakem koraku sem srečeval ženske z lesenimi paličicami v ustih. Vejice neke afriške lesnate rastline uporabljajo namesto zobne ščetke. Z njimi vztrajno drgnejo zobe, grizejo in žvečijo te lesene koščke. To opravilo je, kot je bilo videti, pri njih kar pogosto. Posledica prežvekovanja so koščki lesa, ki jih s posebno spretnostjo izpljunejo z ozkim curkom skozi zobe.
Belina zob prebivalcev teh krajev ni samo posledica kontrastnosti črne in bele barve, ampak tudi skrbi za čiste zobe.
Osebna higiena in zunanji izgled pa ni edina skrb Afričank.
Za afriško ženo lahko mirno rečemo, da podpira ne samo tri vogale njihovih bivališč, temveč kar vse štiri. Če ne delajo na polju, nabirajo veje za kurjavo ali pa pripravljajo hrano. Pogosto sem videval žene pri pripravi značilne afriške hrane -foutouja. Foutou je pripravljen iz moke manioka (koreninski gomolji podolgovate oblike) in posebnih jedilnih banan (debelejše in večje kot običajne banane; okusne so šele, ko se skuhajo ali spečejo). To mešanico stepajo, gnetejo, tolčejo v posebnih posodah z nekakšno kuhalnico (debelejši leseni kol).
Pri vseh teh opravilih jih ponavadi obdaja gruča otrok. Običajno imajo dojenčke kar v culi na hrbtu ali pa jih nosijo na prsih. Ko dojijo svoje dojenčke, se ne umikajo na skrivna mesta, saj so tudi pri tem povsem sproščene (kljub prisotnosti tujcev).
Afričanke že zelo zgodaj postanejo matere. Povsem običajno je, da imajo otroke že v starosti okoli petnajstih let.
Medtem ko se ženske ukvarjajo z vsakdanjimi opravili, moški predvsem trgujejo in posedajo v senci dreves.
Se nadaljuje!
12
stran
OPOZORILO O RAZGLASU O VELIKI POŽARNI OGROŽENOSTI NARAVNEGA
OKOLJA
Zaradi večtedenskega obdobja brez padavin se je v zadnjih dneh povečala požarna ogroženost naravnega okolja, veliko več pa je tudi požarov v naravi. (Od 15. februarja jih je bilo v Sloveniji že več kot 120).
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi 3. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 62/95) s 4. marcem 1997 razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej državi. Razglas velja do preklica. Suho vreme se bo po predvidevanjih meteorologov še nadaljevalo, zato se bo požarna ogroženost naravnega okolja v prihodnjih dneh povsod še povečevala.
V času veljavnosti tega razglasa je v vsej državi prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju ter puščati, odmetavati goreče in druge predmete in snovi, ki lahko povzročijo požar v naravi. Policija ter pristojne inšpekcijske službe bodo v času veljave tega razglasa poostrile nadzor in kršitelje tudi kaznovale.
Direktor Uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik
NOVA PRIDOBITEV NA VIRU PRI STIČNI
V soboto, 1.3.1997, smo se na prijazno povabilo zbrali pri Tratarjevih na Viru - pri Mariji in Romanu. Prijetno presenečeni smo prisostvovali odprtju novega razstavnega prostora - Mirni, v katerem so razstavljene unikatno poslikane svilene rute in kravate, slike in dekorativni nakit.
Gospa Marija - Mirni, ki ima smisel za vse lepo, si ob zahtevni službi in družini vedno najde čas za ustvarjanje. Več kot dvajset let se uspešno ukvarja tudi s slikarstvom. Udeležila se je že mnogih slikarskih kolonij, imela je že več skupinskih razstav in dve samostojni v Ljubljani (v družbenem domu Bežigrad in na Pošti v Ljubljani).
Marija ima tudi odločbo obrtne zbornice Slovenije, na kateri piše, da izpolnjuje vse pogoje za registracijo domače in umetne obrti. Vse razstavl-
jene izdelke je moč tudi kupiti. Kadar boste v zadregi za darilo ali si boste zaželeli kaj lepega, oglasite se pri njej.
S tehtnim nasvetom vam bo gotovo pomagala.
M.V
Mirni v svojem razstavnem prostoru
POIZKUSNA KRIŽANKA
Tokrat objavljamo prvič tudi križanko. Če se bo "prijela" bomo v prihodnjih številkah objavljali nagradne križanke.
Illlllllllllll tltltllllttlfl llltllttltlltt Illlllllllllll Illlllllllllll iimmii	'il/iilili/ii; Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll iiiiiiiiii	Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll iiiiiiiiii	Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll iiiiiiiiii	NAS DRUŽB. SISTEM	MESTO OBĆKN. MORJU	ORIS	KOSITER	KESVO-REP	JAZ LAT.	K1ZMO veste EDNH	B3TAV. MENICE	oorov. v bolo.	K1AVI-ca	mesto v NEMČ.
HIHHIIIIU Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll iiiiiiiiii	Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll iiiiiiiiii	IMMA NtEL KANT	NEKED KJLAJ V KOBČ.					VRSTA ITAKA POML. MESEC						
inmmiiiii iiiiiiiiniiii miimiinu uiiiiniiiiii iiiiiiiiniiii iiiiiiiiii	naša OBČINA													
iiiiiiiiniiii iiiiiiiiniiii iniiiiiiiiiii iiiiiiiiniiii iiiiiiiiniiii iiiiiiiiii	UPOD-Afi. UMETR						RAZPOS. FANT SOZVOĆ TONOV							
iiiiiiiiniiii iniiiiiiiiiii iiiiiiiiniiii iiiliiimuu iiiiiiiiniiii iiiiiiiiii	IT. TELEVIZIJA	ALBANEC STAR SLOVAN							VliJJKO JAP. MESTO IGRALEC S KROGI					
PRBCNI DROO						VEDRJ-CA						mhdm. BOLEČ.		
