1968 OKTOBER ŠTEVILKA 10 LETO XVII Registeivsd at the G.P.O. Sydney, tor transmission
by post as a periodical.
A
A
Sl
$
>;
>;
$
>:
$
a
J
S
MISLI
(Thoughta)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič
O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 36 1525
★
Naročnina $3.00 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094
NOVE MOHORJEVKE NAPOVEDANE
Družba sv. Mohorja v Celovcu bo za letošnji Božič razposlala svojim udom naslednji književni dar:
1. KOLEDAR za leto 1969. Poleg mescev, tednov in dni bo imel zelo pestro zabavno in poučno vsebino.
2. VEČERNICE s povestjo “Pajkova mreža”. Napisal jo je prekmurski rojak Lojze Kozar. Je zgodba mlade Prekmurke v izseljenstvu.
3. DOGODIVŠČINE V PRAGOZDU, napisal znani mladinski pisatelj Mirko Kunčič. Knjiga ima mnogo slik.
4. QUO VADIŠ — drugi del s slikami kot lani, torej: roman v slikah.
Vse ŠTIRI knjige skupaj bodo zopet vsem na ponučbo za majhno ceno — $ 3. Pričakujemo jih enkrat v novembru.
“MALO SVETO PISMO” ZA VSE
Nabavite si ga v spomin na misijone škofa dr. Jenka! Imeli boste zelo primerne odlomke iz stare in nove zaveze, ki jih je izbral za nas dr. Aleksič. Je z.elo dober nadomestek celotne stare zaveze, ki je vsa razprodana.
Knjiga ima zelo prijazno obliko in stane nevezana z močnimi platnicami — $ 1, vezana $ 1.50.
Ob vseh škofovih misijonih bo na ponudbo.
ANGLEŠKA KNJIGA O ŠKOFU BARAGU
Naslov: SHEPHARD OF THE WILDERNESS. Na žalost _ jako malo naročil zanjo prihaja. Sezite po njej ob misijonih, bo povsod na ponudbo. Stane — kot že davno veste — samo EN DOLAR ali $ !•
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
DESETI BRAT, roman, spisal Josip Jurčič — $1
REZINKA, povest iz M^snišije, spisal Matičič — $1
ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog dr. Trstenjak — $1
PREKLETA KRI, povest, spisal Karel Mauser — $1
PASTIR CIRIL, povest iz Korotana — $1
MADITACIJE — pesmi Franca Sodje, pisatelja “Pred vrati pekla” — $2
KRALJICA DVEH SVETOV, spisal J. Kokalj, misijonar v Afriki — $2
HERTA, povest baletke, spisal Janko Mlakar
— $1.25
ROJSTNO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA. Povest, spisal M. Marolt v Argentini.
— Cena $ 3.
leto xvii.
OCTOBER, 1968
ŠTEV. 10.
ŽENA V SVETU PIŠE O MOLITVI
le redkokdaj govorimo o molitvi,
,&J *e nam zdi, da je molitev stvar vsakega po-8*meznika in da govor o nji ni “moderen” in je iz-*ei» našega časa. In vendar: če je bilo človeštvo aJ potrebno goreče molitve, je to prav gotovo v današnjem času. Tudi naš narod morda še nikoli n' bil v taki stiski, kakor je danes, in prav zato je
Potreben božje pomoči.
Težko je pravilno moliti. Današnje življenje
Ponaša nemir in raztresenost. Prav za ta čas je
vetniški pisatelj napisal: “Z nikomer se ne obna-
!®rn° tako nespoštljivo kot z Bogom. Tudi za mo-
6v Je treba premagovanja, boriti se proti raztre-
en°»ti, krotiti svoje čute, odpreti srce samo Bogu.’*
Več
Nekdaj se je v naših družinah veliko molilo. ®cerna molitev rožnega venca je bila že utrjena na kmetih, kjer je bilo življenje “Urno in urejeno. Tudi v mestih so skupno mo-
zolj
lili
'n tudi tukaj ni malo družin, ki skušajo to lepo 4vado obdržati kljub težavam, ki jih povzročajo
*	aUe in delo v poznih urah.
Sk
v*lik
uPna molitev v družini ima posebno moč in
da • PoInen zl&atm za otroke. Tudi če je krajša,
•J* le živa in prisrčna, ustvari otroku sčasoma
e“o p0 pogovoru z Bogom. Tako se v skupni •noht '
v> Ustvari poseben odnos do Boga.
Molitev v družini utrjuje tudi medsebojne vezi družinskih članov. Spomin na mater, na očeta pri molitvi bo spremljal otroka do smrti. Okolje, v katerem živimo, ima na naše otroke velik vpliv. Ker je zelo različno od našega, otroci marsičesa ne morejo razumeti.
Po večerni molitvi je Verica vprašala mater: “Mama, zakaj pa pri nas tolikokrat molimo? Pri moji sošolki nikoli ne molijo, pa so vendar dobri ljudje”. — “Seveda so dobri, morda boljši kot mi, a so ubogi, ker Boga in njegovih milosti ne poznajo”, je odgovorila presenečena mati.
Tujina, posebno v velikem mestu, v marsikaterem izseljencu zaduši domače navade, da pozabi na moralne dolžnosti do samega sebe in do svojega naroda. Pogrezne se v novi svet, največkrat v slabega in nevernega.
Star Španec je prešerno razlagal: “Doma sem hodil v cerkev, ker so vsi hodili, in bi še hodil, če bi bil tam ostal. Tukaj pa še nisem videl cerkve od znotraj”. Umrl je v popolni neveri in v velikem sovraštvu do Cerkve. Njegovi sinovi zvesto hodijo po njegovih stopinjah in z njimi njihove družine.
Molitev gre preko vseh meja. Ali ni to tudi za nas nekaj čudovitega? Morda se bo naš preizkušeni narod rešil iz stisk prav po skrivnostni duhovni povezavi molitve. — Anica Kralj v Svobodni Sloveniji.
VOZ VPREŽEN PRED KONJA
(Prispevek za MISLI iz domovine)
OBISKAL ME JE VISOKOŠOLEC in mi pokazal iz revije CERKEV V SEDANJEM SVETU vrstice iz članka, ki ga je napisal prof. Vilko Fajdiga. Bralo se je:
“Finžgar je pripovedoval, kako se je pokojni univerzitetni profesor d. A. šerko skoraj jokal pred njim, ko ga je blagroval zaradi osrečujoče vere, on pa da se do te sreče ne more dokopati. Finžgar mu is tedaj svetoval: Moliti moraš zanjo”.
Pogledal sem in prikimal.
“Vem. Sem tudi sam že bral.”
“In kaj ste pri tem mislili?”
“Nič prav posebnega. Saj zame ni novo. Fajdiga je s to navedbo iz Finžgarjevega življenje le dopolnil besede iz pisma sv. Pavla Efežanom, ki ga malo prej navaja: Z milostjo ste rešeni po veri, in to ne iz sebe, božji dar je. — Saj neprestano ponavljamo, da je vera dar božji, milost, in je treba za to milost moliti, da si jo izprosimo.”
“Torej tudi vi! Izobraženec ste! No, pa ne bom govoril o vas, naj rečem rajši nekaj o rajnem Finžgarju. Tak razgledan človek, velik pisatelj, priznan kulturni delavec, pa zagreši tako nelogičnost! Silno sem radoveden, kaj mu je odgovoril dr. šerko. Skoraj mislim, da ga je moral nekako zafrkniti, zato Finžgar o nadaljnjem pogovoru ničesar ne omeni.”
“Tudi jaz ne vem, kako sta zaključila. Zdajle pa ugibam, zakaj pripisujete Finžgarju — in meni, ha! — neko veliko nelogičnost. Kaj sva pa tako narodne povedala?”
“Kaj neki? Voz sta vpregla pred konja! Ta pregovor vam gotovo ni neznan.”
“Seveda mi ni. Razložite svojo misel!”
“Po mojem mora človek prej verovati, kot more moliti. Vidva pa priganjata k molitvi človeka, ki v Boga ne veruje. H komu naj tedaj moli?”
Ta zaključek me je osupnil. Malo da nisem rekel: pa pojdite na pomenek k Vilku Fajdigu... Vendar bi bila to prehitra kapitulacija. Fant je vedel, da hodim učit krščanski nauk za srednješolce v župnijsko učilnico, moram pokazati nekaj znanja tudi njemu. Bolj po ovinkih bo treba.
“Povejte mi odkrito, ali vam je res do tega, da vprašanje razčistiva, ali pa ste prišli samo zato, da skupno obsodiva Fajdiga in Finžgarja?”
“Bom do kraja odkrit. Berem vse, kar mi pride pod roko. Tisti zvezek CERKVE V DANAS-
NJEM SVETU SEM ves prebral. Malo prej sem bral knjigo Marka Kerševana, ki je izšla v Cankarjevi založbi: Religija in sodobni človek. Požiral
sem jo. Njena izvanjanja so se mi zdela vseskozi logična. Potrdila je v meni, kar sem poprej de-loma že sam dognal, deloma slišal ali bral drugje-Z eno besedo: vera je prazna slama! Nisem P8 mogel razumeti, zakaj mi je med vsem branje® in mojim pritrjevanjem avtorju od nekje podzavestno prihajalo na misel: da bi ta knjiga le ne prišla v roke mojim staršem ... !”
Tako mehko je izrekel te zadnje besede, da so mu domala v grlu obtičale. Skušal sem na zunaj zatreti, kar se mi je zganilo znotraj, pa sem samo neizrazno pokimal. Še tega nisem naredil z namenom. Pa je fant nadaljeval:
“Tako srečna sta v svoji veri na vasi v hribihi da bi jima nikakor ne privoščil, če bi se jima živa vera podrla. Le kako bi brez nje prenašala napore življenja, ki pritiskajo nanju!”
Umolknil je in se zamislil. Drznil sem si pr*' pomniti:
“In ste jima takorekoč nevoščljivi, čeprav komaj zavedno.”
Zdrznil se je. Z rameni je zmignil in še vedo0 molčal. Rekel sem:
“Ne boste zamerili, če iz vsega sklepam, da vas končno ne zanima toliko, kaj je rekel Finžgar, obviseli ste na besedah dr. Alfreda Šerka..
“To pa ne! Zanima me predvsem Finžgar. Kako je mogel človeka odpraviti le z besedo: Moliti mo' raš! Ali ni vedel nič drugega reči v podporo veri’ Preden bom mogel verjeti, da je kak Bog, so n” potrebni mnogi dokazi za njegovo bivanje. Fi**' žgar se ni spustil v kakšno dokazovanje. Kar je2’ me, da je dal tako slabo spričevalo za svojo i®' teligenčnost.”
Povzel sem besedo:
“Poglejva še enkrat tiste natisnjene besed«' Dr. šerko pravi, da se ne more prikopati do sreč®* vere. Ali ni to znamenje, da se je srečal z razni®1 dokazi za bivanje božje in z dokazi zoper bivaDr božje? Finžgar je to gotovo vedel, saj sta bila dol' goletna prijatelja. Tisti hip, ko je Šerko izreke‘ one besede, je Finžgar čutil, da nima pomena četi od kraja. V tisti šerkovi tožbi, da ne mor® biti tako srečen kot je Finžgar, je pisatelj vide Šerkovo nezavedno molitev ...”
“Ha, Šerko pa molitev! Stavim glavo, da že zdavno pozabil sam očenaš. Nisem ga pozna*1 pa sem dosti slišal o njem. Blizu skupaj sva b«* doma.”
“Za molitev niso nujno potrebne besede $ formule, morda človek še lepše moli v mislih željah, samo v srcu takorekoč. Šerkova tako iskr* na želja, da bi mogel biti veren, je bila za Finžgflr
Ja toliko kot že molitev. Ostal je pri tem in spod-' bujal prijatelja, naj le še moli, čeprav brez besed.”
“To je vse nekam preveč izkonštruirano, se zdi. Jaz bi dejal, da se k takim nasvetom zateka človek, ki se ne upa spustiti v razumske dokaze, da Bog je in mora biti tudi vera. Boji se, da bi nasprotnik njegove dokaze pobil. Tako kot sem bral v omenjeni knjigi Marka Kerševana. Piše, da so 2nanstveniki že pobili vse cerkvene dokaze za Bo-£a in jih tudi Cerkev več ne porablja. Samo ena Vrzel ji je ostala: nastanek življenja! Le tega zna-n°st še ni razložila, kako je iz mrtvih elementov Nastalo življenje. Kaj pa bo, če še to razložijo? Jvam boste pa potem še mogli vtakniti Boga? Samo v molitev?”
“Dragi moj, Kerševana sem tudi jaz bral. Vse Preveč se sklicuje na znanstvenike. Saj imate prav ^ isti številki revije Cerkev v današnjem svetu sPis Rafka Lešnika, ki poroča o Kerševanovi knji-® in pove, kje je njena slabost.”
“Vem. Saj prav zato sem vzel v roke ta zve-Zek revije, ker mi je nekdo povedal, da je v njem ?cena Kerševanove knjige. Ko sem pa že enkrat *®el zvezek v roki, sem bral vse in naletel na inžgarja in Šerka. Tudi tisto omembo o nastanku *ivljenja sem dobro opazil. Opazil sem pa tudi, da lešnik samo omenja, kar ja pisal Kerševan, ne sPušča se pa v to, da bi Kerševana pobil.”
