Razne stvari. Iz domačih krajev. Naš mil. knez in škof so se odpeljali k škofovskemu zborovanju na Dunaj, kjer ostanpjo delj časa. Naš rojak iz Polenšaka nadporočnik gospod Martin Majcen je dovršil vojno šolo in je prideljen k domobranskemu generalnemu štabu v Krakovem. Imenovanje. Nadučiteljem na novoustanovljeni Ijudski šoli v Gotovljah je imenovan gospod Anton Šumljak, dosedanji učitelj v 2alcu. Učiteljsko službo pa je dobila gdč. A. Novak, dosedanja učiteljica v Galiciji. C. o. Fran Kakuška, bivšega kaplana v Dobovi, je knez Schwarzenberg imenoval župnikom v Ottau pri Krumlovi na Češkem. Višjim živinozdravnikom sta imenovana gg. Jož. Volovšek v Gelju in J Munda v Brežicah. V Šniartinu pri Slov. Gradcu je imenovana za učiteljico gdC. Ida Lampe iz Ljubljane. Iz Mozirja sta se nam d o p o s 1 a 1 i ti-le izjavi, za katere prevzamemo le po tiskovnem zakonu določeno odgovornost: Izjava. Jaz podpisani Matija Merzlak, prejšnji in sedanji občinski svetovalec v Mozirju potrjujem, da res nič ne vem, da bi se bila kdaj nezaupnica našim deželnim poslancem sklenila pri obC. seji, čeprav sera bil navzoč, ko se je sklepala samo enemu državnemu poslancu. V Mozirju, 3. novembra 1901. — Matija Merzlak. Izjava. Jaz podpisani Frane Paher, bivši obč. svetovalec in sedanji obč. odbornik preklicujem svoj podpia na popravku iz Mozirja v Vašem cenj. listu od 31. oktobra 1901. št. 44., ker res ne vem, da bi se bila kdaj nezaupnica sklenila našim deželnim po- slancem pri obč. seji, ampak se je sklenila samo enemu državnemu poslancu; in ker je bil moj tamošnji podpis pridobljen po zvijači. V Mozirju, 3. novembra 1901. — Franc P a h e r. Iz Ruš narn pišejo: Dne 16. oktobra obhajala je občepriljubljena Goriškova rodbina dan dvojnega veselja. Dr. Kašper Gorišek in njegova blaga soproga sta praznovala namreč srebrno poroko — 251etnico srečnega zakona. Že na predvečer pomenljivega dneva pokazali so vrli Rušani, kako ljubijo in spoštujejo vrlega in požrtvovalnega svojega zdravnika, svojega zvestega prijatelja in svetovalca, gospoda Gorišeka in njegovo vrlo gospo. Priredili so velikansko bakljado, katere so se vdeležili tudi vsi ruški ognjebranci pod načelstvom g. Mihaela Srnca. Godba je veselo svirala. Bil je res Caroben prizor, ko so se mnogoštevilne luči pomikale v dolgih vrstah skozi tmino poznega večera in ko so doneli mogočni in slovesni zvoki ubrane godbe! Pred stanovanjem slavljencev se je vstavil dolgi sprevod. Odborniki ruške občine zbrani v polnem številu javili so g. doktorju, da ga je ruška občina, kateri je g. Gorišek že drugokrat predstojnik, ednoglasno izvolila in imenovala častnim občanom, ter slavljencu izročili tudi obenera krasno izdelano diplomo. Zastopana je bila tudi smolniška občina. Drugi dan se je vršiia slavnost v cerkvi, katera je bila s cvetlicami divno okrašena. Slovesni sveti maši, katero je služil domači župnik in duh. svetovalec č. g. M. Vurzer, prisostvovalo je razven srebrno-poročencev mnogo odličnjakov in drugega Jjudstva. Bilo je zares veličastno! Ruše so storile vse, kar so mogle, da so proslavile one, katere spoStujejo. In sicer po pravici in zaslugi; saj je Gorišekova rodbina med blagimi ruškimi rodbinami ena prvih, in saj stoji g. dr. Gorišek, ako naštevamo vrle in značajne može ruške župnije, med prvimi. Želja vseh Rušanov je: Daj Bog, da bi gospod in gospa Gorišek slavila tukaj ie zdrava in krepka zlato svojo poroko. — Ob enem pripomnimo, da je g. dr. Gorišek obhajal