						ATLET. REKVTZ						ADA NBOSI		
PEVKA RUPEL					MEDALJA								MESTO v snd	AVTOM. OZNAKA DANJA
NEKI). PREB APT^IN. POLOT.					ROBERT RED-roiD			ROJENT BT. LETA LUPA						
minutni*: iniiiiiiiiiii minulimi iiiiiiiiniiii iiiiiiiiniiii iiiiiiiiii	Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll illlllllllllll illlllllllllll IIIIIIIIII	GUSTAV IPAVEC			PREKAJ. DRUGAM PR1POV. PESNIT.						PRIPAD GERM. PLEMEna	TEKOČI JtAĆUN		
		NATE PARLOV										ozn. MURSKE SOBOTE		
miimiiiiii iiniimiim iniiiiiiiiiii iniiiiiiiiiii imimiimi iiiiiiiiii	TKIVO V NOTJL KOSTI						UGANKA POVKS. MERA							nimimiim iimimiiiiii iiiiiiiiiiiiiii imiummii iiiiiiiiiiiiiii iitiiiim
iiiiiiiiiii m iiiiiiiiniiii iiiiiiiiniiii iniiiiiiiiiii immiiimi iiiiiiiiii	PREVEČ PLAČANA STVAR													iiiiiiumiiii iimiimimi iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii minimum iiiiiiiiii
iiiliiimuu iiiiiimiuii iniiiiiiiiiii iimiiiiiiiii iniiiiiiiiiii iiiiiiiiii	Illlllllllllll Illlllllllllll Illlllllllllll illlllllllllll Illlllllllllll IIIIIIIIII	AMERI-CTJ			NAJVtt. GORA TURČIJE							KLA	SJE	iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiii
Ot> naravnih in drugih nesrečah
POKLIČITE 112
POKLIČITE
|r°"cy.] Če ste ogroženi m?) a'' potrebujete ^" pomoč policije
KOCKA JE PADLA
Šesto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni bo avgusta v Šentvidu pri Stični.
Na občnem zboru letalskega kluba Šentvid pri Stični, ki je bil 26. januarja, so člani največ pozornosti povetili dvema izjemno težkima nalogama, ki jih čakata v letošnjem letu.
Prva je dokončna ureditev in registracija vzletne steze (letališča) pri železniški postaji Šentvid. To je že kar dolgoletna želja in prizadevanje najbolj zagnanih članov kluba. Z letališčem bi v občini dobili novo športno dejavnost in nenazadnje tudi letalsko povezavo s svetom.
Uvrstili bi se med redke občine, ki imajo svoje letališče.
Z letališčem pa bo tudi navdušenje za letalski šport dobilo krila.
Druga, še težja, pa kratkoročna naloga, ki so jo člani kluba sprejeli, je organizacija 6. državnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni.
Letalski klub ima namreč tudi balonarsko sekcijo, ki je, kljub temu da deluje šele kratek čas, zelo aktivna. Njeni člani pa so tudi zelo pogumni, da so sprejeli tako zahtevno organizacijo.
So pa to nalogo prevzeli zelo široko in odgovorno. Prve priprave so že stekle. Kot so dejali na občnem zboru, je delo kluba javno in zato vabijo vse, ki jih delo pri organizaciji prvenstva zanima, da se jim pridružijo.
Letalski klub Šentvid Šentvid pri Stični 65,1296 Organizatorjem se je pridružilo tudi uredništvo Klasja, ki bo poskušalo poskrbeti za čim boljšo obveščenost občanov in za promocijo v čim širšem smislu.
AA
POHODNIŠTVO V NAŠI OBČINI SI LEPO UTIRA POT
Zdrav duh v zdravem telesu, pravi star latinski pregovor. Pohodništvo je gotovo ena od oblik zdrave rekreacije. Zametki tovrstnega organiziranega pohod-ništva segajo na Studenec v Ivančni Gorici, prva organizatorja sta bila Karol in Jožica. Na Štefanovo je bil že kar tradicionalen pohod na Lisec, katerega se je udeležilo 60 pohodnikov z županom na čelu.
Peš smo krenili iz Sel pri Dobu, preko Medvedjeka, Stehanje vasi, Roženpila na Lisec in nazaj. Organizatorja sta skupaj s sponzorji poskrbela, da nas je na cilju čakala dobra malica in vino. Nabrali smo si dovolj moči, da smo šli peš tudi nazaj. Najmlajša udeleženka pohoda je bila stara 9 let. Doživeli smo čudovit zimski dan in se prijetno utrujeni, polni lepih doživetij, vračali domov.
Po stopinjah prvih dveh organizatorjev sta šla Milan in Marija. Tokrat je bil cilj pohoda Pajčna pri Zagradcu. Na pot smo šli 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, ki je bil letos združen še s pustno soboto. Pohoda se je udeležilo spet nekaj več kot 60 pohodnikov. Čudovita zimska pravljica je bila tudi to jutro, ko smo startali iz Ivančne Gorice proti Muljavi, Sušici, po gozdni cesti na Kitni Vrh, naprej preko Tolčan in Češnjic mimo vinogradov na Pajčno. Na cilju nas je čakal okusen lovski golaž, slastni domači krofi in dobro vino. Na cilju smo pripravili pravi Prešernov recital in imeli maškarado. Z recitacijami Prešernovih poezij se je najbolj izkazal župan Jernej. To pa zato, ker nas je spremljal s tekaškimi smučmi in se je več kot polovico poti prepeljal in ni bil tako utrujen. Če sem prav slišala, se nam kmalu obeta še kar nekaj pohodov. Prvi bo menda na Primskovo. Če bomo tako nadaljevali, ni strahu, da ne bi spoznali širšega dela naše lepe občine, pa tudi čez mejo k sosedom je dobro malo pokukati.
Nemalo pohodnikov je bilo prvič na Kitnem Vrhu, v Češnjicah, Tolčanah, da ne govorim o Stehanji vasi in Roženpilu....
M. V.
Župan Jernej za "mikrofonom
Gasilska fotografija na cilju...
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Šolska športna tekmovanja v letu 1997
V letu 1997 se je zvrstilo že kar nekaj šolskih tekmovanj, predvsem v odbojki in rokometu.
29. januarja je bilo v Šentvidu pri Stični občinsko prvenstvo v odbojki za fante in dekleta iz 7. in 8. razredov. Tekmovanje je bilo zanimivo, navdušili pa niso samo igralci in igralke, pač pa tudi navijači, ki so ustvarili res pravo športno vzdušje. V obeh kategorijah (tako pri fantih kot pri dekletih) je bil končni vrstni red enak:
AKTIV UČITELJEV ŠPORTNE VZGOJE
1. Šentvid pri Stični, 2. Stična, 3. Višnja Gora
Rezultati pri dekletih : Šentvid : Stična : Višnja Gora :
Stična Višnja Gora Šentvid
2:0 (15:1 in 15:13) 2: 0 (15:6 in 15:0 ) 0 : 2 (5 :15 in 2:15 )
Rezultati pri fantih
Stična
Šentvid
Stična
Višnja Gora 2 : 0 (15:4 in 15:3 ) Višnja Gora 2 :0 (15:0 in 15:0 ) Šentvid       1 : 2 (17:16, 5:15 in 3:15)
Ekipi iz Šentvida pri Stični sta se tako uvrstili na medobčinski prvenstvi, ki sta bili v Šmarju ( za fante ) in v Šentvidu pri Stični ( za dekleta ). Obe ekipi sta na tem nivoju tekmovanja dosegli 2. mesti, kar je glede na dejstvo, da je zmagovalna šola iz grosupeljske občine lahko na medobčinskem prvenstvu okrepila svoje vrste še z dobrimi posamezniki iz drugih dveh šol, lep uspeh.