“Tega namena tudi imel ni. V kratkem poro-Cllu o kaki knjigi se ni mogoče spuščati v vse nje-Pomanjkljivosti in jih pobijati. Saj so še druge nJ*ge, ki se s tem bavijo. Pravkar sem si ogledo-V.a* knjigo Hrvata Boža Vuca, ki ji je naslov: Je-*ik današnjih američkih prirodoslovaca. Izpisal sem ? za omembo pri krščanskem nauku za srednješolce mnenje ameriškega profesorja Koklina, ki je eckrat rekel: Verjetnost, da je življenje nastalo Ucajno, je prav tako velika, kot verjetnost, da je °var nastal zaradi eksplozije v tiskarni. Pa to je Sa*o eden narovoslovcev, ki jih omenjena knjiga loteva. Cela dolga vrsta jih je, ki brez pridržka Javljajo, da verjamejo v Boga. Zakaj Kerševan eh ne vpošteva?”
'To je pa tako: lahko je pol znanstvenikov ernih in pol nevernih, človek se lahko oklene enih
11 drugih.”
p “To ste povedali čisto prav. Vrniva se k Vilku ^ajdigu, dajte mi revijo. Ali ste opazili, da Faj-v&a piše; p0ieg razuma moramo v zadevah vero-^®nja upoštevati tudi voljo, od katere je sploh od-j).Sn°, ali bo kdo veroval ali ne. Ni ga razuma, ki rnogel človeka prisiliti k verovanju, če se srce upira. — Ali vam te vrstice niso nčesar po-®dale, ko ste brali?”
“Res se ne spominjam, človek mora biti ve-*en, da ga tako branje zgrabi. Ko sem bral na primer o češčenju Srca Jezusovega, se dobro spominjam, da sem želel, da bi ga brala tudi moj oče in mati. Nekako hvaležen sem bil, da kaj takega izhaja v tisku tudi dandanes. Takim, kot sta moja starša, podobno branje zelo privoščim. Zame je previsoko. Osebno sem bil prizadet le tedaj, ko sem naletel na Finžgarja in Šerka, To je iz življenja.” “Skoraj še bolj iz življenja je, kar ste povedali
o	svoji hvaležnosti, da se tudi dandanes kaj primernega tiska za vaše starše. Ta čut hvaležnosti ni dosti manj kot molitev, da bi vaši starši ne izgubili vere. In tu ste nehote in nevede izpolnili, kar naroča Vilko Fajdiga v prav istem spisu: Moliti moramo drug za drugega, da vero dobimo, če je še nimamo, da vero ohranimo, če jo imamo. Za svoje starše že molite, da bi vere ne izgubili, oni molijo za vas, da jo spet dobite, prišel bo čas, ko boste tudi vi molili zase tako kot je molil Šerko . .
Z zaničljivim nasmehom je zamahnil z roko. “Če je bila tisto res kakšna šerkova molitev, kako morete napovedovati, da bom tudi jaz tako molil, ko niti v šerkovo molitev nič ne verjamem?” “Čujte, kaj vam bom povedal. Delate se pred menoj kot prepričan ateist, popoln brezverec. Če bi bilo to res, bi vas tista Fajdigova omemba Finžgarja in šerka prav tako malo dirnila, kot vas je, kot pravite, vse ostalo branje v članku in sploh v vsem zvezku. Niti bi ne opazili, da Lešnik Rafko ni ‘pobil’ Kerševana in Finžgar ni načel pred šer-kom umskih dokazov. Vse to mi je jasen znak, da niste radi ateist, ste le zato, ker se vam zdi to moderno. Dosti raje bi bili verni kot so vaši starši. Kaj drugega vas je prignalo k meni s temi problemi, če‘ne podzavestna želja, da bi se veri spet vsaj malo približali? In to je neke vrste Šerkova molitev . .
Udaril je s	peto ob tla	in se dvignil. Lice	mu
je	bilo zardelo.	Segel je po	klobuku in rekel:
“Vidim, da ne moreva nikamor naprej. Pa oprostite, da sem vas nadlegoval.”
“Prijatelj, še malo me niste nadlegovali. Res pa	je bolje, da	ne skušava	od tu kam naprej.	Od
tu	naprej moreta samo Bog	in vi. Srečujeta se	že,
na skupno pot se še nista podala. Le molite
Zamahnil je s klobukom v roki, z drugo je burno segel po kljuki in že je bil zunaj . . .
Planil sem za njim na hodnik: “Pridite še!” Obstal je za hip in gledal v tla. Kakor da se je zamislil, čez čas:
“Morda pa res še pridem.”
Urednikovo pojasnilo: Dr. Alfred Šerko je bil zdravnik, doma iz okolice Starega trga na Notranjskem, v Ljubljani zelo znana osebnost.
P. Basil Tipka
BARAGA HOUSE Tel. 86 7787
19 A*Beckett St., Kew VIC. 3101. Tel. 86 8118
* KAR PREHITRO JE PRED NAMI OKTOBER — zdaj že štejemo dneve do blagoslovitve naše cerkvice sv. Cirila in Metoda. Razumljivo je dela čez glavo. Ko bi bili prej tako pridni, bi bila cerkev lahko že dve leti odprta . . . Vsekakor je strop, ki me je zelo skrbel, srečno končan in zdaj samo čaka barve. Tudi naš 'zvonik” j^ dozidan, v kratkem bodo končana tudi stranišča. Tesarji in mizarji so pridni okrog in v cerkvi, električar prav tako. — Seveda bo moralo sto nebistvenih del počakati, ker nam bo zanje zmanjkalo časa in najbrž tudi darov. Tla bodo verjetno za zdaj ostala ce-metnna, tudi dvorano bomo kasneje olepšali in opremili.
Mozaik svetih bratov Cirila in Metoda že krasi steno za oltarjem. V nedeljo 28. septembra smo ga prenesli in pritrdili. Je res monumentalno delo in za večtedenski trud umetniku Francetu Benku iskren Bog plačaj.
* Celotna doslej nabrana vsota darov za cerkev je poskočila na $ 25,910 — 49. Bog plačaj vsem dobrotnikom zadnjega meseca. Tistim, ki bočejo cerkvi v spomin na kakega svojega pokojnega darovati za cerkveno klop, zdaj že lahko povem, da je cena ene klopi šestdeset dolarjev. Za dvanajst klopi so se darovalci že prijavili.
* Vsekakor naj ob tej priliki povabim vse rojake, da se udeležijo naše skupne slovesnosti v nedeljo 20. oktobra. Darovalcem in rojakom v Melbournu in okolici bom razposlal tudi posebna pisma z vabilom in sporedom. Prav je, da imamo poleg otvoritvene maše ob desetih tudi popoldansko birmansko mašo. Tako smo razdelili skupino, saj dopoldne že tako verjetno ne bodo mogli vsi v cerkvico. — Upam tudi, da se bo škof dr. Jenko med nami dobro počutil. Bojim se sicer, da mu bomo mogli prav zaradi vseh skrbi in priprav pri cerkvici v Melbournu manj nuditi kot drugod, a ponosni smo na visokega gosta Baragovega doma. Četudi bo vse bolj po domače, prihaja iz srca, to pa je
v*.%
■'V-
glavno. — Drugi gost med nami za to slovesnost bo pa p. Blaž čemažar, predstojnik slovenskih frančiškanov v Združenih državah ameriških, kamor pripadam skupno s p. Bernardom in p. Vale-rijanom. Je v Ameriki rojen sin slovenskih stal" šev. Tudi njemu kličem veselo dobrodošlico. Prav je, da vidi, kje in kaj delamo tukaj pod Južnim Križem.
* Pri birmanski maši bom imel poleg ostalega še posebno opravilo: prvič in verjetno zadnjič bo®
—	boter, če ne bom postal morda celo prvi fran-čiškan-boter na svetu. Po redovnih pravilih botr1 namreč ne smemo biti in tako sem tudi povedal Mesarjevemu Johnyju, ki me je že menda dolg0 j tega izbral in pred dobrim letom za to vprašal- j Johnny pa ni odnehal. Tiho, ne da bi mi kaj P°" vedal, je napisal pismo na samega sv. očeta v Ri® in ne dolgo tega prejel tudi uradni odgovor Pa' peškega tajništva. Moral sem govoriti z avstral' skim frančiškankim provincialom, Johnny me Pa že kliče za botra ... Ti fant ti, kakšno jo iztuh' j ta! Johnny, če boš pri vseh stvareh tako vztra-jen, boš še veliko dosegel v življenju!
★ Zdaj pa septembrske poroke: Na 14. sep' tembra je Jurij Koce dobil za zakonsko družic0 Lysbeth Irene Jenkins. Nevesta je rojena v Avstraliji, ženin pa je iz Starega trga ob Kolpi ter nečak znanega dr. Jurija Koceta, ki živi v Perthu. — Tr1 ! poroke so se vrstile ena za drugo 28. septembra’ Oto Trost je rekel “da” Silvi Antonič. Ženin je Šentjanža nad Drančami in ima krstni list vuze' niške fare; nevestin rojstni kraj pa so Ranče, žup' nija Slivnica pri Mariboru. — Roko sta si podal9 za vedno Stanko Žnidarič in Pavla Krnjak; ženi11 je iz Križevcev pri Ljutomeru, nevesta pa je r°' jena v Čakovcu. — Skupno bosta hodila skozi živ' ljenje tudi Marijan Perič in Angela Me*trovic^,• Nevesta je iz Bokanjca pri Zadru, ženin pa je ,2 Benice, župnija Lendava.
Vse poroke so bile pri Mariji Pomagaj v Ketf' Parom želimo obilico božjega blagoslova!
★	Tudi krsti so bili vsi v naši kapeli: Tanja Antonija iz Thornbury je hčerka Milana Iskra in |vanke Šajn vd. Ludvik; Paul George iz Malverna Je sinko Jožefa Sveteca in Marije r. Vidovič, Jožef Pa novi prirasttek družinice Ivana Koroša in Hermine r. Grebenšek, Wantirna South. Vsi trije krstti So bili 7. septembra. — 14. septembra je krstna v°da oblila Ericha Gottfrieda, prirastek v družini-C1 Gottfrieda Homanna in Marije r. Žnidarič, Glenroy; isti dan tudi Katarino, hčerko Matija peketi ja in Marije r. Antolič, Niddrie. — Petnajstega septembra sta prejela sveti krst David, sinko ^vanna Vukšiniča in Marije r. Jankovič, North Springvale; in pa Robert, sinko Rina Starca in 01-£e r. Grdina, Graigieburn. — 28. septembra so Prinesli h krstu Gertrudo Heleno, hčerko Ludvika Pogorevca in Jelene r. šantek, North Fitzroy. Dan kasneje pa smo prav na njegov prvi god krstili Mihaela Franca, sinka Franca Cara in Marije r. Bakovič, East Ringvvood. — V Adelaidi smo krstili 22. septembra v družini Danila Dodiča in Angele r. Kajnih, Torrensville: Davida Karla je odbila krstna v°da v cerkvi Kristusa Kralja, Lockeys.
*	Veselim sporočilom moram pripisati vest o Penadni smrti bivšega fanta Baragovega doma, orjana Vidmarja, ki se je nedavno smrtno ponesrečil z avtomobilom v Južni Avstraliji. Podrobnos-
1	m dan nesreče mi še niso znane. Florjan je doma 'z Budanje pri Vipavi, kjer je bil rojen 12. fe-
bruarja 1942. V Avsttralijo je dospel na “Conte rande” v januarju 1961. žalujočim v domovini 'skreno sožalje!
* V nedeljo 6. oktobra bomo imeli poslednji-rat slovensko mašo v hrvaški cerkvi v Clifton
razen če nas bo slabo vreme med škofovim ^sijonom (sicer na prostem pri lurški votlini) ^'esttavilo tja. Naj se na tem mestu iskreno zah-valim Fathrtu Kasiču, da nam je dajal več let gostoljubno streho za naše bogoslužje.
* Kakor vabim vse naše narodne noše na bla-8°slovitev cerkve v Kew, jih vabim obenem tudi
fiase novembrsko romanje. Kot navadno, bomo j|a Prvo nedeljo v novembru zopet obiskali keilors-0 Pokopališče, nato pa se udeležili evahristične rocesije v Sunbury. S časom tokrat ne bomo več ko na tesnem, saj bo v naši cerkvi v Kew redna eta maša ob desetih. Tako imamo dovolj časa, da ® brez naglice snidemo na pokopališču ob dvanajs-^ ■ V Sunburyju se bomo pa tudi lahko ob priho-, mirno odpočili, saj bo še dovolj časa do začet-a Procesije.
Tudi letos bom naročil avtobus, ki bo odpeljal po sveti maši izpred naše cerkve v Kew proti pokopališču in nato dalje v Sunbury. Prijavite se pravočasno!
Livarna mi je že zdavnaj obljubila, da mi bo pravočasno znova vlila kip Slovenke za naše skupne grobove, pa se bojim, da me je potegnila, ker do danes z delom še niso začeli. Tudi moram priznati, da sem skrb za skupne grobove na račun zidanja cerkve zanemaril. Moral bom dobiti nekaj prostovoljcev, da bomo grobove zopet uredili in olepšali, čim bo glavno delo pri cerkvi mimo nas. Prepričan sem, da moje brige naši pokojni dobro razumejo, mnogo mnogo bolje kot živi. — Zdaj še enkrat spored škofovega obiska:
* V torek 15. oktobra ob sedmih večer oktobrska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovega v St. AI-bansu. Škofova maša s pridigo. — Po pobožnosti prilika za pomenek.