tudi 251etnico doktorstva. — Drugi vzrok veselja za Goriškovo rodbino pa je bila poroka hčerke gospodiCne Ete z g. učiteljem Liehtenwallnerjem, katera se je vršila ravno isti dan popoludne. Novemu paru želimo v zakonu isto srečo, kakor sta jo našla nevestin oče in mati, in tisto Ijubezen in spoštovanje od strani vseh vrlih ljudi, katero vživata onadva! Sv. Jurij ob Sčavnici. G. Al Slavič je dal nedavno pri cerkvi oznaniti, da ni naročnik >Štajerca* in da ne piše v njega. Kdor bo še dalje govoril o njem to »laž,« se bo moral pred sodnijo zagovarjati. — Tako je prav! Pametni in razsodni ljudje so že dobro spoznali hudobijo, ki }o uganjajo s svojim »Štajercem« nemškutarski trgovci in njihovi hadžiloji med slovenskim liudstvom; zato je poštene Ijudi sram, če drugi le mislijo ali govorijo o njih, da iraajo s »Štajercem« kaj opraviti. Zlasti pa so zadnji čas vsi trezni ljudje, ki so »Štajerca« čitali, pomilovali dopisuna od sv. Jurja, ki na tako surov in podel način napada in blati osebe, katere vsi spoštujejo; zato se oni niti ne zagovarjajo. Kogar pa »Štajerc« pri nas hvali, čez tistega pa so itak Jurjevčani že »križ napravili« — Sicer pa verjamemo, da pristašem »Štajerca« ne more biti prav ljubo, da se pametni ljudje začenjaio zavedati; »Štajercuf kajpada ne bo ljubo, da se zlasti mladina, ki ima zdravega duha, giblje!! — Razumemo! Le tako surovo naprej, »Štajerc!« Pa tudi — mi gremo naprej!! Iz Ptuja. Na zadnji dopis »SIov. Gosp.« cdgovorila je plujska žaba, sestra gihne krote, na prav nesramen način. Napadenca gg. LonCarič in Havelka se le smejita tej podlosti, kar je tudi najboljše. Kedo se bode tudi neki jezil, če pride v list, katerega samo ptujsko nemško razumnistvo bere. Dopis sam po sebi pa je res tudi smeSen. Med drugim piše, da se lahko začne z denarjem, katerega da tukajšnja posojilnica. Ja bože mili, če bi res to resnica bila, ali ne ve dotični dopisun ptujske žabe, da je v Ptuji tudi nekaj obrtnikov, katere »Sudmark« podpira in še celo jim daje brezobrestna posojila. Kakor se nasprotniki jezijo, tako se mi veselimo bodoče narodne trgovine. Zaspanost ali ka-li? V enoletnem sladkem spanju tava neko «kmetsko bralno društvo« tam nekje blizu Spielfelda. «Kaj šmenta», vskliknil \e nek ud tega društva, «če jaz spitn samo en cel dan, pa se vendar enkrat naspim, to društvo pa potrebuje eno celo leto, predno se dobro naspi.» Drugod imajo bralna društva to smešno navado, da prirejajo raznovrstne veselice, podučne shode, gledališke predstave in kaj še ne vse. Mi tukaj blizu Spielfelda pa si rajši izpočijemo, ker smo se že itak pri sklepanju «namerjavane» Ciril-Metodove veselice preveč upehali. Takih mislij so morda pri našem društvu. Kaj ne? Saj že od 18. novembra lanskega leta naše društvo ni priredilo nič zabave svojim udom. Proč z zaspanostjo! —o. Iz Makol. Gospod Janez Jerrnan, posestnik na Jelovcu in blagajnik makolske posojilnice, daroval je za revne tukajšnje šolarje 10 K, za kateri blagi dar se v imenu šolarjev prav srčno zahvali Jožef JSvetlin, nadučitelj in šolski vodja. Poučni shod nGospodarske zveze". Drugi ponavljalni poučni shod za knjigovodstvo hranilnic in posojilnic in kmetijskih društev priredi Gospodarska zveza v Ljubljani drugo polovico meseca novembra. Dobro bi bilo, ako bi tudi naša «Zveza slovenskih posojilnio prirejala enake poučne shode! Šola v Gotovljah se bode slovesno otvorila dne 17. t. m., in se začne s šolskim podukom dne 18. t. m. Zveza slovenskih posojilnic v Celju je naklonila za 1. 