Pri dekletih je bil končni vrstni red takšen :
1. Grosuplje, 2. Šentvid pri Stični, 3. Dobrepolje
Pri fantih pa je bil vrstni red pravzaprav enak, le da je občino Grosuplje zastopala šola iz Šmarja :
1. Šmarje-Sap, 2. Šentvid pri Stični, 3. Dobrepolje
V začetku februarja pa je bilo v Stični tudi medobčinsko prvenstvo v rokometu za starejše dečke ( 7. in 8. razred ). Stičani so tudi tokrat upravičili vlogo favoritov, čeprav je konkurenca kar huda, saj se tako v Grosupljem, kot tudi v Dobrepolju načrtno ukvarjajo z rokometom v osnovni šoli. Stiski osnovnošolci so premagali Grosuplje ( 11 - 6 ) in Dobrepolje ( 13 - 12 ), Grosuplje pa Dobrepolje, tako da je bil vrstni red na koncu takšen :
1. Stična, 2. Grosuplje, 3. Dobrepolje
Ta rezultat je ekipo iz OŠ Stična pripeljal na področno prvenstvo, ki je prav tako potekalo v Stični. Poleg domače ekipe so tu nastopale še ekipe iz Ribnice, Kočevja in Grosupljega. Domači so se zelo dobro držali, saj so izgubili le z Ribnico (8:11), medtem ko so v tekmah z Grosupljem (6:5 ) in Kočevjem (12:7) zmagali.
Končni vrstni red:
1. Ribnica, 2. Stična, 3. Grosuplje, 4. Kočevje
S tem rezultatom se je ekipa iz OŠ Stična uvrstila med 32 najboljših osnovnošolskih ekip v Sloveniji, kar je gotovo lep uspeh, želijo pa seveda še više. Zelo pomemben za uspeh bo seveda pri tem tudi domač »teren«, zato je mentor ekipe Marjan Potokar že najavil kandidaturo za organizacijo enega izmed četrt-finalnih turnirjev.
Urednik
ROKOMETNI UTRIP
Rokometni klub SVIŠ je v decembru organiziral 4. tradicionalni pred-novoletni turnir. Tokrat mu je uspelo pridobiti izjemno kvalitetne ekipe.
Posebno so bili veseli gostovanja državne mladinske reprezentance in prvoligaške ekipe Akripol iz Trebnjega. Poleg omenjenih dveh ekip so nastopili še l.B-ligaš Inles Ribnica in domačini.
Rezultati:
Mladinska državna reprezentanca : Akripol Trebnje 27 : 20
SVIS : Inles Ribnica 21 : 32
tekma za 3. mesto SVIŠ : Akripol 16 : 35
tekma za 1. mesto Ml. državna reprezentanca : Inles
34 : 25
Gledalci so imeli možnost videti lepe boje in številne lepe poteze, v katerih so prednjačili igralci iz vrst mladinske reprezentance.
Na koncu turnirja je posebna komisija, ki so jo sestavljali trenerji sodelujočih ekip, izbrala najboljše posameznike.
Za najboljšega vratarja je bil izbran
David Imperl, član Mladinske reprezentance, sicer pa član RK Prule.
Iz te ekipe pa je bil izbran tudi najboljši igralec, ki je bil obenem tudi najboljši strelec turnirja. To je bil Danijel Trbojevič, sicer član RK Pivovarna Laško. Vse ekipe in nagrajeni posamezniki so prejeli lepe pokale, katere je za vse dosedanje turnirje prispevalo Zlatarstvo Gros.
S tekmovanjem pa so pričele tudi mlajše selekcije. Po odličnih rezultatih v predtekmovanju sta se kar dve ekipi uvrstili med 16 najboljših v Sloveniji. Ta podvig je uspel starejšim dečkom (letnik 1982) in mlajšim dečkom (letnik 1984).
Članska ekipa, katero je med tem zapustil trener Aleš Praznik, je že pričela tekmovati v spomladanskem delu v 2.A-državni ligi. Ekipa, katero sedaj trenirata Milan Strnad in Marjan Potokar, je odigrala 3 prvenstvene tekme.
Rezultati: SVIŠ: Mokre Preddvor: SVIŠ SVIŠ : Nova Gorica
26:29 25 :27 20:22
Urednik
V petek, 21. 2. 1997 je v Grosupljem potekalo prvo srečanje športnih pedagogov iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje v letu 1997. Pogovarjali smo se o različnih problemih in težavah, s katerimi se soočamo pri svojem delu. Največ pozornosti smo namenili šolskim tekmovanjem, s potekom katerih letos nismo najbolj zadovoljni. Več stvari bo treba popraviti. Začnimo s sistemom tekmovanj pri ekipnih športih, ki je trenutno tak, da najprej izvedemo občinsko prvenstvo, potem pa se samo prvak uvrsti na medobčinsko.
Ker tak način tekmovanja, kot je sedaj, ni najbolj pravičen za tiste, ki izpadejo že na občinskem prvenstvu (npr. odbojkarski ekipi starejših deklet in fantov iz Stične sta gotovo kvalitetnejši kot pa ekipi Dobrepolja, ki se sedaj avtomatsko uvrstita na medobčinsko), smo se na aktivu učiteljev športne vzgoje dogovorili za spremembo tekmovalnega sistema (ta bo veljal za vse ekipne športe):
Občini Grosuplje (v novem šolskem letu se bodo vse tri šole imenovale drugače in bodo na medobčinskih prvenstvih tudi nastopale ločeno, brez pravice združevanja v skupno ekipo) in Ivančna Gorica izvedeta najprej občinsko tekmovanje. Prvi dve ekipi z občinskega prvenstva napredujeta na medobčinsko, kjer se najprej igra po sistemu »zmagovalec iz prve občine proti drugemu iz druge občine ter drugi iz prve občine proti zmagovalcu iz druge občine«. Zmagovalca teh tekem igrata nato za 1., poraženca pa za 3. mesto. Ob tem je treba povedati, da se bo ekipa iz OŠ
Dobrepolje, ki je edina šola iz te občine, izmenično priključevala občinskim prvenstvom ekip iz občine Grosuplje (eno leto) in iz občine Ivančna Gorica (drugo leto).
Prav tako nismo zadovoljni s tem, da je vsako leto manj (pa tudi slabša so) priznanj za učence. Ugotavljamo tudi , da je kar naenkrat postalo neurejeno postavljanje sodnikov na tekmah, pa tudi plačilo zanje, kar še lani ni bil problem. Ravno tako ostajajo problemi plačila učiteljev za spremstva učencev na tekmovanjih in še bi lahko našteval. Naš sklep je bil, da se te ugotovitve posredujejo strokovnemu delavcu na občini, ki naj v sodelovanju z ravnatelji šol omogoči njihovo realizacijo.
Pogovarjali smo se tudi o obuditivi zimske šole v naravi in sklenili, da bodo vse šole v naslednjem šolskem letu v taki ali drugačni obliki obudile te, predvsem za učence zelo koristne vsebine pouka.