* V sredo 16, oktobra ob sedmih zvečer slovenska oktobrska pobožnost v cerkvi Sv. Družine v Bell Parku (Geelong). Ob pol oSVnih škofova maša s pridigo. — Po pobožnosti prilika za pomenek.
* V četrtek, petek in soboto (17., 18., in 19. oktobra) zvečer Sv. MISIJON v Melbournu. Začetek prva dva dneva ob pol osmih, v soboto ob sedmih. Oktobrska pobožnost (škof bo medtem v spovednici), nato škofova maša s pridigo, V slučaju lepega vremena bomo vse tri dni na prosttem pri lurški votlini v Kew, v slučaju dežja v hrvaški cerkvi v Clifton Hillu. — V soboto po misijonu v dvorani pod cerkvijo poseben spored v čast visokemu gostu.
* V nedeljo 20. oktobra ob desetih dopoldne zaključek sv. misijona s slovesno blagoslovitvijo nove cerkve sv. Cirila in Metoda. Prenos podobe Marije Pomagaj iz kapele v cerkev, škofova maša v novi cerkvi s pridigo. — Popoldne ob treh se zberejo k sv. maši birmanci, botri in družine birmancev. Podelitev sv. birme vsem priglašenim. — Po maši zakuska v dvorani.
ADELAIDE
V četrtek, petek in soboto (24.,25., in 26. oktobra) zvečer sv. misijon v cerkvi Srca Jezusovega v Hindmarshu (Port Road). Začetek ob pol osmih zvečer. Po reženvenski pobožnosti škofova maša z misijonsko pridigo.
V nedeljo 27. oktobra ob dveh popoldne zaključek misijona s škofovo mašo in pridigo. Med mašo bo podelitev sv. birme priglašenim. — Po maši zakuska in razgovor v dvorani za cerkvijo.
KOTIČKOV STRIČEK NOSI PET KRIŽEV
V	Avstraliji ni znan pod gornjim imenom, pač pa v Ameriki in Kanadi. Mi mu pravimo samo:	Karel	Mauser, naš veliki povestničar.
Napisal je že 25 povestnih knjig. Letos v avgustu je — srečal Abrahama. 0 tem je pisal v Svobodni Sloveniji dr. Tine Debeljak. Pa se ni dolgo pomudil pri Mauserjevih knjigah. Obrnil je pozornost bralcev nekam drugam in to je vredno tudi v MISLIH napraviti. Prav prijazno se bere. — Ur.
IZDAM VAM, DA RAD BEREM tiste stvari, ki jih Mauser niti ne podpiše in o katerih marsikdo ne ve, da so njegove. Namreč: njegove odgovore na pisma otrok, ki jih po Ameriški domovini pošiljajo njemu — Kotičkovemu stričku.
Dvomim, da jih otroci bero s takim užitkom, kot jih jaz, kajti v teh odgovorih berem jaz — Mauserjevo avtobiografijo. Piše jih mimogrede, vrže v obcesti jarek, meni pa se zdi, da pobiram bisere iz blata. Namesto, da bi mi pisali, naj nam on pove kaj — kot petdesetletnik ima pravico — iz svojih spominov.
Takole kramlja na otroška vprašanja:
“Jaz na tekmo? Ali si ob pamet? Toliko se razume mna baseball kakor zajec na boben. Tam, kjer sem jaz rasel, te igre niso poznali. Fernikule, to je bila igra, fant! Ti menda še besede ne poznaš. Seveda, časi se spreminjajo in igre tudi.”
“Ko sem bil jaz v vasi, noben otrok na vasi ni imel žoge. Najbrž jih tedaj še niso delali. Tako je tudi jaz nisem imel, videl pa sem jo pozneje pri Pavlinovih otrokih, ker so bili starši bogati in so jo dobili iz mesta . . . Tisti čas sem igral Tarzana po Gobovcih, ki je bila velika gmajna. .
“Vprašaš me, kaj sem jaz delal v mladosti? Huncvet sem bil. Po vasi sem divjal, vse prste na nogi sem imel opevcane. Je bil kamen, ki ga nisem videl, in sem kresnil ob palec. Zarjul sem, tan-cal po eni nogi, pa obrisal solze in spet norel. Po Gobovcih sem poznal vsako drevo in vsako veverico, doma na podstrešju sem bil za generala, v hiši pa tiho, če ne, so mati šli po kuhalnico. Vse mladosti so enake in vse so lepe. Na stara leta zdaj mislim nazaj, ostal mi je mucek in šendica in pograd. Vse drugo je odšlo. Vendar ne morem reči, da moja mlada leta niso vžile sveta. . .”
“In me vprašaš, če sem že kdaj videl kakšne' ga skavta v gmajni? Po pravici rečeno, da še ne'
V	tistih časih, ko sem bil v gmajni skoraj dom8’ menda skavtov še ni bilo. Vsaj v Podbrezjah n®-Otroci smo kolofirali po gmajni brez vodnikov Zdaj pa v gmajno redko zaidem. — Lepo mi vse pozdravi v volčjem krdelu. . .”
“Zelo sem vesel, da te veseli petje, zakaj Pe' sem, iz srca zapeta blaži srce. Jaz pa posluh8 nisem nikoli imel. Spominjam se, da sem kot otro* nekoč prišel na kor. Takrat me je učil neki fl®' telj Lovše, dober učitelj. Bila je neka slovensk* šolska maša in ko smo začeli, je učitelj grdo P®' gledal. Nekdo je pel po svoji viži. Z roko mahaj® za takt, je šel učitelj po vrsti in poslušal. Pri me”1 se je ustavil in s prstom pokazal na oguljeno kl°P' šel sem, seveda, toda zdelo se mi je, da mi je st®" ril krivico. Ko sem povedal materi, so mi reki1, “Veš kaj, mule? Ti se dereš, ne pa poješ. Pa le bolj prav, da ti je učitelj to povedal.” Od tiste?9 časa pojem samo na gmajni . . .”
In takih odlomkov iz življenjepisa je vse polno, tako da bi že iz njih sestavil njegoV° mladost. Pa so lepa v teh odgovorih tudi razp°' loženja, kakor npr. ta-le:
“Tisto o dežju mi je posebno všeč. Veš, ko 9el” bil v zrelih letih, sem rad lazil po gorah. Takde na večer, ko sem prišel do kakšnega senika, sčf1 se zleknil na seno in če je pričel padati dež, ie
bilo tisto pritrkavanje na skodle taka blažena mu-sika, da ni moči povedati. Seveda, v zrelih letih 'Wa človek v srcu vse mogoče stvari in tak dežek jih vzdigne kakor travo . .
Ali:
“Tisto, kar sem napovedal, se je že izpolnilo. Pri sosedu se je razcvela češnja in je taka, da je ne morem nagledati. Vej kar ni videti, vse ie samo belo cvetje. Na drugi strani moje šendice ae je v cvetje pognala breskev. Ni velika, toda njeno rožasto cvetje je čudovito. Tako me je prišlo, da sem odmoštacal z muckom na oglede. Na vseh vrteh cvetje in magnolij sva videla. In sem ftiucku tudi govoril po poti: Poglej, potrkon, če je 2e na tem svetu tako lepo, kaj šele bo na drugem. Med samim cvetjem bomo hodili leto in dan . . .”
Nasprotno pa takole:
“Zdajle ko tole pišem, sneg hudo kosmata, če bo šel takole cel dan, se zjutraj moja šendica °e bo videla iz kupa. Tako neznansko slabe volje sern, da kar po malem robantim. Od enega okenca do drugega postopam in gledam skozenj. Sneg pa kar naprej svojo pot. Pri teh letih imam že tako dovolj skrbi in zdaj še ta sneg. O Svečnici sem zavihal brke in brado in malo sanjal o soncu. Figo, °boje sem pokopal pod sneg, ki mi je zasul tulipane hijacinte . . .”
In zopet se spomni svoje rojstne vasi:
“Tu na mizici imam na majhnem podstavku pomladno sliko iz Podbrezij. Poslali so mi jo iz Podbrezij in zadaj je s preprosto roko napisano: Na levi je videti košček Matijevčeve hiše, na desno ob poti za drevesom stoji znamenje z lurško Materjo božjo. — Morda so mislili, da sem po tolikih letih kaj zgrešil. Nič nisem zgrešil. Tam ob tisti potki, ki pelje mimo znamenja, je Matijevčeva kajža. Tam sem gostoval v otroških letih. Tudi takrat so tako cvetela jabolka kakor zdaj cveto na tej sliki. Vidim turški zid taborske cerkvice in na drugi strani je stala majhna mežnarjeva bajtica, v kateri je živel slepi Tonček. Slep je bil, pa je hodil zvonit, in še na Brezje hodil, kadar je bilo veliko romarjev, da je ujel kakšen belič. Po glasu me je poznal, če sem ga pozdravil. Spodaj pod bregom so moji kmetje in bajtarji: Mrkovec, Obrani, Ožbovc. Pozdravljal sem jih kot otrok, vsi že spe na božji njivi in prijetno bi bilo zdaj govoriti z njimi, ko je ozimina okrog pokopališča tja do Kučarja že za ped visoka. Blizu so ji ostali, kakor so ji bili celo življenje . .
In tudi Mauser je ostal blizu tej ozimini in tem svojim sosedom in tej svoji vasi Podbrezje vseh petdeset let življenja. In od teh polovico v tuji zemlji s tem koščkom sveta v srcu! Hvaležni smo Mauserju, ki nas je s tem svojim anonimnim drobižem popeljal tja v tisto vas, ki je “razveseljevala njegovo mladost”.
Naj jo uživa še dolgo! — td
Otroci Slomškove šole iz Blacktowna nastopajo v Cabramatti na romanju v avgustu 1968
SPOMINSKA PLOŠČA
Povest. Spisal Fran Detela Nadaljevanje
FILIP JE POSTAVIL SVOJ ODER in se lotil dela. Vsa Rjavkarjeva družina je stala pred hišo in gledala, kako se dolbe stena, in le premalo je bilo zidarskega dela za toliko rok. Škorčevi so se bili v onemogli jezi zaklenili v svoje stanovanje. Kakor kadar krsto zabijajo, tako je donelo možu in ženi na uho kladivo in dleto; saj se je pa tudi pokopavala čast domače hiše.
Žena se je osvestila prva.
“Oh, kaj bi se jezila,” je dejala, “ko nama jeza nič ne pomaga in onim nič ne škoduje. Grdo so ravnali z našo hišo, to je res, in večna sramota naj jih zadene! Pri nas se je rodil slavni Urban, Rjavkarja bodo pa za to častili. Eden seje, drugi žanje. Na svetu res ne najdeš pravice. Toda Bog vse vidi in vsaka krivica se kaznuje. Ta plošča ne bo prinesla sreče Rjavkarjevi hiši. Le meni verjemi!”
Te besede so prijetno hladile skeleče rane užaljenemu možu; Lenka pa mu je pripravljala še drugih zdravil. Kdor bi namreč trdil, da je pri nas ženski spol vobče bistroumnešji od moškega, bi se najbrž zameril vsem moškim, ne storil bi jim pa nobene krivice.
“Ti, Miha,” je dejala Lenka ljubeznivo, “ali ni rekel Filip, da se lahko vzida taka tabla na vsako hišo? Meni se prav zdi, da je tako rekel.”
“Sev.eda je rekel; toda kaj to pomaga?” je zdihnil mož.
“Zakaj ne bi vzidal Filip ene plošče tudi na našo hišo?”
Škorec se je zravnal, udaril z roko ob dlan in dejal:
“Lenka, ti si pametna ženska! Naj me stane, kolikor hoče, jaz dam vzidati ploščo na našo hišo. Pokazati hočem Rjavkarju in Lomastu in Mlača-nom in vsemu svetu, kje se je rodil moj slavni stric”.
“Le prepusti to reč meni”, je dejala Lenka in mu stisnila roko. “Boš videl, da se nama Rjavkarjevi ne bodo dolgo smejali.”
Ko je bil Filip pri Rjavkarju svoje delo izvršil in se vračal mimo škorčeve hiše, ga j« povabila Lenka na kozarček hruševca, da se jeza poplakne.
“Saj jaz nisem nič hud”, je dejal Filip in stopil v vežo. “Jaz delam vsakemu, kdor me plača.”
“Kaj pa, Filip, tista plošča, ki je bila pri nas shranjena? Ali je tvoja,?”
“Moja. Lomast mi jo je prepustil na obračun, ko je drugo naročil.”
“Ali bi jo ti prodal?”
“Zakaj pa ne? Še prav poceni jo dam”.
Malo so pobarantali in kup je bil sklenjen. “Zdaj jo pa še vzidaj na našo hišo”.
“Saj vaši hiši je bila namenjena,” je menil Filip. “Ali imate kaj apna pri roki?”
“Polno jamo,” je dejal škorec.
Filip si je namešal malte, postavil oder in kmalu so stali vsi Škorci pred hišo in gledali in pomagali; Rjavkarji so se pa skozi okno čudili in jezili.
