Slovenski glasnik.
277
črte, pjesme, priče i pripoviesti iz života bosanskega, v Zagrebu, cena 1 fl. 20 nov. — Hrvatska biblioteka, knjiga V.: „Španjolci v Hrvatskoj". v Zagrebu, cena 15 nov. — Mudri Čoso, po pučkoj predaji sp. V. Vuletič Vukasovič, v Dubrovniku, cena 30 nov. — Ženitbeni običaji i svatovske pjesme u Hrvata,, sp. A. Pukler, v Zagrebu, cena 80 nov. — Ružrnarinke, spjevao A. Ha-rambašič, v Zagrebu, cena 60 nov. — Prvi znaci priljepčivih bolesti kod školske djece, sp. Dr. V. Gjurkovečki. v Zagrebu. — Povjest šuma i šumskoga gospodarstva v Hrvatskoj, sp. F. Kesterčanek, Zagreb, cena 1 for. Pjesme o ratu turskom, sp. B. Petranovič, v Dubrovniku, cena 20 nov. — Grabancijaš p r e p o r o d j e n, sp. V. Gaj, v Zagrebu, cena 1 for. 20 nov. Cestitar k a, sp. L. Varjačič, v Zagrebu, cena 40 nov. — K1 e t v a, roman od A. Senoe, v Zagrebu, v petnajst snopičih po 30 nov. To je največji roman slavnega romanopisca Augusta Senoe, ki ga je še dan pred svojo smrtjo pisal. Kar ni dovršil, to je po njegovi osnovi dodelal znani pisatelj Evgen Tomič. — Rad jugosl. akad. knjiga LX1II. in LXIV. Vsebina LXIII. knjige: prinos k naglasu u (novo) slovenskom jeziku, od Valjavca; prilog za poviest glasbe južno-slov-jenske od Kuhača; hmelj kod drevnih sjevernih i južnih Slavena, od dra. Čeha; gradja za književno-povijesnu ocjenu Gunduličeve Ariadne od L. Zoreta. Vsebina LXIV. knjige: teorija parabole na temelju racionalnega parametra, od dra. Za-hradnika; o ledenoj dobi sjeverne polutke naše zemlje, od prof. M. Sekuliča; deset dana v Djakovu, od St. Schulzera; o svezcih i redovih čunjosjeka od prof. Vanečka; o občenitih svezcih te redovih čunjoseka, od prof. Vanečka; o obče-nitoj inversiji te o transformaciji pomoču reciprokih provodnica od prof. Vanečka; k poznavanju lešinskih alkaloida, od dra. Janečka. — Starine, knjiga XIV., izdava jugosl. akad., vsebina: dva nova priloga za poviest Patarena, priobcio dr. Rački; Skadarski zemljišnik od g. 1416, priobcio dr. S. Ljubic; pri-nosi k diplomatskim odnošajem Dubrovnika s francezkom republikom, priobcio J. K. Švrljuga; Dubrovčani francezkemu kralju Ljudevitu XIV. o velikom potresu g. 1667, priobcio J. K. Švrljuga; Komuloviča izvještaj i listovi (g. 1593—4) o poslanstvu u Tursku, Erdelj, Moldavsku i Poljsku, priobčili o. Pierling in dr. Fr. Rački; iz srbsko-slovjenskoga prievoda bizantinskoga ljetopisa J. Zonare, priobcio Kačanovskij; priloži za geografsko-statistički opis bosanskoga pašalika, priobcio dr. Rački; jedan list V. Karadžiča i devet listova Gagiča pok. Safafiku g. 1831—4, priobcio J. Jireček; Rimsko-slovinska služba sv. Kurilu i Metodu, priobcio dr. Crnčič. — Stari pisci hrvatski, knjiga XII. Djela Gj. Pal-motiča I. dio. izdala jugosl. akad. u Zagrebu. — Historički spomenici, knjiga XIII. izdaje jugosl. akad. Vsebina je nadaljevanje službenih zapisnikov dubrovačkega vieča.
Srbska književnost. „Pevanija Zmaj- Jovanoviča". Zvezek X. Knjigarna M. Popovič v Novem Sadu je dovršila s tem zvezkom svoje izdanje pesnij Zmaja Jovanoviča, najslavnejšega živečega pesnika srbskega; v dodatku je spisal A, Hadžič obširen in temeljit životopis Jovanovičev, iz katerega posnemam nekoliko črtic ter jih podajem čitateljem ,,Ljub. Zvona". Jovan Jovanovič se je rodil v Novem Sadu 24. nov. 1833. 1. iz očeta Pavla in matere Marije. Normalno šok) je izvršil Jovanovič v Novem Sadu in potem vstopil v ondotno gimnazijo,  od koder je pa kmalu  prestopil na gimnazijo v
278
Slovenski glasnik.