V nadaljevanju je Bojan Vaupotič predstavil Šolsko košarkarsko ligo in svoje izkušnje, ki jih je nabral na OŠ Grosuplje v dveh letih, odkar sodeluje z ekipo v njej. Dogovorili smo se tudi, da Ministrstvu za šolstvo in šport predlagamo, da tudi za odbojko pripravi podoben projekt, kar je glede na zelo soliden nivo odbojke pri nas razumljivo.
Aktiv smo zaključili s prijetnim družabnim srečanjem ob igranju odbojke.
Urednik
KOLESARSKI PRAZNIK BO V MAJU
Letošnja mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji bo potekala nekoliko drugače kot prejšnja leta. Pomembno je, da bo peta etapa tekla po cestah treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Dirka sama se bo začela že 4. maja v Radencih. Šart pete etape pa bo v Ivančni Gorici in cilj na Vrhniki. Za organizacijo etape je zadožen organizacijski odbor, ki ga sestavljajo: Jurij Kos, Bogomir Sušič, Vinko Blatnik - Občina Ivančna Gorica, Franc Škrlj, Pavel Štaudoher, Andrej Cevc - Občina Grosuplje in Alojz Kuplenk, Stane Škulj - Občina Dobrepolje.
Namen organizacije etape kolesarske dirke je pospešiti kolesarski šport pri nas, hkrati pa s športno prireditvijo povezati novonastale občine in iskati skupne cilje ter možnosti povezav na turističnem, športnem in kulturnem področju. Kolesarska dirka pa bo tudi lepa priložnost za promocije našega gospodarstva in podjetništva. Dirko namreč spremlja dnevno časopisje, radio, televizija in s posebno oddajo iz vsakega kraja, kjer je cilj oziroma start dirke. Izšel bo tudi poseben bilten. Več o dirki bomo napisali v naslednjih številkah občinskega časopisa.
Vinko Blatnik
.1 .um; 'M lil NjL«' -
SANKUKAI KARATE TEKMOVANJE V
IVANČNI GORICI
Ob podpori številnih sponzorjev in trdem delu članov smo uspešno pripeljali do konca že tradicionalno 19. sankukai karate tekmovanje, ki je potekalo 16. februarja 1997 v telovadnici ŠC Ivančna Gorica.
V dopoldanskem delu seje 160 tekmovalcev pomerilo v predtekmovanju, najboljši pa so se uvrstili v finalni del tekmovanja, ki se je začel ob 15. uri. Tekmovanje si je ogledalo veliko število ljubiteljev borilnih veščin, saj je bila tribuna že pred tretjo uro polna. Tekmovanje je odprl župan Jernej Lampret, ki je s spodbudnimi besedami pozdravil tekmovalce in gledalce. Otvoritev je popestrila stiska pihalna godba, ki nam je zaigrala slovensko himno.
Ob 20- letnici obstoja KK Ivančna Gorica smo podelili unikatna darila in posebne zahvale
županu Jerneju Lampretu, Borisu Peterki, glavnemu in odgovornemu uredniku radia Zeleni val, Mileni Vrenčur, ravnateljici SŠ Josipa Jurčiča in doktorju Janezu Zupančiču. Demonstratorji pa nismo pozabili dolgoletnega truda in požrtvovalnosti našega tretjega trenerja Jožeta Kastelica, nosilca mojstrskega pasu 2. DAN, ki vodi klub že od leta 1977, in smo mu izročili skromno darilo.
Najboljši karateisti 11 slovenskih karate klubov so se pomerili v 12 kategorijah in preizkusili svoje moči v športnih borbah, katah in ippon kumiteju. Med posameznimi finalnimi borbami smo člani predstavili atraktivne tehnike, samoobrambe, kate itd. Marjan Kužnik 1. DAN, trener KK Kočevje, pa je prelomil 7 opek z golo roko. Manjkalo pa ni niti zabave. Za to sta poskrbela duo Zvonček in skupina Valvazor. Ker je dr. Janez Zupančič zbolel, je tokrat za zdravniško pomoč skrbel dr. Davorin Kastelic, naš bivši član. Tekmovanje je neposredno prenašal radio Zeleni val.
Lahko rečem, da smo člani KK Ivančna Gorica spet dokazali, da spadamo v sam tekmovalni vrh, saj smo si priborili 3 zlata in 3 srebrna odličja.:
1. mesto Vesna Kastelic
(3.kyu) dekleta kate (OŠ) 1. mesto Vesna Kralj (1. kyu) dekleta
borbe abs. lahka kat. (do 58 kg)
1. mesto Zlato Kristan (2. kyu) IPPON KUMITE srednja kat. (zeleni in modri pasovi)
2. mesto Matej Špindler (5. kyu) borbe nižja težka kat. (nad 70 kg)
2. mesto Mitja Glavan (3. kyu) borbe srednja težka kat. (nad 70 kg)
2. mesto Gregor Kastelic (2. kyu) borbe višja lahka kat. (do 70 kg)
Za pomoč pri organizaciji in sodelovanje se vsem prav lepo zahvaljujemo in pričakujemo nadaljne sodelovanje.
Vesna Kralj
Sponzorji tekmovanja:
Radio Zeleni val na frekvenci 89.8 in 93.1MhZ; Gostilna Volk, Marjan Kavšek, Višnja Gora; Tomas d.o.o., Novo mesto; Pizzerija Antonač, Igor in Ana Erjavec, Bojanji Vrh; Galanterija Tango, Ljubica Groznik, Ivančna Gorica; Proizvodnja ženskih hlačnih nogavic Urška, Bojan Volk; Korekt d.o.o. Zgornja Draga; Frizerski salon Palma, Ivančna Gorica; Komes san Ljubljana; SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica; Dana Mirna; Izpušni sistem Lauš d.o.o.; Trgovina Mežan, Dob 40; Eurotek d.o.o., Bič 11, Veliki Gaber; Transport Matjaž, Bič 14, Veliki Gaber; Mizarstvo Lesar d.o.o.; Balant - git d.o.o.; Žito Ljubljana; Zlatarstvo Tadina, Ivančna Gorica; Fitnes studio Energv, Ivančna Gorica; Okrepčevalnica Marina; Orodjarstvo Zupančič; Gostilna Na klančku; Urbas d.o.o.; Borovnik d.o.o., Račica 9a, Litija; Fortuna s.p. Grosuplje; Mizarstvo Sinjur Gorenja vas; Market Marinka, Stična; Unithing d.o.o., Vir pri Stični; Domača in umetna obrt, Andrej Malovrh, Ivančna Gorica.