Ker so bili vsi delavci dobre volje, je šlo del° hitro izpod rok. Napol je bilo že dovršeno, ko sta prišla v Hrastje Ivan in Janko z Mlakarjem, ki je vlekel voziček za možnarje s seboj in se še vedno jezil na oholega Lomasta in slavnega škorca, kakor da bi mu bil tudi ta odjedel zaslužek. Pred Rjav-kar jem so se ustavili. Ivan in Janko sta si šla ogledat ploščo, Mlakar pa je zavil na dvorišče pred skedenj, kjer je imel spravljene možnarje. Rjavkarja ni bilo nobenega od nikoder.
“Ali ni nikogar doma?” je zaklical Ivan.
“Kaj pa je?” je pogledal skozi okno Rjavka?-“Ploščo morate zagrniti, dokler se ne odkrije.”
“Imam že pripravljen prt”, je rekel Rjavkar, “samo omet naj se malo posuši.”
“Kaj pa Škorec?” je vprašal Janko.
“Kar poglejte! Prej je bil zelo hud, zdaj s' pa tudi sam vzidava tablo.”
Kakor zaškriplje in se zasuče petelin na stre' hi, kadar potegne nasprotni veter, tako sta se obr' nila Ivan in Janko proti Škorčevi hiši in — ostrmela.
‘To je škandal.” je zakričal Ivan in se zganil; kakor da bi ga bil pes ugriznil. “Dve spominski plošči! To se mora prepovedati, to nas osmeši pred vsem svetom!”
Janko ga je komaj dohajal, tako je hitel, da b1 še pravočasno preprečil nesrečo. Ko je Mlakar samot,ež pripeljal svoje možnarje, je Ivan že z vso gorečnostjo prigovarjal škorcu, ga prosil in rotil> naj opusti svojo namero, da se ne bo ves svet sme- j jal Hraščanom in slavljencu in slavilcem. škorec pa je gledal od kraja začudeno, potem prezirlji' vo in zaničljivo; odgovoril in nič, izvlekel je počas* mehur s tobakom in si začel tlačiti pipo; poten1 je iskal po žepih biglic, pljunil v stran, prižgi premišljeno in puhnil Ivanu dim pod nos. Medtem je bil Mlakar že pregledal in presodil položaj.
“Bravo, Škorec!” je udaril moža po rami. “T1 si mož, ki se ne bojiš Lomasta. Dobro si m« z8'
godel. Ta slepar je hotel imeti slavnost zase in njemu na čast naj bi jaz streljal. Toda tak osel jaz nisem. Kdor bo točil, naj tudi strelja. Ampak, tebi na čast, Škorec, bi pa sprožil tri strele, če bi imel smodnika pri roki, in lijec bi nataknil na možnar, kakor se strelja zoper točo, da bi kar svedrast tresk zažvižgal proti nebu.”
In Ivan je mislil, da bo Škorec na njegove besede ploščo razbil!
Janku se je zdela Škorčeva namera nekako zvita poteza proti samolastnemu Lomastovemu postopanju; bal se je, da bo Ivan pri hudem Škorcu naletel, zato je potegnil prijatelja s seboj in mu začel dopovedovati, da je škorčeva misel imenitna; zakaj spominska plošča se spodobi vendar le rojstni hiši; osramočena in osmešena bosta samo Lomast in Rjavkar; kaj pa to druge briga!
“Ampak dve plošči, dve spominski plošči!” se Je prijemal Ivan za glavo.
“Kaj to?” je miril Ivan. “Ali nima Prešeren spomenik v Ljubljani, kamen v Kranju in na Ble-
VELIKA SLOVENSKA
^ DAN 29. OKTOBRA JE ZA SVOBODNE SLOVENCE po vsem svetu vsakoletni narodni praznik *n obenem praznik slovenske zastave, ki mora biti seveda brez komunistične zvezde. Letos se temu Prazniku pridružuje še 501etnica prve «loven»ke vlade, ki se je sestavila po končani prvi svetovni vojni z razpadom cesarske Avstrije.
Za to priliko pripravljajo Slovenci v Argenti-ni mogočno proslavo, ki se bo vršila v Buenos Ai-resu in so nanjo povabili tudi predsednika Narodnega odbora dr. Miha Kreka. V pripravljalnem od-°ru so zastopniki mnogoštevilnih slovenskih ustanov v Argentini: mnogih Domov, zavodov, šol, li-stov, igralnih družin itd.
Pripravljalni odbor je na svoji seji 17. avgusta sprejel za nameravano proslavo naslednji program:
L Sprejem dr. Kreka na letališču.
2.	Priprava tiskovne konference dr. Kreku s tukajšnjimi časnikarji, združene z umetniško in knjižno razstavo.
3- V soboto 26. oktobra zvečer: akademija v Slovenski hiši, nato slavnostna večerja, na katero so povabljeni odborniki organizacij
du in ploščo na Vrbi? Anastazij Griin ima ploščo v Grazu, kamen pri Leskovcu, eno ploščo v Ljubljani, eno na Bledu nad krajem, kjer se je rad mudil. Imenitni niso samo tisti kraji, kjer so se veliki možje rodili, ampak tudi tisti, kjer so hodili, kjer so posedali, ponočevali in popijali. Urban Škorec je gotovo prihajal k Rjavkarju v vas in gotovo je večkrat sedel na tistem oglu hiše, nad katerim se sveti zdaj njegovo ime. Če pomislim, koliko spominskih plošč imajo drugi možje, se mi zdi, da dve za Urbana Škorca nista nič preveč.” “No in katera se bo pojutrišnjem odkrila?” je vprašal Ivan z zlobnim smehorh na ustih?”
“Obe seveda,” je rekel Janko, “in najprimernejše bo, obe hkrati. Jaz se postavim s pevci v sredo med oba soseda, da bo zalegio petje na obe strani. In veš kaj? Pri Rjavkarju bo govoril Lomast, ti pa imej govor pri škorcu. Tako se znosiš nad Lomastom, kakor se je znosil prebrisani Škorec. Saj veš, če boš govoril ti, kdo bo poslušal Lo-masta?”
(Konec prihodnjič.)
PROSLAVA V ARGENTINI
in ustanov, dušni pastirji, vzgojitelji mladine, kulturni ustvarjalci, predavatelji v naših organizacijah, javni delavci in obliko-
, valci slovenske emigrantske skupnosti.
4. V nedeljo 27. oktobra dopoldne slovesno polaganje venca pred spomenik generala San Martina (udeležilo naj bi se čim več narodnih noš).
5. Istega dne popoldne v Slovenski hiši sv. maša za naše prednike, ki so sjs žrtvovali za svobodo slovenskega naroda.
7. Po maši slavnostno zborovanje, katerega osrednja točka bo govor dr Miha Kreka. Sodeluje med drugim pevski zbor Gallus.
8. Polaganje venca pred spomenik žrtvam komunistične revolucije.
Po odobritvi tega programa je g. Stare Miloš povedal, da so v delovnem odboru ustanovljeni še pododbori in odseki, ki bodo še spopolnjeni z novimi sodelavci. Naproša vse, naj nihče ne odkloni sodelovanja.
K besedi as je oglasil še predsednik finančnega odbora g. Janez Brula, ki je razložil svoj načrt za kritje stroškov.
Izpod Triglava
“OGNJIŠČE” V KOPRU, znani mladinski list, je objavil pismo fanta z imenom Dani in urednik mu je odgovoril. Takole beremo: — Sem mlad fant in me zelo muči vprašanje, kako so mogli nekateri dušni pastirji med vojno ubijati nedolžne ljudi. Poznam ljudi, ki so zaradi tega zapustili vero in preganjajo mene, češ z zločinci se družiš.” Urednik rubrike odgovarja takole: “In ti nikdar ni prišlo na misel, da “besede so poceni” in bi vprašal za dokaze: kdo, kje, kdaj, kako? Vprašaj se, ali nimajo tisti, ki tako govorijo, ‘kako so duhovniki klali ljudi’, za bregom kakšne druge namene. Vprašaj take ljudi za imena teh duhovnikov, za kraj in za priče, pa bo kmalu zmanjkalo teh zgodb.”
DIMITREJ RUPEL V LJUBLJANI je velik komunist in seveda ni mogel biti zadovoljen z objavo v Ognjišču. Nasprotno, močno se je razhudil in napisal odgovor v Nedeljskem dnevniku. Pričakovali bi, da bi on naštel tiste duhovnike po imenu, ki so “klali ljudi”. Namesto tega se zgraža nad svobodo, ki je dopuščena vernikom v “naši družbi”. Nadalje toži, da “se politične pozicije cerkve krepijo iz dneva v dan”. Tako hudo je zaskrbljen, da se mu “zdi, da imamo ... že skrito četo, peto kolono, potuhnjeno vojsko.” — (Joj, joj, kaj bo?)
DR. CIRIL ŽEBOT iz Amerike je bil nekaj dni v Ljubljani in je imel na Slovenskem inštitutu za gospodarska raziskvanja razgovore z ondot-nimi izvedenci. Torej njemu osebno niso prepovedali obiska v Sloveniji, le njegova knjiga “Slovenija včeraj, danes in jutri” ni smela tja. Seveda je kljub prepovedi prišla tja že prej, nekaj izvodov je pa Žebot verjetno še osebno prinesel. Zakaj pa ne, saj ni prišel v deželo — brez deviz . . .
SLOVENŠČINO LJUBLJANSKEGA ŠTUDENTA, ki jo je “Pavliha” baje prepisal iz fantovega dnevnika, bi skoraj razumeli pristni Avstralci in po vrhu še Amerikanci. Taka je: Dopoldne sem moral dvakrat v supermarket, ker sem prvič pozabil spray in lotion. Zaradi tega deleya sem skoraj zamudil waterpolo med ali stars in old boys. Srečal sem Suzy in jo vlekel v self-service na sinalco. Potem je rinila v snack-bar, ker sem pa bil broke, sem ji ušel, ko je šla v WC popravljat make-up. Kosilo je bilo še O.K. razen instant pudding. Jutri imamo party v sosednjem campingu. Gee!
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU je moralo
letos zaradi finančnih težav zaključiti sezono že v maju. Podporo dobiva samo od okoliških občin, republika mu ne daje ničesar. Celjani so na svoje gledališče ponosni in za igre napolnijo veliko dvO' rano do 85% zmogljivosti. Poprečno gre vsak Celjan vsaj enkrat na leto v gledališče. Imajo pa v Celju tudi pevski zbor, ki spada med najboljše V Jugoslaviji in napravlja tudi turneje po domač* državi in tujini. Letos je že pel v Švici in zahodni Nemčiji. Na mednarodni pevski festival, ki se je vršil v Stuttgartu, je bil celjski zbor povabljen edini zbor in južne Evrope. In je žel veliko prl" znanje.
“DRUŠTVO “IVAN TRINKO” V ČEDADU je
naslovilo pritožbo na predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske Benečije v dolgem pismu, ' katerem zahtevajo pravice kot jezikovna manjšin** v Italiji. Med drugim pravijo: Mi smo imeli svoj® pesnike in pisatelje, že desetletja se trudimo, da ^ nas spoznali kot Slovence. Po drugi svetovni vojn1 so nam bile dane obljube . . . Imamo svoje sk' tivno prosvetno društvo, prisiljeni smo pa pošiljk1 preceej naših otrok v slovenske šole v Gorico in Trst, ker jih sami nimamo. Naše ljudstvo bi želel0 slišati v cerkvah slovensko govorico . . .
DR. RAFKO VALENČIČ, “fant od trnovs^
fare” na Notranjskem, ki je kot gojenec SLOV®" NIKA v Rimu dokončal visoke študije, je nastopa službo v Ljubljani. Na bogoslovni fakulteti pre' dava pastoralno bogoslovje in obenem je študij^1 prefekt v bogoslovnem semenišču.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
$ 3: Dušan Saksida, Vladimir Puc;
$ 2: Tomaž Možina, L,eo Robar, Julka Pavli®1 Marija Treven, Vinko Vitežnik, Anton Kond*’ Polde De jak;
$ 1: Tone Tuksar, H. Juriševič, Dragica B8" bič, Iv. Hudoklin, Vlado Menart, K. Hartner, Marinovič, Karl Mlinarič, Iza Bukarica, Dana S1 munovič, Vilko Žumer, Al. Golja.
P. PODERŽAJ, INDIJA: $ 10: Neimenova^ $ 5: dva Neimenovana; $ 2: G. Marinovič, Fr®11* Danev; $ 1: Dragica Babič.
SLOMŠKOV SKLAD: $ 6: M.H.; $ 5: P.B.
SLOVENIK V RIMU: $ 30: Neimenovan; ? Tomaž Možina; $ 2: Ed Žvab, Matija Okorn, I Sedmak; $ 1: Peter Bizjan, Dragica Babič.
NOVA ZELANDIJA JE LEPA
Tomaž Možina
ŽE NEKAJ MESECEV SE “POTEPAM” po slikoviti Novi Zelandiji. Delno sem tu na poslov-ni poti, delno pa na počitnicah. Dežela je nepopisno lepa in polna protislovij, bi rekel. Eno poleg drugega so tu ognjeniki in ledeniki, zamrzla Jezera in toplice, puščava in tropični gozd.