Halašu in v Požunu. Juridičnih študij se je učil v Pesti, Pragi in na Dunaj i ter 1. 1861. postal podbeležnik novosadski. A živemu pesniškemu duhu njegovemu ni prijala uradniška karijera in odvetniški posel; njegov genij si je izbral književno polje, na katerem deluje že čez trideset let z največjim vspehom   Leta
1863.   postane Jovanovič nadzornik v Tekelijanumu v Pesti in zvrši o tej priliki medicinske nauke. Leta 1870. se je povrnil v Novi Sad zdravnik, vrhu tega je bival še v Pančevu, v Sremskih Karlovcih, Futogu, Kamenici — in naposled v Belem Gradu, kjer je bil ob jednem dramaturg narodnega gledališča; a iz Belega Grada so ga grde intrige prepodile na Dunaj, kjer še zdaj živi. Na književnem polji se je oglasil Jovanovič prvikrat 1. 1849; prva pesen njegova .,Pro-letno jutro:' je natisnena v 86. Knjigi „Srpskega Letopisa" 1. 1852. Od te dobe se je javljal češče v ,,Srpskem Letopisu", v „Sedmici" in v hrvatskem ,,Novenu", a vsi njegovi proizvodi so bili lirski. Prvo večje delo njegovo je bil prevod eposa v dvanajstih spevih Ivana Aranja ,.Toldijada"; ob istem času je začel Dimitrija Mihajlovič izdajati v Novem Sadu humoristični list .,Mesečar", kjer se je Jovanovič kazal izvrstnega humorista, posebno s svojo, po vsem srbstvu dobro znano pesnijo ,,Cemerdeka, Pelenbaka", ki je travestija Subotičeve pesni ,,Sablja momče Cvetdevojče". Drugo večje delo, katero je Jovanovič poklonil svojemu narodu, bil je prevod Potofijevega eposa „Vitez Jovan" a 1. 1861. je poslal med ljudi kos prevoda divnega dela ,,Die Lieder des Mirza Schaffv" z naslovom ,,Istočni biser".    Dve  leti   pozneje   je    prevel   Lermontovljevo  pesen   ,,Demon"
1864.   1. izdal zbirko prekrasnih pesnic pod imenom ,,Gjuliči", a 1870. posrbil epos ,,Toldijina starost" od Ivana Aranja. Originalne lirske pesni njegove ugledale so beli dan 1871. 1. v zbirki ,,Sve dojakošnje pesme Zmaj- Jovana Jova-noviča. I. Originalne". Z Gjorgjem Bajkovičem je urejeval humoristične no-vine ,,Komarec". L. 1862. je začel vrhu tega izdajati in urejevati vrli, še zdaj obstoječi list ,,Javor", a 1864. šaljivi list ,,Zmaj", po katerem so ga začeli če-stilci imenovati zmajem. 1869. 1. je izdal šaljivi koledar ,,Priklapalo", a 1866. 1. spisal ,,Šarana", Šaljivo igro, ki se še dan danes z največjim vspehom predstavlja in ki je natisnena 1. 1872. in 1876. v ,,Zborniku pozorišnih del". L. 1872. je izdal Jovanovič vsega Mirzo Schaffyja v prevodu ter začel izdajati nov humoristični list „Žuža", ki je nehal 1. 1874. Dve leti kasneje je izdal šaljivi koledar ,,Zužan", a 1878. je preložil ,,Otmu Muranj-grada" od Aranja. Za poslednje rusko-turške vojske je izdal ,.Ilustrovanu ratnu kroniku" ter osnoval šaljive novine ,,Starmali", ki še dan danes izhajajo. Tudi drugih narodov odlične pesnike pozna Jovanovič dobro in je mnogo pesnij prav vzorno preložil. Zadnje pesniško delo mu je „Enoh Arden" Alfreda Tenisna. Ali Jovanovič ni samo pesnik, on je tudi znan beletrist in učen medicinec ter tudi v teh dveh strokah je izborno deloval. V zadnjih letih se je poprijel Jovanovič — otročjih pesnij, ki so v začetku izhajale v „Radovanu"; Zmaju na ljubav je začel 1880 1. Cika Jova izdajati ,.Neven", list za deco in Zmaj mu je glavni sodelavec ; a koliko ljub in drag je Zmaju „Neven", svedoči njegova izreka: ,,Neven je mezimče moga idealnog života na zeraljištu moga praktičnog iskustva". — Hadžič karakterizuje na konci životopisa pesnika Jovanoviča toli izborno, da postavljam njegove besede semkaj: .,Zmaj-Jovanovič je pesnik u pravom, u plemenitom smislu te reči, prvi pesnik megju današnjim našim lirskim pesnicima. pesnik,  koji tvrdo veruje u
Slovenski glasnik.