1901 v vsem skup 200 K podpore listu »Slovenska zadruga,< v katerem toči g. Lapajne iz Krškega svojo narodnogospodarrsko, p o 1 i t i č n o in vzgojeslovno limonado. N i k a k o r ne bode h a s n i 1 o Zvezi, ako bo začela podpirati s svojimi skromnimi denarnimi sredstvi »tudi« politične liste, in naj si bodo ti samo Lapajnetove politične smeri. Iz Št Jurju ob jnžni železnici izvemo, da se }e kamnosek Anton Kranc po domače Grah, napil dne 1. novembra žganja čez veliko mero v neki gostilni občine Kalobje. Na potu domov je obležal mrtev v jarku. Iz Kozjega nam pišejo: Pri nas vladajo zelo čudne razmere, katere so vse drugo, kakor prijetne. Nedolgo živeli smo še v lepi slogi in zastopnosti. Trudili se, da smo dobili Slovenci v svoje roke to, kar danes imamo. Kaj pa zdaj? Peščica ljudi si je postavila nalogo, druge obrekovati, svojemu bližnjemu čast krasti in opravljati ostudno delo ovaduštva. Nihče pred njimi ni varen. Vtikajo se v družinsko življenje in oblatijo vsakega, kdor jim ni po godu. Izgovarjaio se ti lažnjivci, da je laž v vojski dovoljena. — Kaj ne, to so biser značaji. Upamo trdno, da bo te osrečitelje naše kmalu noč vzela. Ljutomerski okraj. Pri nas in še dalje naokoli hodi s svojira blagora po naših seitnih tudi radgonski barvar Reitter; to ie namreč tisti človek, ki je imel tudi veliko besedo na znanem nemškem shodu v Radgoni. Tam se ie predlagalo, kako morajo nemškutarji po Spodnjem Štajarskem naše ljudstvo ponemčiti z nemškimi šolami (t. j. mučilnicami za slovensko deco), in kako morajo tebe, slovensko ljudstvo z očetovske zemlje pregnati. — In ta farbar Reitter upa ponujati Slovencern svoje blago!! V Slov. Gradcu se otvori dne 10. t. m. nemška šola. Noben Slovenec se seveda ne udeleži te vsenemške slavnosti. Slovenska pivovarna. cLjubljanska kreditna banka* ustanavlja delniško družbo pod imenom »Delniška družba združenih pivovarn v Žalcu in LaSkem v Ljubljani*. Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz se zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v LaSkem z vso opravo in vsem fundusom glasom dveh inventarjev za skupno svoto 550.000 K. Trnplo svojega moža dala — preŠičem. Razni listi poročajo, da sta v Slavšini pri Ptuiu aretovana kmečka posestnica Alojzija Germič in njen mutasti brat Jožej. Obdolžena sta, da sta umorila moža Alojzije Germič, Antona Germiča. Štiri leta so že pogrešali Antona Germiča in še-le sedaj je pal sum, da je Alojzija Germič v zvezi s svojim bratom umorila svojega moža. Listi poročajo, da sta zločinca, da bi svoje dejanje prikrila, truplo umorjenčevo deloma sežgala, deloma ga pa dala požreti prešičem. V Šoštanju je otvoril Radoslav Šribar novo gostilno v lastni hiši. Krstili smo jo slovesno ter jej dali ime «Pri Slovanu». — Radoslav Šribar kot zvest narodnjak nam je porok, da bode to ime slovelo po šaleški dolini in čez nje meje. Njemu želimo dober uspeh. Žičkarjev predlog za občino Zreče. »Slovenski Gospodar* je objavil v zadnji številki nujni predlog, katerega je vložil poslanec Žičkar za občino Zreče. V istem predlogu se nahajajo tudi besede, da je občinski odbor v Zrečah v svoji seji dne 9. junija 1901 — toraj 2 dni pred sklepom zadnjega zasedanja državnega zbora — sklenil, predložiti prošnjo na državni zbor za podporo radi velikih poškodb, katere je pretrpela občina Zreče 1. 