Zares, odpraviš se na ribji lov v bližnje toplo morje, naloviš jih in si pripraviš južino v sopari Sejzirja. Nato greš na smuk na zasnežen še bruhajoč vulkan in po smučanju skočiš v nekaj sto korakov oddaljene mineralne toplice. Tako sem napravil že tudi sam, toda smuški sneg in vroča voda sta se za moje počutje zvrstila nekoliko prehitro .
Nova Zelandija sestoji iz dveh otokov in je Po površini le nekaj večja od Jugoslavije, dočim ■le Avstralija tridesetkrat večja. Prebivalcev nima niti 3 milijone. Od teh je kakšna desetina prvotnih Prebivalcev — domačinov Maorov. Ti Maori so pri-sPeli semkaj menda v 13. stoletju na kanujih iz Havajskih otočij. So torej eno izmed polinezijskih
plemen, razmeroma čedni in nadarjeni. Mnogo Evropejcev se je z njimi poročilo.
Ker je podnebje izvrstno in tako tudi zemlja za pašništvo, je Nova Zelandija znana kot največja proizvajalka mleka, masla in sira. V tem je prva na vsem svetu. Cene so nizke, za polovico pod avstralskimi. Ljudje so izredno prijazni in gostoljubni. So mnogo bolj pristopni kot Avstralci in vedno pripravljeni za pogovor. Vprašal sem jih, če bi se želeli politično povezati z Avstralijo. Ne, večina hoče ostati sama zase in zamisel o kaki združitvi z Avstralijo jim nič ne diši. Zdi se mi razumljivo, kajti življenje tu je nekako bolj pristno in tudi pravično, četudi v časopisih morda drugače berete. Tu nisem videl na primer sledu po brezposelnosti, bedi in podobnem. Socialni pravičnosti posvečajo veliko pozornost.
Tudi nekaj slovenskih družinn sem srečal. Dobro so se vživeli naši ljudje in zadovoljni so. Še marsikaj zanimivega sem videl tu in doživel, toda o tem bom morda kaj napisal ob drugi priliki.
■Ml
mm
Snežnik — ognjenik na Novi Zelandiji nad toplim je*erom
BARAGOVA ODPOVED ALKOHOLNIM PIJAČAM
(Po knjigi dr. Franca Jakliča)
NAŠ ZDRAVNIK DR. MIHAEL COLJA je v svojem predavanju o škofu Baragu na sydneyskem majskem romanju v Plamington pogledal na Baraga “skozi zdravnikove oči” in ni mogel pohvaliti njegove popolne abstinence. Zlasti v starejših letih kozarček vinčka človeku dobro dene, je rekel. Tudi Baragu bi bil zelo potreben. Ker se je pa Baraga odpovedal vsaki kapljici alkohola iz višjih namenov, zdravnik ne more nič ugovarjati.
Poglejmo zdaj, kako je prišlo do tega, da je Baraga napravil tako zaobljubo. Je zelo pomemben dogodek v njegovem misijonskem življenju.
Ko je v dobrih dveh letih na prvi misijonski postaji “Krivo drevo” že skoraj vse Indijance sprejel v katoliško vero, se je odločil za ustanovitev novega misijona pri Veliki reki. Bilo je “100 ur” daleč od Krivega drevesa. Danes je na istem kraju lepo moderno mesto Grand Rapids. Takrat je bila le z gozdom porasla pokrajina, še zelo samotna. Okoli 1000 Indijancev Otavanov je živelo tam. Med njimi je bilo blizu 100 katoličanov, ki jih je bil Baraga krstil poprej nekoč, ko jih je obiskal in jih učil iz Krivega drevesa. Niso pa imeli stalnega misijonarja in tudi ne cerkve.
Ko je Baraga prišel mednje “za stalno”, je hitro postavil leseno cerkev in kočo za stanovanje in šolo. Prišel je v Veliko reko prav za desetletnico svoje nove maše: 21. septembra 1833. V kraju je bil že ustanovljen protestantovski misijon, ki pa je imel med Indijanci le kakih 10 privržencev. Baraga so Indijanci spočetka kar lepo sprejeli, čeprav ne vsi. Največ nasprotja mu je delal protestantovski pastor in — trgovci z žganjem, belci, ki so dovažali alkohol in z njim kupovali od Indijancev kože divjih živali.
Pa naj nam o tem pripoveduje Baraga sam:
“Tukaj je mnogo nakupovalcev kož, ki povsod lazijo za Indijanci in jim dajejo žganje za izmenjavo za kože; zato so Indijanci v tej vasi skoraj vedno pijani. Strašen je pogled na pijanega divjaka, še bolj pa na pijano žensko. V pijanosti so kakor obsedene. Mnogo tukajšnjih indijanskih žen-je brez nosu. V pijanosti se zgrabijo kakor volkulje in druga drugi odgriznejo nos . . .”
žganjetržcem je prigovarjal z lepa in jim vzbujal vest. Nič ni pomagalo. Besno so ga sovražili, ker je skušal Indijance odvrniti od pijače. Indi-
284
jance so ščuvali zoper njega in zoper že krščene Indijance. Nalašč so jim prinesli še več žganja, da so kar po več dni neprestano pili. V takem stanju so bili vsega zmožni. Vsak večer je moral Barag® na vso moč trdno zakleniti svojo kočo, da bi ne skušali vdreti vanjo in njega napasti.
Vendar je doživel neko noč tudi to. Bili so še daleč od njegove hišice, ko je že dobro silša* njihovo strahovito tuljenje. Prišli so do njegovih vrat in tulili, česar ni nič razumel. Cele štiri ur® je drhal oblegala hišo. Sreča je bila le, da so bil' preveč pijani, da bi mogli izsiliti vstop. Tedaj b' Baraga gotovo ubili. Bil je pripravljen na vse-Vsak hip je pričakoval, da bodo zapalili streho n® koči, ki je bila iz lubja. Tako bi z bajto vred tud' sam zgorel — živ! Končno so vendar prišli oroZ' niki, ki so imeli v bližini stražnico, in so jih raZ' gnali.
Med obleganjem je Baraga veliko razmišlja* in še več molil. Žganje in sploh alkohol je za In' dijance pravo uničevanje. Ker ni videl druge p®' moči zoper to nesrečo, se je sam žrtvoval. Naredil
Baragova cerkev v Veliki reki
Misli, October, 19$
Je zaobljubo, da od tiste noči do smrti ne bo pokusil alkoholne pijače v nobeni obliki . . .
“Ta sklep je zvesto držal. Mnogokrat je bil Ves opešan, ker mu je ob neužitni hrani želodec Popolnoma odpovedal; včasih se je v svoji premočeni obleki ves tresel od mraza; v strašnih zimah, kot so bile v tistih krajih, bi bil dostikrat čašice vma ali žganja krvavo potreben, pa je ob spominu na noč in obljubo pri Veliki reki vse take skušnjave odbil in svoje pomanjkanje daroval Odrešeniku, ki je bil prav tako izkušan.”
Besede v zgornjem odstavku je zapisal o Baragu njegov sodobnik Walter Elliott iz Detroita.
Verjetno je Baraga le malokomu — ali le enemu-zaupal to svojo skrivnost, da je pač pojasnil, zakaj ne pije, čemur so se vsi čudili. O obleganju 'se je sicer tudi sam pisal v domovino, toda svoje obljube tam ni omenil. Bal se je — samohvale.	Velika	reka	v	Baragovem	času
SLIŠAL JE POGOVOR V AVTOBUSU
(in imel svoje misli)
PELJALI SMO SE V AVTOBUSU. Znanca a se slučajno srečala. Ker je bilo dovolj prostora, sta sedla drug poleg drugega. Začela sta ob-avnavati svoje najbolj pereče vprašanje: vzgojo v*sh edincev. Oba sta imela vsak po enega otroka.
‘Veš, vse mu daš. Vse, ti rečem. Vsak mesec me stane 50 tisoč dinarjev. Brez pretiravanja. Ih K1 eni v šolo vprašat. Pravijo, da ga zadnje čase po ?e teden sploh ni bilo, in da so hoteli vprašati, kaj z njim. Ali je morda bolan ali se je kaj drugega zgodilo? Ocene so slabe. Nima zanimanja za ° °> to je vse. Ne veseli ga. Rečem ti: predobro ]oU,Je! 0n sploh ne ve, kaj je življenje. Nas je bi-0 dvanajst. In smo bili lačni. Ti mu pa daš vse, o m ti pa tako vrača . . .”
Mislil sem si, da ga v šoli niso preveč pogre-ohi' ^a-l*:)r^ so kili veseli, da ga ni. Vse kaže, da je asten in da nima občutka manjvrednosti.
šolj1*”^0^	ves ®a8’ k° bi moral biti v
je ' ^'rnam pojma. Po mestu se je potepal. Denar na'11?61’ ni mu bil° težl£0 znajti se. Družbo je tudi m S<V 5akšno« s' lahko misliš. To je obupno. Vse u “aš, potem te pa tako plačuje.”
“Jaz pa svojega trdo držim. Pazim na vsak njegov korak. Sem zraven, ko se uči. Pazim, kod hodi. če ne jaz, pa mama. Eden mu mora biti za petami. Drugače ne bo nič iz njega. O, vem, kaki so taki strici!”
Mislil sem si, kakšen občutek mora imeti otrok, ki ima vedno za petami nadzornika, miličnika, policaja. In dela dobro samo iz zunanjih nagibov, ker mora, ne pa iz notranjega prepričanja in ker hoče. Kakšen bo, ko bo odrasel?
Mislil sem na njegove besede: “Nas je bilo dvanajst in smo bili lačni.” Kljub temu je danes zdrav mož. Tudi lep je bil videti. In postal je mehanik. če samo za otroka vsak mesec žrtvuje 50 tisoč dinarjev, mora zaslužiti najmanj 200 tisoč dinarjev mesečno. Kajti tudi davke plačuje. In hišo si je postavil. In verjetno je zelo lepo opremljena.
V	nobeni reči ne zaostaja za drugimi. In tudi njegova žena je verjetno lepo oblečena. In avtomobil imata. In vse to je zraslo iz revščine, ker revščina tudi vzgaja, če ni prevelika. Postal je delaven, skrben, resen človek. Njegov sin, ki ga mesečno stane 50 tisoč dinarjev, pa nima pravilnega odnosa do dela. Nima veselja do dela. Ne ceni denarja, ker tako poceni pride do njega. Razsipa. Delomrznež bo postal. Kdo ga bo rešil? Kdo bo iz njega naredil poštenega, koristnega človeka?
Egiptovski Jožef je rekel svojim bratom: "Vi ste nameravali hudo, Bog pa je obrnil na dobro.” Tu pa je ravno obratno. Oče je hotel svojemu otroku dobro, a zakoni življenja, ki so strogi in neusmiljeni, so njegovo reč obrnili na hudo.
Konec str. 287
CE BI BILA BOLHA
400 KRAT VEČJA . . .
Mira Mar.
NE VEM, ČE KDO MED NAŠIMI ROJAKI v Avstraliji pozna bolhe s tega kontinenta. Jaz jih tu še nisem srečala. Spraševala sem o njih Avstralce in so mi rekli, da nekoč bolh v Avstraliji ni manjkalo. Če jih Slovenci ne vidimo tukaj, jih pa gotovo vsi pomnimo iz Evrope, v kolikor smo od tam prišli. Ampak jaz tu ne mislim na široko pisati o bolhah, ta začetek članka mi je prišel pod pero zato, ker obenem s člankom pošiljam sliko — 400 krat povečano — boljšje glave . . .
Rada bi opozorila na to, kako malo se v vsakdanjem življenju zanimamo za neviden svet. Po navadi občudujemo vse, kar je veliko, velikansko, ogromno. Posebno v sedanjih časih, ko pošiljamo v vsemirje astro- in kozmonavte in beremo o zvezdah, ki so večje kot naše sonce z vsemi sateliti skupaj, pa tako daleč od nas, da njihova svetloba še ni dosegla naših oči. To je res, da nam pamet kar odpove, ko o takih rečeh razmišljamo. Samo čudimo se. V kolikor nam znanstveniki tega ogromnega sveta ne razkrijejo, ostane nam za vsakdanje življenje skrit.
Pa je svet enako čudovit, če se zavemo, da je okoli nas tudi neizrečeno veliko majhnega sveta, tako drobcenega, da mu moramo reči:	neviden
svet. Kakor bi velikega sveta in ogromnega, ki sem o njem nekaj napisala tu zgoraj, nič ne poznali, če bi ne imeli daljnogledov, tako bi nam tudi neviden svet ostal še naprej neviden, če bi ne imeli drobnogledov ali mikroskopov. Silno zanimiva je zgodovina, ki nam pripoveduje, kako so naši
predniki iznašli te priprave in kako jih naši sodobniki še naprej in naprej izpopolnjujejo, toda o tem tukaj ne mislim govoriti.
Najbolj preprost in vsakemu dosegljiv drobnogled ja povečevalno steklo. Morda poveča samo enkrat, dvakrat, petkrat, pomaga nam dobro ali vsaj bolje videti, kar drugače le slabo vidimo, ker so stvari za proste oči premajhne in predrobne. Seveda nas pa preprosto povečevalno steklo ne vpelje v svet, ki je našim očem neviden. Za tak namen moraš imeti zelo umetno sestavljen mikroskop in pokaže ti stvari, ki nisi imel pojma o njih, da obstoje. Pa pogosto so celo — žive!