Na podlagi 120. člena Zakona o davčnem postopku ( Ur. list RS, št. 18/96) izdaja Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije
JAVNI POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1996
Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1996 najkasneje do 31. marca 1997. Napovedi niso dolžni vložiti:
- zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 % poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1996 (inje to njihov edini vir dohodnine);
- učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo dela na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega 51 % poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1996;
- zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1996, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine. Opomba:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1997 vložiti zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki napoved za ta davek vložijo do 28. februarja 1997.
V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 1996 postali lastniki dcna-cionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodek od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu, kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov, nastopal skrbnik za posebne primere.
Kje vložiti napoved?
Zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) vložijo napoved pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če še niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi. Zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije vložijo napoved pri izpostavi dvačnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi.
Napoved za odmero dohodnine je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek:
- z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine;
- z denarno kaznijo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev, če ne vloži napovedi za odmero dohodnine ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v napovedi izkaže neresnične podatke.
Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije
URNIK PREVZEMOV DOHODNINSKIH NAPOVEDI
Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, Izpostava Grosuplje, obvešča vse občnane in druge zavezance za dohodnino v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, da bo Izpostava organizirala prevzem dohodninskih napovedi za leto 1996 in sicer:
24. in 25. marca od 8. do 18. ure v
- Družbenem domu Grosuplje
- sejni sobi Občine Ivančna Gorica in
- prostorih Krajevnega urada oz. Občine Dobrepolje
Prosimo vse občane, da oddajo napovedi v teh krajih in času v največjem številu.
Obveščamo, da bomo na Izpostavi Grosuplje, Kolodvorska 4, prevzemali dohodninske napovedi tudi:
26. marca od 8. do 17. ure 28. marca od 8. do 13. ure
27. marca od 8. do 15. ure 1. aprila od 8. do 15. ure
Prosimo vse, da se držijo teh terminov. Po tem času prejete dohodninske napovedi zapadejo pod kazen za prekrške.
Po pooblastilu direktorja vodja izpostave: Anton Žitnik
OBVESTILO!
Obveščamo vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka ter vse, ki želijo to pravico uveljavljati na novo, da morajo do 31. 3. 1997 vložiti vlogo - izpolnjen obrazec 8,41 DZS pri Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, Grosuplje. Vloge lahko prinesejo osebno ali pošljejo po pošti.
Obrazec morajo izpolniti z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo navodila, priložena obrazcu, ter priložijo ustrezna dokazila.
Obvezno naj vpišejo številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek, oz. naj vpišejo, da vlagajo vlogo prvič. Vloge lahko oddajo tudi na sedežu Občine Ivančna Gorica vsak torek od 8. do 12. ure ter 24. in 25. 3. 1997 od 8. do 16. ure,
CSD Grosuplje
ZAHVALA
Ob smrti
Stanislava Ovna
iz Ivančne Gorice
se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega še zadnjič poslovili in ga pospremili na zadnjo pot.
Lepa hvala tudi gospodu župniku, Rafi Pinosa in članom ZŠAM iz Ivančne Gorice za lepo opravljen pogreb ter gospodu župniku Jožetu Kastelicu za pozornost, ki jo je v času bolezni posvetil očetu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo še družinam Brlan, Cugelj, Grabljevec in Bregar za tiho pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
MALI OGLAS
V najem oddamo pavilijon -JURČEK - na Muljavi; uporaben za prodajo turističnih spominkov, sladoleda, hitre hrane... Primeren tudi za turistično agencijo. Informacije: tel. 061/776-362
PREKLIC
Podpisana Marija Kastelic, Dob, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla zoper Antona Čebularja na zbiralnici mleka Dob, v korist dobro sosedskih odnosov.
Marija Kastelic
Govori se
Črna parkirišča
Avtoprevoznikov imamo v naši občini menda blizu sto. Pridobivanje licenc za izvajanje te dejavnosti, ki že poteka, pa zahteva tudi urejeno parkirišče. Ta problem vsakdo rešuje po svoje.
Govori se, da nekateri tudi na škodo sokrajanov. Komisije za dodeljevanje licenc so menda zelo neizprosne.
Kdo bo pomagal tem avtoprevoznikom, ki sicer nimajo svoje zemlje, pa le prinašajo denar tudi občini?
Tovarna na prodaj
Na Hudem je prvotno Agrostrojevo proizvodno halo kupil in preuredil Avtocommerce za novo tovarno gumijevih izdelkov. Po zaslugi nekaterih (govori se vse mogoče,) je proizvodnja splavala v drugo državo in z njo tudi delovna mesta.
Sedaj ima Autocommerce na tem prostoru skladišče novih fiatovih avtomobilov. Pa tudi to ne bo dolgo, saj se govori, da je tovarna - skladišče že nekaj časa naprodaj.
Pa govorimo, da obrtniki ne morejo dobiti prostora pri nas.
Kupiš eno, plačaš dve
To, da v naši trgovinah kruh še vedno prijemajo tudi z ne preveč čistimi rokami, se veselo nadaljuje. Le redki so trgovci, ki za to uporabljajo vrečke. Govori pa se, da se nekaterim, pa ne od starosti, rade tresejo roke. Še posebej, ko pritiskajo na blagajniške gumbe. In to po načelu: kupiš eno, plačaš dve.
Zlata stranišča na Muljavi
i se je govorilo, v zadnjem času pa smo lahko prebrali tudi v časopisu (pa ne v Klasju), da bodo na Jurčičevini postavili zlate sanitarije. No, 8 milijonov SIT, kolikor je bilo lani, in ker sredstva niso bila porabljena, tudi letos, v osnutku občinskega proračuna namenjenih za sanitarije, bi to bilo lahko kar res. Z gradnjo so že začeli in na kraju samem smo si temelje že lahko ogledali. Pa tudi izvedeli smo nekaj več. Ne gre samo za sanitarije.
Zgradili bodo bife, garderobo za igralce, tuše in sanitarije za igralce. Zraven pa še ustrezno greznico. To pa še ni vse. Tam, kjer so bile sedaj sanitarije, bodo uredili povečano kuhinjo in shrambo.
To pa je že nekaj drugega, čeprav je za marsikoga še vedno 8 milijonov (skorj 90 tisoč DEM) kar veliko.
Govori se, da v Šentvidu pri Stični in prav tako v Ivančni Gorici mrtveci še nekaj časa ne bodo imeli sreče, da bi jih pokopavali na novih pokopališčih. Pokojnikom je mogoče res vseeno, problem pa je od še živečih. Kdo bo dal pa odgovor?
Govorice poslušal in zapisal: Andrej Agnič
S
ZAST0RCEK d.o.o.
DEKORACIJA in OPREMA
VAŠIH PROSTOROV Izdelava in montaža zaves,; rolojev, pahljač, prtov,...