1898 in 1900. ter 11. junija 1901 — toraj ravno ob sklepu državnozbornega zasedanja je prejel poslanec Žičkar omenjeno peticijo. Da pa pride prošnja na državni zbor v sejo, se mora pred sejo — navadno dan poprej — izročiti v zbornični pisarni. Peticija občine Zreče se toraj ni mogla več vložiti v preišnjem zasedanju državnega zbora. Poslanec je to tudi naznanil dotičnikom ter obljubil, da vkrene potrebno ob začetku bodočega zborovanja. To je tudi storil. Ne le da je peticijo občine Zreče dne 20. oktobra vložil, sestavil je na podlagi podatkov, navedenih v imenovani petieiji, tudi poseben nujni predlog, ki se nahaja v stenografičnem zapisniku z dne 25. oktobra 1901 (ne zadnjega dne oktobra, kakor trdi «Slov. Narod»). Tako je ta stvar! Mi smo jo popisali natančneje, ker ie »Slov. Narod* grdo napadal Žičkarja, čeS, da je tako pozno prišel s predlogom. Ko bi bil poslanec Zičkar poprej zvedel za velike poškodbe v Zrečah, bi bil tudi poprej potrebno vkrenil. Tega pa vendar od poslanca V. skupine za Spodnji Štajer, ki obsega 17 sodnijskih okrajev, nikdo ne more zahtevali, da bi morebiti sam skozi celo leto okrog hodil po vseh občinah, katere zastopa, ter popraševal, kje se \e zgodila kakšna škoda. Mislimo, da ravno poslanec Zičkar je v tem obsiru, kar zadeva podporo po toči ali povod. ^i poSkodovanim, vselaj vestno izpolnoval svoje dolžnosti. Iz Bogatca nam pišejo: Minulo nedeljo je bil v šentjurski šoli poduk o vinoreji. Velika Solska soba je bila docela napolnjena. Kmetje so z vidnim zanimanjem sledili temeljitemu, a ob enem poljudnemu predavanju g. Kušeca. Poduk o vinoreji je posebno dandanes potreben, ko je že skoraj ali bo vsaj v kratkem povsod zasajena nova trta. Za ta nasad je najprimernejša solnčna lega. Natančen je bil poduk o rigolanju, dreniranju (osuševanju) s cenni, kamenjem, tudi z lesenimi drogi. Za rogaški okraj se priporočajo te-le vrste: beli burgundec, žlahtnina: bela in rudeča, silvaner (zelenček), laški rizling ter Sipon. Važno je za vinorejca, da dobi brezplačno nove nasade. Zborovanje se je završilo z živahnim razgovorom glede vinorejskega društva za ves rogaSki okraj. Edini pripomoček, da si naSe ljudstvo pomaga v gospodarskem oziru, je vinoreja. Ta pa bo napredovala le, ako se moči združijo. Zato so zbrani kmetje in vinorejci z vsem navduSenjem sprejeli načrt, po katerem se v kratkem ustanovi vinorejsko okrajno druStvo. To bo gotovo pomembna organizatorična sila v gospodarskem oziru v rogaškem okraju. Nova vinska trta bo potom združenih moči imela najboljše gospodarske posledice, dočim bi zadružno gibanje katere druge vrste ne imelo zaželjenega uspeha. Vsakemu blagu da ceno njegov prodajalec, le vinsko ceno naj bi določevali kupci?! To pa se dandanes godi, zato morajo vinorejci le zadružnim potom določevati in zdrževati ceno svojim pridelkom. — Živelo torej bodoče vinorejsko zadružništvo! Iz Savinjske doline nam pišejo: Pred kratkim se je bil nekdo v «Slov. Gospodarju* nepovoljno izrazil o izabelinem vinu, nekateri so se nad tem spodtikali, in sicer po pravici. Znano je, da se na obeh straneh Savinjske doline razven belega vina prideluje precej izabelinega, ki pa je kot novo vino prav dobro, ima neko prijetno kislino, kot staro pa obče trdijo, da postaje primeroma preeej bolj mehko ko druga vina. Že po leti zgubijo nekatera precej svojega prijetnega reža — kar bi se pa gotovo dalo zabraniti z mirnim kletarstvom — to pa prepuščam veščakom. Resnica pa je, da Je kot novo vino zlasti na zirao prav dobro. In resniea je tudi, da se naša izabela precej loči od