Brala sem: Mikroskop nam je odkril očem nevidna skoraj neskončno drobcena živa bitja, ki se gibljejo iz kraja v kraj brez vsakih udov, se množijo brez spolnosti, prenesejo vsak mraz in vsako vročino in sušo. So tudi taka bitja, ki dihajo brez pljuč, prebavljajo brez drobovja, vidijo brez oči in prežijo na sovražnike brez vsakega gledanja.
še vse polno drugega takega sem brala, pa moram povedati, da sem se najbolj začudila, ko je bilo lečeno da so tudi v nevidnem svetu — sovražnosti . Upam, da jih ni toliko, da bi se mi zahotelo pustiti zanimanje za svet v malem, posebej za nevidni svet . . .
Včasih je bilo treba iti v kakšen laboratorij ali muzej, da je bilo mogoče pogledati skozi mikroskop in je za nekaj hipov tudi tebi neviden svet postal viden. Oči so gledale, misel je strmela. Ko si odšla, je slika postajala bleda in bledejša, počasi je izginila. Pa človek tuhta in tuhta, poleg mikroskopa je iznašel tudi “fotomikrograf”, ki krasno fotografira, kar mikroskop pokaže. Ni mi znano, kakšen je ta aparat, le čitala sem o njem in ie bilo rečeno, da navaden fotograf ne ve kaj početi z njim. Jaz rada verjamem, saj še z navadno vsakdanjo kamero komaj vem, kaj početi. Bom menda kar pri tem ostala, da bom “neviden svet” občudovala na slikah, ki so ga fotomikrografi spravili na papir.
Tako prihajam do slike bolšje glave in do dru-?e sl'ke, ki kaže jezik navadne hišne muhe. Mušji jezik je tu povečan 125 krat ■— kako velika bi bila C<: a muha, če bi bila za toliko povečana? In bolšja S ava je povečana 400 krat — kako velika bi bila ob tej glavi cela bolha!
Hvala Bogu, da sta muha in bolha tako majhni, a na njun jezik ali glavo še mislila nisem, preden
sem te in podobne slike zagledala v tisku. Nikoli nisem čutila do bolh in muh drugega kot stud in sovraštvo, zdaj sem pa primorana občudovati mojstrski ustroj njihovih udov. Dobro, da me Stvarnik ne sili ljubiti jih, nič nisem podobna sv. Frančišku ali slavnemu Schweizerju. Tudi občudujem rajši kar Njega samega, ki je položil toliko svojega Uma v mušji jezik in v bolšjo glavo . . .
^AVTOBUSU (s str 285>
“Moj otrok ne bo lačen, kot sem bil jaz, ko majhen in nas je bilo v družini dvanajst! °J otrok naj ima n,ekaj od življenja! Enega bom in tega hočem preskrbeti in dobro vzgojiti! °bro ga bom vzgojil, da bo vzoren človek! Na Veselje mi bo. In vsi ga bodo radi imeli.” — O san-)e> prazne sanje! V življenju je potrebno upoštevati zakone življenja. Č.e jih ne upoštevamo, nas Meljejo.
Mojemu otroku naj bo dobro! Ali naj imenuje-1110 dobro to, da ima otrok vsega, samo bratov in sestric ne, ki so potrebni za njegovo dobro vzgo-Ali naj imenujemo dobro to, da ima otrok vse-Sa, kar si poželijo njegovo oko in njegova usta? veto pismo, božja modrost, pravita: “Ne daj mi, ospod, n*e bogastva ne uboštva, marveč, to, kar -e Potrebno za življenje!”
Ali naj imenujemo dobro to, da vso otrokovo Pozornost usmerjamo samo k zunanjim dobrinam? ovek ne živi samo od kruha! To dandanes vedno olj ponavljajo. Tudi otrok ne živi samo od kruha, rokova duša mora imeti ljubezen do Boga in ži-!?« tudi od nje. In predvsem od nje. Tudi otrok Zlv' od besede, ki prihaja iz božjih ust!
Življenje uči. življenje nam odkriva napake, ki jih delamo, če se jih ne izognemo s pomočjo modrosti, s katero nam tako rada postreže knjiga božje modrosti, sveto pismo. — “Družina”.
'SEPTEMBRSKA KRIŽANKA REŠENA
Vodoravno:	1	skalp —	6 Stritar — 8	tein	—
9 re — 10 iks	—	11. vig — 12 sl. — 13	drža	—
14 kanibal — 16 roman.
Navpično: 1 steklar — 2 kris — 3 Ain — 4 lt _ 5 Parižan — 6 stisk — 7 regal — 11 Vrba — 13 dim — 15 no.
BISTRE GLAVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
1.	črke —	2.	— Jeza	— 3. vrata s	ključem
—	4. godba —	5.	slava —	glava.
Rešitve poslali:	Vladimir	Menart,	Fračiška
Štibilj, Jože Grilj. Nagrado “bistrih glav” dobi Fr. Štibilj.
Škrat je pri križanki zamenjal št. 13 z 18. Tako je iz “skalpa” napravil “skarp”.
KAJ SE VAM ZDI O ::
4 ►
KRISTUSU?	1
ČIGAV SIN JE?
(Mat. 22,42)
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, te ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo.
Ce pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
•Chmarvt
Philippt
To boi •Naitn
v. <
ScyOxopniis Acnon* £
»Mia
§ SsbatU • & i	•SicAar
fLJopp* %	FkaKMU*
rr*r'nathta<y	Arila
V	•Ephrvjn*
NtCopohS •	1*0*1
Qum~anU
Emmau6•	v
Mn/,
•Mtbron
PRIPRAVE ZA ZADNJO VEČERJO
Prišel je pa dan opresnikov, ko je bilo treba zaklati velikonočno jagnje. In poslal je Petra in Janeza z naročilom: “Pojdita in nam pripravita velikonočno jagnje, da ga bomo jedli.” Ta dva »ta pa rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In rekel jima je: “Glejta, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek z vrčem vode; pojdita za njim v hišo, v katero pojde, in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: kje je obednica, da bi jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci? Pokazal vama bo veliko opravljeno obednico in tam pripravita”.
Šla sta in našla, kakor jim je bil rekel, in sta pripravila velikonočno jagnje.
PETER IN JANEZ POSLANA NA DELO
Bila je tretja velika noč v Sasu Jezusovega javnega delovanja. Kako je opravil s svojimi vernici prvo in drugo veliko noč, ni nikjer povedano. S praznovanjem tretje velike noči je imel Gospod posebne namene, moralo je biti izredno slovesno-Zato so bile potrebne tudi natančne priprave. Ves načrt je zamislil Jezus sam, apostoloma ga ne bo težko izvesti. Že v starih časih so razlagalci evangelijev mislili, da je bil lastnik tiste hiše Jezusov prijlatelj, oče sv. Marka, človek, ki je nesel vrč vode, pa Marko sam, takrat še komaj odrasel otroškim letom.
Po tej razlagi razumemo, zakaj so se priprave lahko tako gladko izvršile. Ostalim apostolom j« verjetno Jezus šele proti večeru povedal, leam naj pridejo na večerjo. Ni maral, da bi se razvedelo med nepovabljene.
In ko je prišla ura, je sedel Jezus k mizi in dvanajsteri apostoli z njim. In rekel jim je: “Srčno *em želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom vec jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu.”
In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: “Vzemite to *n si razdelite med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo.”
APOSTOLOM UMIVA NOGE
Nastal je pa prepir med apostoli, kateri od ni'h se zdi, da je največji. Med večerjo, ko je bil hudič v srce Judu, sinu Simonovemu, Iškariotu, že ^dihnil, naj ga izda, je Jezus, ker je vedel, da mu Je Oče vse dal v roke, da je od Boga prišel in od-h®ja k Bogu, vstal od večerje, odložil vrhnje obla-ci|o- vzel prt in se opasal. Potem je vlil vode v un,lvalnico in začel učencem umivati noge in jih brisati s prtom, s katerim je bil opasan.
Pride k Simonu Petru, ta mu pa reče: Gospod hočeš meni noge umiti? Jezus mu odgovori: ^eSa, kar jaz delam, ti zdaj ne razumeš, a spoz-n*l boš pozneje”. — Peter mu reče: Ne boš mi noS umil, nikoli ne! Odgovoril mu je Jezus: ”Ako ne umijem, ne boš imel deleža z menoj”. — >*non Peter mu reče: Gospod, ne le moje noge, ^^Pak tudi roke in glavo! — Jezus mu pravi: Kdor se je skopal, mu ni treba, kakor da si noge umije, pa je £ist_ Tudi vi ste čisti, toda ne vsi.”
^ edel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je re-: "Niste vsi čisti.”
JEZUSOV GOVOR PO UMIVANJU NOG
Ko jim je torej umil noge, vzel vrhnje oblačilo ln spet sedel, jim je rekel: “Veste, kaj sem vam storil? V; me klijete ‘Učenik’ in ‘Gospod’ in prav Plavite, zakaj to sem. Ako sem torej jaz, Učenik Gospod, vam noge umil, ste tudi vi dolžni drug ^gemu noge umivati. Zgled sem vam namreč dal, a bi tudi vi delali, kakor sem jaz vam storil. Res-nicno Povem vam: služabnik ni večji kot njegov g.°*Pod 'n poslanec ne večji kot tisti, ki ga je po-1 * i	to veste — blagor vam, če boste to de-
'■ Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem lvoIil. A spolniti se mora pismo: Tisti, ki z menoj je. je vzdignil svojo peto proti meni. Že zdaj ***» to povem, preden se zgodi, da boste, ko se Sodi, verovali, da sem jaz.”
“Ura” za velikonočno večerjo je napočita z mrakom vred. Tak je bil predpis v Mozesovi posta/vi. Jezus je bil stoloravnatelj. S slovesnim pozdravom nagovori svoje goste — napove končno slovo od njih. Poprej pa trpljenje.
K velikonočni večerji je spadalo tudi vino. Gostitelj — tukaj Jezus — je vzel v roke vrč z vinom ob začetku, večerje im, izrekel iuid njim besede bhgoslova. Nato so vsi gostje dobili iz vrča svojo merico, pozneje pa spet. Tukaj Jezus še ne spreminja, vina v svojo Kri,, izpolnjuje samo predpisan obred.
ZGLED PONIŽNOSTI JIM JE POTREBEN
Pač bi nihče ne pričakoval, da. bo ob taki slovesni večerji prišlo do prerekanja im prepira. Kako človeški so bili še vedno apostoli! Očividno niso bili zadovoljni s prostori, pri mizi, kakor jim jih je Jezus odkazal. Še je bil, v njih človeški na/puh. Zato je pa tudi Jezus napravil nekaj čisto nepri-čakovnega — umil jim je noge. Obred je zahteval sicer umivanje rok proti koncu večerje, nikakor pa ne nog. In umivanje nog gostom je bilo opravilo — sužnjev. Jezus je s tem pokazal na najbolj viden način, kako se je voljam, ponižati. Njegov živi opomin je moral vzbuditi apostolom vest, če sjdoh. kaj.
Verjetno je Jezus nujjrrej poklenil t/red Petra. Ves začuden se ta sprva brani. Ko dobi pojasnilo, bi pa brž rad še več — še je bilo v njem nekaj sebičnosti. Jezus mora spet pojasnjevati. Popoldne so se sko]tali, k večerji so prišli bosi, na noge so si nabrali vsaj, prah, če že ne nekaj blata. Torej!
Od telesne, čistote preskoči Jezus rfot. dušno — it i namigne na Judeža izdajalca. Puc s težkim srcem.
POMEN JEZUSOVEGA ZGLEDA
Če kljub vsemu zgled, ki ga je Jezus dal, ni segel apostolom v dno duše, naj poslušajo še nauk žive besede. In ta je bila v resnici na moč živa. Jezus je vedel., da bodo vsaj po prihodu. Svetega Duha postali zares ponižni in bodo posnemali njegov zgled. A li prav v sil Spet mu je v mislih izdajalec, ki se ga ni prijel, ne zgled ne beseda. Toda z vso vdanostjo sprejema Jezus, kar ja	čaka. Izpolnjuje
se prerokba v svetem pismu stare zaveze. Že ve-tudi. tukaj. Besede so vzete iz Davidovega psalma likokrat se je skliceval na prerokbe o sebi, tako številka 40. Davidu se je zgodilo, da mu je postal dober prijlatelj nezvest. Svojo potrtost je izrazil
v	psalmu, nehote je pa prerokoval — naprej napovedal — Judeževo izdajstvo nad Jezusom.
UBOGA KRISTINA!
Zvonko Velišček
SREČALA SVA SE NA CESTI. Bil je videti potrt in žalosten. Nagovorim ga, kako mu gre in take reči. On le z rameni zmiguje, pogled njegovih oči ne obeta nič veselega.
“Kaj je s tabo, Danijel? Zakaj si tako potrt?” “Oh, Tomislav, ko bi ti vedel . . .”
“Povej, pa bom vedel. Tako strašno menda tudi ne bo.”
“Dolgo se že nisva videla. Zgodba ni kratka. Pojdi z mano na stanovanje. Saj čutirfi potrebo, da nekomu povem. Bom pa tebi. Vse boš zvedel.”
Sediva v njegovem stanovanju. Vsak svoj kozarec vina imava pred sabo. Počasi pijeva. Po nekaj požirkih se mu je jezik razvezal, poslušal sem njegovo zgodbo.