INFORMACIJE: ^SJ^a tel.: 0609/618-23 tor.: 12-19 ;reda obiski na domu —-|et.: 10-13 7=1
Cenjene stranke obveščamo, da
obratujemo na naslovu:
EČ KAL 15, ŠENTVID PRI STIČNI
Možnost plačila z LB in EUROCAR
J
V
STRAN
15
Pripis k sliki: Mama Ivana se je kar dobro držala, dokler je ni pred nekaj leti prizadela kap. Od tedaj je priklenjena na invalidski voziček. Tudi sluh ji je otopel. Ata Jože pa je v vseh pogledih grča, da malo takih.
Ivana je doma na Malem Globokem. Če boste kdaj hodili tam skozi, morate pri Zagradcu ostro zaviti čez most na Krki. Zagotovo se boste čudili, odkod ime Globoko, ko morate pošteno pritiskati v hrib, da pridete do vasice, v kateri domujeta Ivana in njen mož Jože.
Našo slavljenko na Globokem in še dlje naokoli poznajo pod imenom Glavičeva Ivana. Domače ime je ostalo pri hiši še iz. minulega stoletja, ko je tu gospodaril sedaj že izumrli Glavičev rod.
Njena življenjska pot se je začela 17.  februarja  1906 na Velikem
Korinju. Johanca, tako so jo tedaj klicali v domači vasi, očeta ni poznala, ker je umrl tri mesece pred njenim rojstvom. Tudi mater je zgubila, ko je bila še mlado dekle. Čeprav brez staršev, se pri Kantetovih na Velikem Korinju niso dali: vseh sedem otrok je poprijelo pri delu na domačiji in so se obdržali. Johani, najmlajši, so zaupali pastirsko službo. Petnajst glav goveje živine, nekaj konj in trideset glav drobnice se je pod njeno "komando" vsulo iz hlevov in odšlo na pašo. Tako dobro so gospodarili, da niso trpeli pomanjkanja. Večkrat je prišla na mizo tudi ovčetina in kozlovina, pa ajdov in pisan kruh. Tudi vina so pridelali dovolj za svoje potrebe in za pogostitev popotnikov, ki so hodili tam mimo na sejme in na božjo pot.
Nekega dne je Johana na pašniku zaslišala glasove sekire in plenkače iz bližnjega gozda. Iz radovednosti je šla pogledat, kdo tako nabija, pa je zagledala Glavičevega Jožeta z Globokega, ki je ravno valil debel hlod na tesarsko kobilico. Johanca je priskočila in hlod je bil gredoč na pravem mestu. Jožetu je bila bosonoga pastirica všeč, danes bi temu rekli ljubezen na prvi pogled, in pri priči je sklenil, da se bo oglasil pri Kantetovih. Njegov obisk je bil uspešen, kajti še tisto leto so imeli poroko.
Zakoncema Zaje se je potem na Globokem rodilo sedem otrok. Dva otroka sta umrla še čisto majhna, sin Vinko se je pred nekaj leti smrtno ponesrečil, štirje pa so še živi.
Garaški Jože je večinoma tesaril daleč po okolici. Skozi njegove roke je šlo na tisoče tesanih železniških pragovov, "švelerjev", in drugih kosov obdelanega lesa. Mama Ivana pa se je bolj držala domačije; zaradi otrok in zaradi dela na polju. Imela sta lepe, pa tudi težke trenutke. Zelo hudo je bilo med zadnjo vojsko, ko je do tal pogorela njuna domačija in ko so prežale nevarnosti z vseh strani.
Zakonca Zaje z Malega Globokega pri Zagradcu sta že pred devetimi leti praznovala zlato poroko, naslednje leto pa ju čaka še žlahtnejše slavje -biserna blagoslovitev zakonskega stanu.
O enaindevetdesetletni slavljenki naj izdam še eno skrivnost: Ivana ni nikoli hodila v šolo. Odraščala je namreč med prvo svetovno vojno, ko po odročnih vaseh ni bilo učiteljev. Nekajkrat so sicer poslali starejšega šolmoštra, da bi naučil mladino kaj najnujnejšega. Vendar je bil "masa togoten", zato se mu je korinjska otročad vsakič razbežala po gozdu in pašnikih. Zato bom nadvse gostoljubnega sina Cirila, ki je od otrok še edini ostal pri hiši, poprosil, naj mami prebere, kaj sem napisal, in naj se ji v mojem imenu opraviči, če sem pri tem kaj zaokrožil po svoje. Na Malem Globokem na splošno živijo trdoživi ljudje; kar štirje pari so v zadnjem desetletju slavili zlate poroke. Zato bom v prihodnje zagotovo še zavil v ta kraj. Če prej ne, pa takrat, ko se bo Jože Zaje vpisal med devetdesetlet-nike. Do tedaj pa bodite vsi Glavičevi in drugi Globočani lepo pozdravljeni.
Leopold Sever
POLICIJSKA KRONIKA
I
ISCEMO ŠPEKTORJA
Ali : Slep je,kdor se s petjem ukvarja (dr. France Prešeren)
Z inšpektorji je vedno križ. Kadar ga pokličeš, ga ni ali pa ima sto izgovorov. Pride pa takrat, ko si ga najmanj želiš.
Žal pa nekateri naši inšpektorji še vedno mislijo, da so občinski in da je njihovo področje le področje tiste občine, v kateri so v službi. Pozabljajo pa, da so po novem v službi pri upravni enoti v Grosupljem, ki pa pokriva vse tri nove občine.
So res krivi psi?
Že večkrat smo slišali in brali, da posebno v zimskem času »potepuski« psi pokončajo veliko srnjadi. Pa tudi to, da nekateri lovci neusmiljeno streljajo pse in mačke, ki prestopijo z zakonom določeno mejno razdaljo od hiše
ali od gospodarja. Pa se vrnimo k psom in pokončanim srnam. Kdo je kriv? Psi? Po našem mnenju ti prav gotovo ne. Oni le sledijo svojemu nagonu in lovijo. Po vsej logiki za njihova dejanja odgovarjajo njihovi lastniki. Te je treba kaznovati in to pošteno, da ne bodo, tako kot se dogaja, sicer čez dan privezane-
ga psa zvečer spuščali, da se naužije prostosti.
Včasih, še v prvi Jugoslaviji, so imeli za take »potepuške« pse posebnega uslužbenca, šintar so mu rekli, ki je pse lovil, ne pa streljal. Lastnik pa, če je hotel potem psa dobiti nazaj, je moral kar pošteno plačati.
Danes so vlogo šintarja prevzeli kar lovci sami. Nekateri celo raje streljajo pse kot pa sorazmerno težko dosegljivo divjad. Kje je čast teh lovcev?
Je pa nekaj res treba ukreniti, saj se življenjski prostor divjadi oži in zato prihaja vse bliže hiš in pod udar psov.
Zaradi sušnega obdobja in neoze-lenele vegetacije v naravi je velika nevarnost požarov. Zato je prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju ter puščati in odmetavati goreče in druge predmete, ki lahko zanetijo požar. Policisti vse krajane opozarjajo na navedeno nevarnost, da ne bo prepozno.