izabeline nekaterih drugih krajev, — ker nima toliko tistega izabelinega duha. Zato pa se je tudi do zdaj zmeraj lahko prodalo in sieer precej drago. Lansko leto od 18—20 kr. To le malo v obrambo resnice in izabele. Iz ljutomerskega okraja. To vatn je bilo »zimsko spanjeU Šele po toliko in toliko spomladih se je začela komaj malo prebujati uboga stvar — namreč <Gospodarsko politično društvo za ljutomerski okraj*. — Pa da se le enkrat zopet zbuja! Dela ima čez glavo v celem okraju. Zato le želimo, da se zdaj — že ob začetku zopetnega d&lovanja postavi na pravo stališče, da bode raoglo res pomagati naSemu krščanskemu slovenskemu ljudstvu; dobro. da si pripravlja zgaj ugodna tla po celem okraju. Le naj potem tudi dela naprej ter združi vse delavne in vnete moči; ne pa, da bi zopet samo malo poropotalo, potem pa v miru — zaspalo! — Med drugimi bo silno važna naloga društva — nekdo je baje že sprožil to misel, — da v kratkem enotno preosnuie ter združi vsa naša bralna društva — času in razmeram primerno. Škoda, da se letos ni mogel vršiti v Mariboru nameravani shod zaupnikov bralnih društev! — Zato pa le brzo in pogumno, pa premišljeno na delo! Naknp Hribarjeve tiskarne. »Slovenska zadruga« piše o tej zadevi: Zveza slovenskih posojilnic, ki ima koncesi.je za tiskarno, katero ima zdaj g. Dragotin Hribar, namerava to tiskarno kupiti, ker se g. Hribar preseli v Ljubljano, kjer že ima tovarno pletenin. Cena za to tiskarno z vsemi tiskarskimi ter pripravami za knjigoveznico prišla bi na kakih 30.000 K; seveda bi bilo treba tudi pri tem še nekaj obratnega kapitala, tako da bi za prevzetje tiskarne in za obrat taiste treba bilo skupaj kapitala okroglo 40.000 kron. Z ozirom na velikansko važnost, katero bi imela tiskarna za razvoj slovenskega posojilništva, in na velikanski pomen, katerega bi tiskarna imela vobče za razmere na SpodDJem Štajerskem, obrača se BZveza" na slavne posojilnice, da iste pripomorejo nZvezi slov. posojilnic" do te tiskarne s tem, da se udeležijo pri tem podjetju na tak način, da pristopijo nZvezi slov. posojilnic" kot družbenice z od 500 do 2000 in več kron. Čez te deleže dobijo dotifcne posojilnice posebne listiDe, zadržujoč družbeno pogodbo, ter bodo dobavljale od svojega deleža obresti oziroma dividende, katere bodo na vsak način po občnih skušnjah glede tiskarske obrti višje kakor so navadne obresti. Ker je tiskarska obrt reelna obrt, naloži dotična posojilnica vsaj mali del svojega denarja y to podjetje. Kakor hitro bode dovolj fonda skupaj, začel se bode odbor nZveze slov. posojilnic" pogajati z g. D. Hribarjem ter celo tiskarno dal pregledati in ceniti po strokovnjakih. Štajerske posojilnice si naj vzemeio na vsak način deleže, da jih ne bodo kje majorizirale kranjske posojilnice, ki so izključno v liberalnih rokah. Iz Celja. »Mlinar in njegova hči>. Že 3 leta zaporedoma predstavlja se ta igra na vseh svetnikov dan na naSem odru. Uloge bile so letos, izvzemSi Konrada, popolnoma v novih rokah. Konrad (g. Salmič) pogodil je svojo vlogo, kakor ie od tako izbornega igralca pričakovati, tudi izborno. Pa tudi ostali rešili so svoje naloge v obče zadovoljstvo. Marica (gdč. Dobršek) bila je pristna slika priprostega dekleta, katera v nesrečni Ijubezni gine in premine. Korenka (ga. dr. Karlovšek) je pokazala spretnost igrati staro ženico. Županja (gdč. Cizelj) igrala je z veliko samozavestjo skrbno za blagor svoje netjakinje vneto teto. Njen močan, prijeten kakor nalašč