“Bolj slučajno sem jo spoznal. Ime ji je Kristina, sedemnajst let ima, Avstralka je. Že ko sem jo prvič videl, ji je bil obraz čudno bel, oči nekam potuhnjene. Vendar me je marsikaj na njej privlačevalo, zaljubil sem se. Morda samo zato, ker je taka moda. Fant v mojih letih mora imeti dekle, tako je javno mnenje . .
Umolknil je, stopil po sobi in zdelo se je, da ne more z besedo naprej. Sunkoma seže po nekakem zvezku in ga položi predme.
“Beri tu v mojem dnevniku. Ne morem pripovedovati.”
Presenečeno ga pogledam, potem začnem brati.
Danes je lep dan. Dobre volje sem odšel na delo. Vedel sem, da bom zvečer videl Kristino, že dva meseca se poznava. Včasih je zelo pametna in dostojna, zna se lepo vesti, ko jo odpeljem na ples ali v kino. Pridejo pa ure, ko je vsa drugačna. Iz vsega se norčuje, tudi iz mene. To me žali. Meni gre za to, da spoznam resno in pošteno dekle, Kristina mi vzbuja dvome. Namiguje mi včasih, kako se je imela z drugimi fanti. Do kraja so šli, pravi. In se čudno nashmiha.
Vseeno jo imam še vedno rad. Zavzel sem se, da jo hočem spraviti na pravo pot, da bo gledala na življenje resno, kot se spodobi. Včasih se mi zdi, da si jemlje moje besede k srcu. Pa jo prime čudna vihravost, ne posluša me več. Kaj boš z resnim življenjem, mi je zabrusila, pomisli, kako kratko je, treba ga je uživati. Kaj je neki z njo?
Ves dan sem tako premišljeval med delom. Zvečer sem se odpravil v Riverstone na dogovorjeni sestanek. Na postaji me bo čakala. Nekaj važnega mi ima povedati, je rekla. To je vse, kar sem vedel. Res me je čakala in takoj sva se dobila. Bila je raztresena, komaj napol prisotna. Motno je gledala predse, globoka potrtost je sevala iz nje.
“Prišel sem, Kristina, kaj mi boš povedala?”
“Nič takega, Danijel. Samo to, da se nocoj zadnjič vidiva.”
Presunilo me je. Vso pot v Riverstone sem zbiral besede, kako ji bom na srce govoril, naj bo pridna in pametna. Zdaj pa . . .
“Zakaj tako misliš, Kristina)?”
“Mnogo stvari je vmes. Nisem bila odkritosrčna s tabo. Zaljubljena sem v drugega, drugače kot s teboj. Želela sem ga pozabiti, zato sem rada hodila s teboj. Ni mi uspelo. Midva se morava posloviti.”
Na to ni bilo kaj reči. Obstala sva za nekaj hipov, skoraj neprizadeto sem lovil njene napol odsotne oči. Take dotlej nisem videl. Zasmilila se mi je, pa tudi sebe mi je bilo žal. Da mi je tako spodletelo! Vendar nisem hotel brez besede od nje. Naj ve, da sem imel dobre namene.
“Kristina, ne bom te zadrževal. Ravnaj, kakor misliš, da ti bolj kaže. To veš, da sem ti hotel le pomagati in te opogumiti, da bi si razne stvari izbila iz glave. Naj ti rečem še zadnje besede: ne spuščaj se v druščino s fanti, ki te izrabljajo. Saj veš, kaj mislim. In ne jemlji mamil, opazil sem, da to delaš, tajiti ne moreš. Poskusi obljubiti, preden se ločiva. Ali moreš?”
"Poskušala bom . . .”
Odšel sem kakor potepen pes in zdelo se mi je, da se mi ves svet roga za hrbtom. Če le ni bila tudi Kristina pri tem udeležena . . .
Tako sem bral v Danijelovem dnevniku in dvignil oči. Gledal je nekam v kot.
“Kdaj je bilo to, kar si tu pisal?”
“Pred nekaj dnevi, datum poglej.”
“Danijel, to vse skupaj ni vredno, da si ženeš k srcu in si življenje greniš. Dekle je pokvarjeno, pozabi jo, hvali Boga, da te je sama odslovila. Nobene odgovornosti nimaš”.
“Vem, da je pokvarjena in to me grize. Menda so vse Avstralke tako ničvredne.”
“To pa ni res, Danijel! Moje dekle je Avstralka. Ni ji kaj reči. In dosti njenih prijateljic poznam, resne so in poštene, čeprav vesele in željne
zabave. Predstavim ti svojo o priliki in še druge boš srečal. Morda bo katera med njimi kakor nalašč zate. Kristino pozabi, pa s tem nočem reči, da si kaj napačnega storil, čestitam ti, da si ji hotel pomagati in jo rešiti. Nekoč ti bo hvaležna, k° jo življenje izuči”.
Dvignil sem kupico in sva trčila. Vidno mu je odleglo, potrtost mu je izginila z obraza. Rekel sem mu:
“Veš kaj, Danijel, dovoli, da te strani iztrgam 'z tvojega dnevnika. Bolje bo zate, da tudi dnevnik Pozabi na to, kar je bilo.”
Nekoliko zamišljeno je prikimal in papir je zahreščal pod mojimi prsti. Raztrgal sem ga in vrgel v smeti. Potem sva govorila o drugih rečeh ln bila kar dobre volje. Nenadoma se oglasi telefon. Danijel dvigne slušalo.
“Ni mogoče!” vzklikne po hipu. Nobene besede več. Začudeno zija v telefon in posluša. Potem Položi slušalo in se zgrudi na stol.
“Kaj pa je vendar?”
“Znanec mi telefonira, da so Kristino odpeljali v umobolnico . .
Zazrla sva se drug v drugega in dolgo nisva fiašla besede.
ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV V DRAGI
žfi tretje leto jih pripravlja Društvo sloven-s 'h izobražencev v Trstu. Letošnji so se začeli 31. avgusta v Dragi. Začel jih je predsednik društva Elof- Jože Peterlin. Sledila je razprava o temi j Uzena Evropa in Slovenci. Pripravil jo je dr. anez Pleterski, znanstveni sodelavec za narod-|jostno vprašanje v Ljubljani. Koreferenti so bili: Ludvik Vrtačič z univerze v Freiburgu — Ka-
0	gleda na Združeno Evropo Slovenec, ki živi zu-Slovenije; Feliks J. Bister z Dunaja — Slo-izeil^e roed Vzhodom in Zahodom; in dr. Lojze Tul Irsta — Združena Evropa in narodna manjšina.
Debato je vodil prof. dr. Maks Šah. Iz nje je
0	razvidno, da si Slovenci glede Združene Ev-
Pe v položaju, v kakršnem so sedaj, ne smejo
ati utvar. Eden od govornikov je naglašal, da
Partnerji pri vseh razgovorih države in ne na-rodi.
že ^ nede!jo, 1. septembra, je imel mašo za udeleže študijskih dni mariborski pomožni škof dr.
NOTRANJI MIR
1	Butrnik
Prihod galebov na deželo je kakor sonce po neurju, ki plava po azurju z umitimi očmi.
Prah pustinje ne poživlja duše — Mori me smrad odmrlega živlenja. Ko znova noč nad me se vzpenja, povrne srcu se nemir in beg.
Sprostitev najdem v miru peterih videnj svetega Tomaža, kjer v ljubezni se odraža obličje večnega Boga.
Vekoslav Grmič, ki je nato dopoldne imel tudi referat o dialogu Cerkve s svetom in nato še o genezi sodobnega ateizma Njegova referata kakor tudi pridiga, so vzbujali splošno pozornost.
Na popoldanskem zborovanju je bilo razmotri-vanje o vprašanju izseljenstva pri majhnem narodu. Referat o tem vprašanju je imel direktor geografskega inštituta univerze v Ljubljani prof. dr. Vladimir Klemenčič. O izseljevanju v zamejstvu pa so imeli koreferate dr. Valentin Inzko za Koroško, Izidor Predan za Beneško Slovenijo, prof. dr. Rado Bednarik za Goriško, Bogo Samsa za Tržaški in Franc Mljač za Kanalsko dolino. Prof. dr. Alojz Rebula je zatem svoje predavanje Slovenec med domom in svetom posvetil spominu dr. Šolarja.
DRŽAVA KOLUMBIJA V JUŽNI AMERIKI,
ki jo je nedavno obiskal papež Pavel, ima 20 milijonov prebivalcev, zelo mešanih po krvi in barvi. Pet odstotkov je črncev iz Afrike, 7% pravih Indijancev, 20% čistih belcev, ostali so pa največ mešanci Špancev in Indijancev. Kljub taki različnosti ni v državi skoraj nič rasističnih težav ali celo spopadov. Ima pa zato Kolumbija drugih nadlog več kot jih more prebaviti. Na primer: večina ljudi so kmetje, toda 3% posestnikov lastuje dve tretjini celotne zemlje in jo celo puščajo neobdelano. Blizu milijona kmečkega prebivalstva pa nima niti toliko zemlje, da bi vsaj sedli na svoje.
sJ» 6/društvo
ir^\'y SYDNEY
$ 9: V. Ovijač; $ 8: St. Petkovšek, A. Povše; $ 7: J. Kovačič, A. Stariha; $ 6.92: J. Potočnik; $ 6: R. Twrdy, F. Mavko; $ 5: A. Lagoja; F. Terlikar, I. Bukarica, G. Antiče, M. Locatelli, A. Bu-lovec, D. Grlj; $ 4: L. Kos, J. Marinč; $ 3: M. Berke; $ 2: C. Skala, I. Goričanec, M. Golčman; $ 1: G. Trpinec, J. Kostevc, M. Kogovšek.
AKCIJA ZA DOM
KO SMO PRED ŠTIRIMI LETI, ob ustanovit-
vi	Akcije, sestavljali pravila in program, smo vsi vedeli, da pet let za uresničitev naših sanj, oziroma načrtov, ne bo dovolj. Zavedali smo se pa, da bomo v teku toliko fet lahko spoznali resnične potrebe in sposobnost rojakov v Sydneyu. Tako bi se nekoč ugotovilo, ue je vredno nadaljevati.
Neštetokrat smo bili razočarni, včasih obupani. Toda volje za delo in vere v končni uspeh nismo izgubili. Uspeh je r,elativen pojem in si ga vsakdo po svoje razlaga. Mi akcionarji smatramo za uspeh, kar smo doslej dosegli. Zlasti ko poznamo razmere med rojaki tu.
Prilično živahno društveno življenje je pospešilo akcijo za nakup zemlje, kjer naj nekoč stoji naš slovenski center — ali pa morda kaj drugega? Videli bomo še, kakšne bodo potrebe in koliko bomo imeli v blagajni. Trenutno je važno to, da jo večina akcionarjev in darovalcev sklenila kupiti sedem akrov sveta s hišo v Horstey Parku in moramo ta svet čimprej izplačati. Prav vsi se seveda nismo strinjali, toda večina je glasovala za nakup in s tem je bilo pravilom Akcije zadoščeno.
Zemlja leži nekako v si-edi slovenskih naselbin: 9 milj od Smithfielda, 5 milj od Fairfielda,
11	milj od Bankstowna, lahek je prihod iz St. Malusa, Blacktowna, Richmonda in od drugod. Cena je $ 1(1,600. Na banki si bomo izposodili $ 6,000 na sedem in pol obresti. V blagajni imamo $ 9,000, en tisočak razlike upamo vsak po svojih močeh prispevati in to TAKOJ.
Zdaj imamo priliko, da pridemo do nečesa svojega. Zdaj narodna zavest ne trka več samo na raznežena srca, temveč tudi na denarni-c o . Bodimo Slovenci v besedi in dejanju, plačajmo, kar dolgujemo prednikom, sebi in potomcem! — Za Akcijo: Rudi Breznik.
DAROVI, še ne objavljeni: $ 50: Anton Požar; $ 20: dr. Mihael Colja; $ 10: E. Fretze, J. Urbas, E. Pantner, L. Košorok, A. Peršič, A. Batič, A. Zelič;
i
A
>:
>;
A
>;
>;
S.D.S. AKCIJA ZA DOM
prijazno vabi na
VESELE KOLINE
V soboto večer 26. oktobra
ST. FRANCIS HALL, PADDTNGTON
Mi smo davi pujsa klali, da koline bi prodali: kdor ne pride, ne dobi, vsak naj to zapomni si!
1
S
X
;♦!
$
$
♦
>;
STANKO COFUTA — KDO VE ZANJ?
Išče ga brat, Selška cesta pri Ptuju. Stanko je domov zadnjič pisal z naslova: Glencoe West, W.A. Potem &e ni več oglasil. Naj spet piše bratu, ker je zadeva zelo nujna. Kdor ve zanj, naj bo naprošen, da ga na ta oglas opozori!
S.D.S. AKCIJA ZA DOM
vljudno vabi na
MARTINOVANJE
v soboto zvečer 11. novembra
ST. FRANCIS HALL, PADDINGTON
Za svetega Martina god, vino teče v prazen sod, Če v bližini kje stojiš, nekaj kapljic naloviš.
PISALI SO ~ ČITAJMO !