10.1.97: na avtomobilski cesti pri naselju Spodnje Brezovo seje pripetila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Pri nesreči se je ena oseba hudo telesno poškodovala, nastala pa je tudi večja materialna škoda.
15.1.97: v jutranjih urah je vinjeni moški kršil javni red in mir v zdravstvenem domu Ivančna Gorica. Na kraj kršitve so prišli policisti, ker pa se kršitelj ni pomiril, so ga odpeljali v prostor za pridržanje do streznitve. Zoper njega so napisali prijavo k sodniku za prekrške.
26.1.97: neznani storilec je navedenega dne izkoristil priložnost in iz odklenjenega osebnega avtomobila v naselju Vir pri Stični ukradel avtora-dio ter tako lastnika oškodoval za približno 30.000 SIT. Za neznanim storilcem policisti še poizvedujejo.
27.1.97 je prišlo do požara na stanovanjski hiši v naselju Osredek nad Stično. Požar je nastal pri dimniku. Lastnik je oškodovan za več milijonov.
28.1.97 je bila policijska postaja Grosuplje obveščena, da pogrešajo mlajšega   moškega, njegov osebni
avtomobil pa so našli pri vasi Vrh nad Višnjo Goro. Policisti so organizirali iskanje in pogrešanega našli obešenega v gozdu pod navedeno vasjo. Pri ogledu kraja dejanja je bilo ugotovljeno, da je znani moški storil samomor.
5.2.97 je neznani storilec vlomil v počitniško hišo pri naselju Polje pri Višnji Gori; pregledal je notranjost in odnesel več predmetov. Kje so se ustavili predmeti in storilec, bodo poskušali ugotoviti policisti.
11.2.97 je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zaborštu. Iz hiše je odnesel vodovodne pipe. Tudi tega storilca policisti še iščejo.
12.2.97 se je na regionalni cesti pri kraju Marinča vas pripetila prometna nesreča, zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. V nesreči je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na obeh vozilih pa je nastala velika materialna škoda.
14.2.97 seje na magistralni cesti pri kraju Dob zgodila prometna nesreča, zaradi nepravilne strani vožnje. V nesreči je ena oseba umrla, dve sta bili lahko telesno poškodovani, ena pa je dobila le sled poškodbe. Na vozilih je nastala velika materialna škoda.
V minulih dveh mesecih so policisti ustavili več voznikov osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Ker pa niso upoštevali odredb o prekinitvi nadaljnje vožnje, so se bili prisiljeni strezniti v prostoru za streznitev na Povšetovi v Ljubljani.
Podgane osvajajo Ivančno Gorico
V centru Ivančne Gorice je še veliko neizkoriščenega zazidljivega prostora. Že pred časom se je govorilo, da bo tam stala velika blagovnica. Tudi gradbeni material, ki že mnogo let propada na bodočem gradbišču, utemeljuje te govorice.
Sedaj pa se govori, da je na tem mestu nastalo smetišče in na njem leglo podgan.
Kakšna je bodočnost gradbišča, predvsem pa podgan, se še ne govori.a
Prometne znake gor, prometne znake dol
Edina enosmerna cesta v Ivančni Gorici je bila nekaj časa zopet dvosmerna.
Zaradi gradnje je bil promet v eno smer otežen. Najbrž bi graditelj moral poskrbeti, da temu ne bi bilo tako.
So pa drugi preprosto sneli znak, ki prepoveduje vožnjo v sicer prepovedano smer, za kar pa najbrž niso imeli potrebnega soglasja. Vse je šlo bolj po domače, pa čeprav je s predpisi vse urejeno.
Naj bi to poskusili v Ljubljani! Pa saj smo le v Ivančni Gorici.
Premog, kaj je že to?
Še so ustanove v Ivančni Gorici, ki se ogrevajo na premog. Dim, saje in smrad morajo »požirati« prebivalci in obiskovalci glavnega »mesta« občine.
Morda pa že razmišljajo o ekološko bolj sprejemljivem ogrevanju. Še posebej, ker država zanj ponuja menda zelo ugodne kredite. Ali pa morda odgovorni tega niso slišali?
H
SEVERNA
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN
STRAN
NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN
N
UREDNIK AA ODDAJA SOS
Dobrohotno svetuje: Leopold Sever
Med obiski po občini, to se pravi med "delovnim ljudstvom", me večkrat vprašajo:"Kdaj bo spet Klasje?" Tedaj vsakič zavijam z očmi, pogledam proti nebu in povem, da to ve samo bog ali kvečjemu sveti Andrej Lučarski. Ko se mi nekaj tega nabere, stopim k telefonu in trdo primem urednika Andrejca:"Halo, je tam urednik AA? Hudimana, kako je s Klasjem? Bodo sploh še izšle naše žcajtenge'?"
Ne boste verjeli, kaj vse moram poslušati po žici:"Jernejeva malha je ostala prazna, v tovarni papirja so stavkali, tiskar je dobil ošpice, uradni vestnik je vse to zamočil... " in podobne izgovore - večinoma take, s pasjega repa. Meni je bila vsa stvar že dalj časa sumljiva, a sem bil tiho. Saj veste, kdo bi se zameril šefu, lepo vas prosim!
Lani decembra pa, kot strela z jasnega - Klasje lepo izide pravočasno, to se pravi še pred novim letom. "Lejga," sem si dejal, ko sem si opomogel od presenečenja, "končno mu je uspelo! "In sem se pri priči odpeljal na Agničev Kal čestitat. A sem tam kaj kmalu ugotovil, da je bila to le pirova zmaga. Moža je dirka za pravočasnim izidom časnika tako zdelala, da so ga le z umetnim dihanjem in domačo slivovko obdržali pokonci in pri življenju.
Tistikrat se mi je končno vdal:"Veš, nisem več tak, kot sem bil včasih", mi je potožil. "Si bral, da je povprečna življenjska doba novinarjev borih 47 let, pa računaj,   kolikokrat  sem že
prekoračil garancijsko dobo. Poleg tega me poišče vsak zimski virus, ki prestopi mejo srednje Evrope. Nehati bo treba, prijatelj, nehati," je skrušeno končal pripoved.
"No, no, tako hudo pa spet ni," sem ga skušal potolažiti. Potem sem napravil debel požirek slivovke iz njegove apoteke, saj veste, zaradi virusov, in se globoko zamislil. Tole mi je prišlo na misel čez nekaj trenutkov, pa naj zaenkrat ostane med nami. Urednik Andrej nujno rabi pomočnika, ali še bolje, pomočnico. Ta naj bo vešča tiskarske tehnologije in umetnega dihanja, da bo pri roki, če bo potreba. Andrej naj skrbi zgolj za uredniške zadeve, trdo naj prime kronične zamudnike in še naprej naj sekira nas pisune. Seveda vse v dobrobit Klasja. Če bo to izpolnjeno, jamčim, da bo Klasje prihajalo točno kot brzovlak v Švici.