279
večnost tanjih čuvstava, u prava sreče i tuge, ljubavi in mržnje, u uzvišenost i neoborivost oduševljenja za sve, što je dobro in lepo, bolje in lepše, ubesmrče čiste device pojezije, koja prolazi čista in kroz divlje, tvrde narode, i kroz preiz-obražene razbludne mekušce, koja če preživeti vse teorije, struje, pravce i krivce društvenoga života, a ostati uvek cvet i melem duha i srca čovekova". — Daj Bog, da se i Slovenci upoznajo z Zmajem ! — — Knjigarna Luke Sociča v Novem Sadu poživlja občinstvo, da si naroči vrlo važno delo: ,,Srbi u Ugarskoj, njihova povesnica, povlastice, crkva, političko i društveno stanje; u dve knjige francuski napisao Emil Piko. S francoskoga preveo, po-pravio, i dopunio dr. Stevan Pavlovič'-. — Zgodovina srbskega naroda v Avstro-Ogerski državi je v vsakem obziru znamenita, posebno po veliki selitvi Srbov pod patrijarhom Arsenijem Carnojevičem 1. 1690. Velik del naroda srbskega se je preselil pod vojnimi zastavami in z orožjem v roci, kot pomoč nekdanje nemške imperije rimskega carstva, poznejše Avstrije — da zavzame nova zemljišča in bode živi jez proti navalom azijskih divjakov, trajajočim skoro tristo let. Antemuralis christianitatis! Junaštva Srbov vojakov, borba za politični obstanek v teh zemljah, trudi in požrtvovanja, da se vzdrži vera in cerkev, da narod napreduje in se izobražuje — in vrhu tega, da pošteno po junaški izpolnjuje ugovor (pactum conventum) z dvoglavim orlom Dunajskega cesarja in Peštanskega kralja, vse to zbral in uredil je vestno odlični francoski pisatelj Emil Piko. Prelagatelj, dr. S. Pavlovič, jeden prvih srbskih zgodovinarjev, preložil in dopolnil je to monumentalno delo. — Zabeležiti so nam še sledeče knjige: ,.Narodne satirično-zanimljive podrugačice. Skupio ih po Boki Kotorskoj, Crnoj Gori, Dalmaciji a najviše po Hercegovini Vuk vitez V r č e v i e. 8°, 148 str. Založila knjigarna Dragotina Pretnarja v Dobrovniku. Koliko vrednosti bode ta zbirka Vrčeviceva, znamo lehko, ako rečemo, da je poleg Vuka baš Vrčevič najznamenitejši zbiratelj narodnega blaga v Srbih. — Znani srbski pisatelj Milovan Gj. Glišič izdal je drugi zvezek svojih „P r i p o-vedek". Natisnene so tu sledeče povesti: U zao čas. —¦ Učitelj. — Zadušnice. — Setnja posle smrti — Posle dvadeset godina. — Novine srbske močno hvalijo to zbirko.                                                                                                  M. M.
„Aicluv ftit' slavische 1'hilologie" — VI. knjige 4. zvezek je prišel te dni na svetlo. Spet je poln lepih razprav in književnih poročil. Priobčuje te spise: Leciejewski: Die Sprache des polnischen Theils des Florianer Psalters ; A. Veselo vsky: Neue Beitršige zur Geschichte der Salomonssage; Al. Sahmatov: Zur Textkritik des Codex Sviatoslai vom J. 1073. Oddelek ,,Anzeigen': nam prinaša od A. Briicknerja, profesorja slovanskih jezikov na vseučilišči v Bero-linu, interesantna naznanila o imenitnih novih staroslovenskih, ruskih in litav-skih knjigah. V oddelku ,,kleine Mittheilungen'' so ti krajši spisi: NilPopov Zwei Bruchstucke der rusischen Volksdichtung aus den Zeiten Peters des Gros-sen; V. Jagič: VVeiterer Beitrag zur Feststellung der Grenzen des dalmati-nisch-kroatischen Glagolismus im XV. u. XVI. Jahrh.; V. Jagič: Slavica im British Museum; Ed. Wolter: Einige Eigenthiimlichkeiten des galizischen Aprakosevangeliums vom Jahre 1266; prof. Nemanič iz Pazina nam priobčuje zanimljive bajeslovne doneske o volkodlaku iz Istre. ¦—V književnih poročilih govori V. Jagič o tistih jezikoslovnih knjigah slovanskih, ki so zadnje mesece prišle na