za oder rojen glas nas je presenetil; akoravno \e prvič nastopala, bilo je njeno igranje za diletantko dovršeno. Mlinarja Črnota je g. Spindler dobro izvajal. To težavno vlogo pač malokdo prav pogodi. Ostale vloge: Pivek (g. dr. Karlovšek), Luka (g. Rebek), Matija (g. Gobec), duhovnik (g. Dobršek) in Andrej (g. Fabian) bile so vse v pravih rokah, tako da je igra splošno dobro vspela. Obisk bil je sreden, zlasti naše boljše inteligence \e mnogo manjkalo. Upamo, da bo v prihodnje boljše. Interpelacija. Poslanec H. -pl. Berks je podal v državnem zboru interpelacijo radi porotnih sodišč v Mariboru in v Celju; v njej vprašuje političnega ministra, ali je pripravljen odrediti, da se na sodnih dvorih v Celju in v Mariboru zoper slovenske obtožence vodi razprava čisto v slovenskem jeziku, in da se pripuste k obravnavam samo porotniki, ki so zmožni slovenščine. Isti poslanec je interpeliral glede imenovanj sodoih uradnikov po Spod. Štajerskem, ker graško višje deželno sodno predsedništvo vse slovenske kandidate, rodom iz Štajerske, hoče spraviti na Kranjsko, in le če tam ni več mest zanje, jih namesti po najzakotnejših krajih Štajerske. Talijo za rešitev življenja prisodilo je c. kr. namestništvo Karlu Podlogar, zaseb. uradniku v Celju, ker je meseca julija t. 1. potegnil iz vode utapljajočo Marijo Krajnc, delavčevo ženo v Gaberjih. Iz drngega nadstropja hotela »Stadt Wien« v Celju skočil je na cesto Avgust Pogačnik, agent, doma iz Gorenjskega. Ko so ga prenašali v bolnico, je med potoma umrl. Vinske kupčije ni! Iz ptujskega okraja nam pišejo: V našem okraju se je letos pridelalo manje vina, nego lani; dobro pa je vino skoro tako, kakor lani. Lani so bili kupci za vino, letos pa jih ni. Ce se letos vino ponuja kupcu, dobi se odgovor: «Ni6 ne potrebuiem, dobim vino po ceni na Madžarskem, Tirolskem, v Istri in na Laškem.» Vidi se, kakor bi se bili trgovci in kupci dogovorili med seboj! In res se ponuja za haloška vina 7 kr. ali 14 v za liter! To je špekulacija. Svet namreč ve, da naSi gospodarji kai radi sproti in skoro za vsako ceno prodajajo pridelke! Navadno nimajo ničesar naprej; nočejo ali ne znajo si gospodarstva tako uravnati, da bi njim ne bilo treba s pridelki kar k židovu ali na trg. Drugod gospodar drži pridelke, da mora kupec k njemu priti, da dobi primerno, pošteno ceno; sai si denar izposodi in čaka s prodajo pridelkov, nego bi njih dal po vsaki ceni in v zgubo! In tako bi moralo biti! Naši gospodarji se huduiejo, groziio. da vinjgradov ne bodo naprej zasajali! Kdo pa bode s tem kaznovan ? Kai pa, ko bi bila toča vse pobila ali mraz vse vzel? Dobro vino se bode že prodalo, če ne zdaj pa pozneie! To mora gospodar pred očmi imeti, vedno trezno in mirno misliti in računiti. Kdor bi delo v vinogradu ustavil, bi si napravil največo žkodo! Tedaj nikar obupati! Iz dragih krajev. Amerikansko. AngleSki dnevnik »The St. Paul Daily News« je razpisal natečaj za najbolj priljublienega župnika v St. Paul-u Minu, in določil kot nagrado prosti vožnji listek I. razreda iz New-Yorka v Palestino in nazaj in pokritje vseh drugih potnih stroškov. Natečaj \e bil odprt T.tem rupniknm mesta St. Paul brez ozira na veroizpovedanje. Udeležilo se ga je 42 župnikov, med temi štirje katoliški. Završil se je dne 1. oktobra. Kot zmagalec je izšel Slovenec, 6. g. J. M. Solnce, župnik pri cerkvi sv. Neže. Prejel je ogromno število 109.446 glasov. Veseli nas, da je zadela ta čast odličnega rojaka našega, kateremu