Tako, jaz sem odkrito in pravočasno povedal vse, kar sem mislil, da bom krit, če bi se kaj primerilo.
Odgovorni na občini pa naj naglo ukrepajo, da ne bo prepozno. Nobeno kesanje in romanje na Brezje ne bo pomagalo potem, ko bo urednikova grešna dušica zaradi preobremenjenosti odplavala v večna novinarska lovišča.
■MM* ■ 85
LEPO OBNOVLJENA STARINA
Družina Karla Verbiča iz Radohove vasi je lepo poskrbela za star kamnit vodnjak. Klesan kamnit obod je star najbrž 25(1 do 300 let. Na dvorišču stoji prav tako obnovljena kamnita miza, ki je nekoliko mlajša. Dejanje Španovih iz Radohove vasi vsekakor zasluži pohvalo in posnemanje, saj imamo v naših vaseh še veliko propadajočih ostalin iz preteklosti...
L. Sever
PESTRO POHIŠTVO
Občan Anton je že dolgo čutil, da bi se bilo dobro kdaj pa kdaj prikupiti svoji ženi, zato je sklenil, da ji bo za 8. marec pripravil presenečenje. S kombijem se je skrivoma odpravil v Ljubljano po novo pohištvo: mizo in štiri stole so rabili v njegovi družini. S seboj je vzel še prijatelja Jožeta, izvedenca v lesni stroki in dobrega poznavalca ljubljanskih gostiln.
"Strokovno" sta obšla vse pomembnejše trgovine in v vsaki kupila kos pohištva iz "opuščenega programa", da bi prišla "ceneje skozi", kajti po vsakem nakupu sta imela v bližnji gostilni pripadajoči "likof".
Drugo jutro je Anton kljub mačku s strahom ugotovil, da je vsak kos pohištva drugačen, zato se njegov ugled v ženinih očeh ni kaj prida povečal.
Vendar Anton še ni obupal; za drugo leto snuje nov načrt, a razmišlja, da bi vzel s seboj drugega izvedenca.
L. Sever
PRVA LETOŠNJA ZNAMENJA
Ondan je mimo hiše po poti prikoračil mačkon. Temno rjave btrve je bil njegov kožuh in višnjevo pentljo je imel zavezano okoli vratu. Malomarno je prestavljal noge in brez cilja je bil njegov pogled. Naenkrat pa se je povsem spremenil: oči so se mu zasvetile, zrase) je skoraj za tretjino in visoko je dvignil rep. Potem si je oslinil taci in si z njima poravnal brke, najprej na eni, nato še na drugi strani. Pred hišo je bil namreč opazil dve muci, ki sta brezbrižno mežikali v svet.
Ko se je mačkonu zdelo, da se je dovolj uredil, je šel mimo njiju gor in dol, pa spet gor in dol, ves čas v gizdalinski drži; muci pa nič - kot da ga nista videli. Pa recite, če ni trdosrčen tale mačji ženski svet - toliko truda, pa ena sama ignoranca. Kavalir je potem odnehal, ni pa obupal; zlezel je na bližnje drevo in nepremično opazoval mačji nežni spol. Da, da, za te stvari je treba vztrajnosti in potrpljenja še in še, navsezadnje pa lahko še nič ni.
Kaj pa drugi? Ptički se gotovo že pripravljajo na gregorjevo in tudi ostali ne držijo križem rok. Za nas je prišel prvi signal Valentinovo, glavni termin pa bo menda v maju, takrat, ko vse cveti. Bomo videli, Če bo kaj. Na vsak način bo potrebno vztrajnosti in potrpljenja še in še.
Leopold Sever
xx*xiUV
ILIRSKE GOMILE
Na naši poti skozi čas se moramo na vsak način malo dlje pomuditi pri gomilah. Te pokopališke tvorbe iz prazgodovine so bile posebej v naših krajih tako številne in obsežne, da so celo sooblikovale del naše krajine. Nadvse presenetljivo je spoznanje, da so se ti prsteni kupi, kljub zobu časa, ki jih je najedal malone tri tisoč let, v nekaj primerih ohranili do današnje dobe. Z nekaj samovšečnosti bi lahko postavili primerjavo, da so gomile za našo Dolenjsko to, kar so za Egipt slovite piramide.
Poznavalci menijo, da je bilo svoj čas v širšem prostoru med Ivančno Gorico, Stično, Virom in Šentvidom kakih 150 gomil. Seveda je tu še vse polno nerazjašnjenih skrivnosti. Med temi je tudi vprašanje, če so vsi doslej
znani grobovi v resnici imeli gomile; veliko najdenih grobov je bilo namreč globlje v zemlji in prekritih s kamnito ploščo, ki soji domačini rekli škrilj, na vrhu pa ni bilo kupa prsti.
Prav tako ostaja za mnoge uganka, zakaj so davni prednamci gomile sploh delali. Če smem izreči svojo sodbo, bi dejal, da so imeli veliki kupi prsti s posmrtnimi ostanki pokojnikov več namenov.
Prvi in najpomembnejši je bil varnost pokojnikovega "imetja". Bogatejši svojci umrlega so namreč priložili v pokojnikov grob različne dragocenosti, ki so "zadišale" posameznim in organiziranim plenilcem. Takim tolovajem je bilo v eni noči v velikem kupu prsti zelo težko
najti grob in se polastiti vsebine. Glede poštenja te vrste nismo dandanašnji nič boljši; zagotovo berete in poslušate, koliko vlomov v cerkve, oskrunitev pokopališč in izkopavanj starin imamo v Sloveniji.
Drugi vzrok za kopičenje prsti nad grobovi je bilo izražanje veljave posameznikov, družin in družinskih klanov. Tudi v tem oziru se nismo še prav nič poboljšali. Le opazujte še živeče svojce, kako ponosno stojijo ob kakem lepem in dragem spomeniku na pokopališču in se samovšečno ozirajo naokoli, če jih kdo občuduje. Njihove misli bi v "ilirskem" jeziku izrekli nekako takole:"Kaj boste vi reveži s tisto krtino, našo gomilo poglejte, kako se mogočno penja v nebo in še jo bomo povišali, če bo treba."
Tretji razlog je manj posvetne in bolj duhovne narave, vendar tudi ta
razkriva našo nečimrnost in sebičnost. Dovolj velika gomila na zemlji je zagotovo tudi na "onem svetu" poudarjala veljakov pomen in mu pomagala zasesti čim boljši položaj v tamkajšnji hierarhiji.
V "dolini gomil" pod virsko trdnjavo so domačini po lastnikih zemljišč
razlikovali tri velike skupine gomil: "Škrbčeve" , "Gomilske" in "Veselove" gomile. Danes bi lahko vse vidne gomile prešteli na prste obeh rok, še pred nekaj generacijami pa jih je bilo veliko več.