tem p>tom najprisrčnejše častitamo. Castiti gospod Solnce namerava nastopiti pot v sveto deželo dne 8. februarija prihodnjega leta. Znamenje za oženjene može. V NewYerseyu dobe v kratkem predlog, naj se sestavi zakon, ki bode prisilil oženjene može nositi splošno vidna znamenja svojega zakonskega stanu. Kedaj je prišlo v navado opoldansko zvonenje? Ko se je pod povelistvom slavnih generalov in patra Ivana Kapistrana, združila vsa krščanska vojska, da brani Beligrad pred Turki, je tedanji papež Kalikst III. odredil naj po vseh krščanskih cerkvah zvoni opoludne, da ljudstvo opomni, da moli za srečen izid vojne proti Turkom. V bitki leta 1456 uničile so res krščanske čete turško vojno in v zahvalo za to odredil je ravno isti papež, da naj se zvonenje vsaki dan opoldne ohrani za vedne čase, da se ljudstvo spomiDja velikih dobrot, ki jih ima od svojega stvarnika. Ne spite ob cestah! Delavec Tone Možina iz Sela na Goriškem, star 44 let, šel je proti domu; ker je bil pa jako — truden, hotel si }e nekoliko odp6čiti ia se vsedel ob cesti na tla ter kmalu tudi zadremal. Bil je pa tako nepreviden, da je iztegnil nogo preveč po cesti in to še celo o mraku. Kmalu pride mimo en voznik s težkim vozorn, pa pelje Možioi čez nogo. Poškodoval ga ie tako močno, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Društvene zadeve. Gledališčna predstava v Mariboru. Zadnjo nedeljo se je igrala v »Narod. Domu« žaloigra »Mlinar in njegova hči.« Obisk je bil velikanski, posebno veselo znamenje je bilo, da je doSlo toliko dragih nani gostov z dežele. Med igralci sta se posebno odlikovala mlinar (g. N.) in njegova hči (gca V.), a tudi drugi igralci so dobro izvršili svojo nalogo. Kot gost je bil navzoč g. mcnsig. T o m o Z u p a n, ki se je čudil spretni in elegantni igri naših diletantov. ,,Slovensko društvo" s sedežem v Mariborn priredi svoj redni občni zbor v sredo dne 13. listopada 1901 ob 3. uri popoldne v restavraciji Narodnega Doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnika; 2. Poročilo predsednika in blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. — Domači in zunanji rodoljubi naj gotovo pridejo, da se enkrat poživi to društvo. Naši nasprotniki delajo na vse kriplje, rni pa lepo spimo. Večkrat je že sklicalo društvo občne zbore, pa nikdo ni prišel. To je škandal! Torej pndite gotovo v sredo popoldne ob 3. uri v >Narodni Dora«, da se pogovorimo o daljnem delovanju in izvolimo delavne može v odbor! Posojilnica v Slov. Bistrici je izdala računski sklep za VII. upravno leto 1901. Denarnega prometa ie imela posojilnica 518.859 K 11 h. Rezervni fond znaša 11.699 K 42 h. Načelnik posojilnice je dr. Urban Lemež. Posojilna knjižnica na Frankolovem priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dne 17. novembra t. 1. popoldne po večernicah v prostorih Kmetijskega društva na Frankolovem s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. PoroCilo tajnika; 3. Vplačevanje letnine in pristop novih udov; 4. Prosti predlogi. — Ker se zasebna vabila posameznira ne bodo razpošiljala, vabi tem potom uljudno k obilni udeležbi odbor. Kmetijska zadrnga v Ivanjcih dobila je 800 kron državne podpore. Zadruga bode začela sedaj resno delovati in sicer po nasvetih deželnega potovalnega učitelja g. M. Jelovšeka. Zato se vsi zadružniki vabijo na nedeljo popoldne 10. t. m. ob 2. uri k skupnemu pcsvetovanju zavolji raznih zadev. Ob tej priložnosti bodo se tudi novi zadružniki sprejemali.