Na vprašanje: Kaj mislim o komunizmu? je
rajni slovenski vodja slovenskih socialistov dr. Celestin Jelenc v Zborniku Sv. Slovenije leta 1965 odgovoril:
“Vsa zgodovina komunistične stranke v Jugoslaviji je grda. Od šestih tajnikov, ki jih je imela od leta 1920 do časa, ko je postal tajnik Tito, je enega ubila jugoslovanska policija, ostalih pet Pa je bilo poklicanih v Moskvo in so bili tam likvidirani. — V takem ozračju je zrastla generacija komunistov, ki danes gospodari v Jugoslaviji. — Vsi smo ljudje. Tudi na naši strani se je med okupacijo zgodilo nekaj stvari, o katerih bi raje videli« da se ne bi bile zgodile. Razlika pa je v tem: ^■ar je bila na naši strani neljuba izjema v podivjanem času, je bil pri komunistih premišljen sistem. Vsi smo grešni ljudje, komunisti pa so hudodelci. — Poleg Šentjernejske noči, Hitlerjevih grozodejstev in Katyna bodo tudi Vetrinj in krašta brezna po kočevskih gozdovih in pri Bazovici ostala v zgodovini kakor v nebo vpijoči spomeniki nečloveštva in komunistične podlosti.”
Zgodovinsko pot do prve slovenske vlade leta 1918 je opisal v Svobodni Sloveniji dr. Tine Debeljak in svoj opis zaključil tako-le:
Prav v tem času pa je slovenska vlada naro-C1la bivšemu prvemu in zadnjemu ministru na Dunaju, dr. I. žolgerju, naj “v najkrajšem času izdela temeljni ustavni načrt za bodočo “samo-v 1 a d o Slovenije”. Ta je s pomočjo ^r- H. Steske izvršil tak “ustavni načrt Slovenije , ki je bil v 11. št. Uradnega lista (novembra) Promulgiran kot “naredba celokupne vlade”. Dr. ®rejc, ki je bil tedaj poverjenik za notranje zade-Ve in ki piše o tem, dodaja trditev: “če bi se bil uPravni ustroj Zedinjene Slovenije smatral samo Za kratkotrajen provizorij, bi se ne bil razpuščal niti kranjski deželni odbor, niti izdelal Žolgerjev Ustavni načrt” (Ob desetletju, 166).
Vse to bi vodilo v politično avtonomno Slove-
n,jo v okviru skupne države.
K. temu je vodil tudi sklep zaupnikov večinske stranke SLS, ki se je 21. novembra “izjavil za rePubliko, za kulturno individualnost slovenskega naroda in za njegovo svobodno odločitev glede položaja v državi na podlagi popolne enakopravnosti” (Lončar, 123). Ti poslanci ^LS so p0tem na seji Narodnega vječa v Zagre-
bu pred odhodom v Beograd glasovali za zedinjenje s Kraljevino Srbijo “s pridržkom.”
Tako je prva slovenska vlada v marsičem nakazala pravilno pot, po kateri naj se vrši razvoj
—	z odklonom centralizma k avtonomiji Slovenije, kar naj bi pripeljalo vedno bolj k federativni obliki.
V	to pa je šla in bo šla lahko samo zategadelj, ker je 1. 1918 — prineslo svobodo, ki je slovenski narod tisoč let in več ni užival. To je največje dejanje v zadnjem tisočletju in Zgodovinar Milko Kos ga primerja samo še dvema v vsej zgodovini Slovencev: pokristjanjenju in prvi slovenski knjigi (Zgod. 55).
In to prav zadnji čas, kajti nemški in avstrijski Velenemci so delali z vso gorečnostjo za združitev Nemčije in Avstrije; če ne cele Avstrije, pa gotovo dežel nekdanje Nemške zveze, med katere spadajo slovenske dežele. Po tem načrtu bi se habsburška monarhija iz dualizma preustvarila u unitaristično državo, nemščina bi postala jezik skupnih zadev in univerzitetnega učenja na vsem ozemlju monarhije, drugi jeziki kot npr. madžarščina, bi bili deželni jeziki skupaj z nemščino, — ne pa slovenščina, ki je ta načrt sploh ne priznava! Tako piše o tem načrtu prof. Zwitter (Nacionalni problemi v habsburški monarhiji, 1962, 196).
že samo ta pomembnost — preprečitev načrta, ki je imel že 1. 1914 za cilj prav to, kar je potem leta 1941 ukazal Hitler: “Napravite mi to deželo nemško!”, daje dogodku osvoboditve pravico biti spominjan in proslavljen vsevdilj med nami. Naj bomo v domovini ali v zdomstvu in naj mislimo o njem kakor koli, eno je: tedaj so dobili usodo svojega naroda v roke državniki slovenske krvi, kakor so bili tisti naši predniki, ki so svoje kneze ustoličevali po staroslavni vzorni, resnično ljudski demokraciji, ki je postala zgled ameri-kanski in evropski in seveda tudi krščanski. Kakor pred tisoč leti, bi tudi mi radi peli z njimi , zahvalno pesem, kot jo je rekonstruiral prof. dr. Ivan Grafenauer (Narodopisje Slovencev II, 33):
Čest i hvala Bogu vsemogotjemu, iže stvori nebo i zemljon, da dal jest nam i našej dežele knenz i gospod po našej volji.
Da: kneza in gospodarja po naši volji!
^	6	c	W	etrov
NAGAJIV POREDNEŽ je dobro zasolil v listu THE AUSTRALIAN, ki izhaja v Canberri za vso Avstralijo, tistim Avstralcem, ki še vedno težko vidijo narodnostno organiziranje novih priseljencev. Radi bi prepovedali snovanje klubov in društev pod imeni narodnosti: poljski, nemški, italijanski, slovenski in tako naprej. Hočejo, da bi se novi priseljenci takoj priključili avstralskim klubom in društvom in se čez noč asimilirali in integrirali. Omenjeni dopisnik jih je javno vprašal: zakaj se pa vaši predniki, ki so prišli v Avstralijo pred tolikimi leti kot prvi naseljenci, niso vrgli po prejšnjih Avstralcih, aboriginih? Zakaj so se začeli organizirati po svoje? če se moramo mi po vas zgledovati, ki ste bili tu pred nami, zakaj ne vi po aboriginih, ki so bili tu davno pred vami?
TAKO HITRO KOT SONCE bodo v kratkem frčala nova letala od vzhoda proti zahodu, napovedujejo Amerikanci. To se pravi: kdor bo odletel iz New Yorka opoldne, bo pristal v San Franciscu ravo tako opoldne. Njegova ura bi sicer kazala neworški čas — razen če jo bo med potjo premikal — krajevne ure bodo pa kazale dvanajst, če pa v San Franciscu ne bo pristal, ampak se vozil naprej okoli sveta, bo drugi dan opoldne pristal v New Yorku in se bo zlagal, če bo rekel, da je kar v zraku prenočil. Kako neki, ko noči niti videl ni?
“RAZLIČNOST MIŠLJENJA pomeni življenje, pomeni živahnost, zato moramo biti različnosti mišljenja veseli, ne pa se zaradi nje pisano gledati. Edinost v nujnih stvareh, svoboda v dvomljivih, ljubezen v vseh. To je staro preizkušeno načelo mirne in trezne krščanske skupnosti.” — Tako je zapisal nekdo v v Ameriški domovini v koloni iz Kanade.
ROJAK VINCENC POVIRK, ki je iz Amerike obiskal domovino Slovenijo, piše v Ameriški domovini, da je v Mengšu slišal pridigo o turizmu. Najprej se je začudil nad takim predmetom za pridigo, potem je spoznal, da je dandanes taka pridiga na mestu. Glavna vsebina pridige je bila ta; veliko ljudi prihaja dandanes v Slovenijo iz tujega sveta. Kako se obnašajo,? Nekateri prav čedno, drugi zelo nečedno. Kaj pa mi? Kar je dobrega, to posnemajmo! Kar je slabega, pa pustimo, da odnesejo tujci s seboj nazaj na svoje domove.
UREDNIK IN NAROČNIKI, kako izhajajo med seboj,? Zgled naj pove. V Brooklynu, v drža-v iNew York, že mnoga leta izhaja katoliški tednik THE TABLET. Pred meseci je odstopil urednik, ki je imel list v rokah celih 25 let. Nastopil je nov urednik in je list v marsičem preuredil, kot je sa«1 mislil: moderniziral ga je. čez čas je pozval naroč' nike, naj mu pišejo, kako so s preuredbo zadovoljni. Mnogi so pisali. Eden na primer je pisal: Ja* sem odgovoren za duše mojih otrok, nočem, da bi brali tak list, kot ga zdaj izdajate. S tem pismom vaš list odpovedujem, nehajte mi ga pošiljati. — Drug je pisal: Jaz ne vidim v listu nobene spre-membe, tak je kot je bil zadnjih 25 let. Vsa ta leta sem bil naročen, zdaj sem se pa takega lista naveli' čal. S tem pismom ga odpovedujem, nehajte mi pošiljati. — Je pač tako: kolikor glav, toliko misli. Tako je tudi pri nas, čeprav namesto misli P1" šemo MISLI . . .
MED MOŽEM IN ŽENO rad nastane nesporazum. Neka zakonska polovica je imela moža ta' ko zelo pod škornjem, da je moral hoditi zanjo kupovat v bližnjo trgovino. Ker njegovemu spominu ni zaupala, mu je napisala na listek, kaj naj kupi. Nekoč je pa nekaj pozabila napisati, pa je zavpila za njim na cesto skozi okno: Kupi tudi posebej moko za ščurka! Mož se je začudil: Kaj, z8 ščurke posebej? če nočejo jesti isto kot jaz, na) vse po vrsti hudič vzame!
V	AMERIKI JE NEKDO NAPISAL debelo knjigo in jo za drag denar prodajal. Na 300 straneh je bilo nadrobno razloženo, kako naj v Ameriko pride resnično blagostanje, zadovoljnost, mir* medsebojno prijateljstvo in druge take lepe reči’ Eden bralcev je knjigo ocenil tako: Pisatelj b1 lahko vse to povedal v enem samem stavku: Vse tisto dobro bo v Ameriko prišlo, kadar bodo v91 Amerikanci pametni, vsi pošteni, vsi ljubeznivi, vsi vsem naklonjeni, vsi vse radi imeli, vsi vsem odpuščali, vsi vsem dajali zgled pravega krščanskega življenja. Amen!
MARIBORSKE ŠOLSKE SESTRE imajo že 6° let svoje postojanke v Egiptu. V primorskem mestu Aleksandrija so letos to obletnico slovesno pr°' slavile. Njihov prihod v deželo pred 60 leti je bi' nemenjen zlasti slovenskim dekletom s Primorskega, ki so takrat hodile služit za hišnice k bogatim
egiptovskim družinam. Sestre so jim nudile vsakovrstno pomoč in zaščito. Tistih prvotnih potreb danes ni več, slovenska dekleta že dolgo ne prihajajo
v	Egipt, sestre so pa še vedno dobrodošle. Njihov poklic danes je, da se posvečajo skrbi za siromašne domačine velemesta in okolice, želijo si mladih sester in novih poklicev iz slovenskih krajev, da bi mogle svoje misijonsko delovanje v Egiptu se dolgo opravljati. Izdale so oklic na slovenska dekleta po vsem svetu: Pridružite se nam!
OD PRIHODA SLOVENCEV v sredo Evrope Je letos minilo 1400 let. Naseljevati so se začeli leta 568, ko so Longobardi odšli v Italijo. Po nekaj desetletjih so zasedli ozemlje gor do Dunaja in daleč v Tirole na zahodu. Toda v poznejših stoletjih so izgubili tretjino svoje nekdanje posesti. Danes jim pripada le še 24,000 kv. kilometrov sveta, član-kar v A.D. pravi k temu: Tisti, ki ne morejo pozabiti te velike izgube, naj pomislijo, da so mnogi močnejši in številnejši rodovi popolnoma izginili, da so ohranjena le še njihova imena, pa še to le v knjigi,- Vandali, Goti, Longobardi, Huni, Obri, Franki . . . Vsi so izginili, slovenski narod se je Pa ohranil skozi 1400 let. Razloga dovolj, da z optimizmom gledamo v bodočnost.
KAKŠNA TRETJA STRANKA poleg demokratov in republikancev se v Ameriki še pri nobenih volitvah ni mogla uveljaviti, dasi je bilo v teku zgdovine nekaj poskusov. Letos je pa videti, da “neodvisna stranka”, ki jo je zamislil segracio-nist Wallace in v njenem imenu kandidira za predsednika, dobiva več in več tal. Vsaj do neke meje Je temu vzrok naveličanost nad dosedanjimi političnimi sistemi. Ljudje si mislijo, zakaj ne bi poskusili s čim novim? Nihče seveda ne misli, da bo Wallace izvoljen, lahko pa zmeša uspehe volitev do take mere, da nobeden od kandidatov ne bo dobil dovolj glasov in bo tretja stranka ostala pri življenju in delu za naslednje volitve. Preden bo naša novembrska številka prišla na beli dan, bomo vedeli, kako in kaj.
MISEL NA ZDRUŽENO EVROPO — v političnem smislu — je baje imel že grški filozof Hi-Pokrates kakih 500 let pred Kristusom. O tem je Predaval Ruda Jurčec v Argentini. Ideja je živela naprej in v raznih časih zgodovine spet in spet stopala na površje. V 19. stoletju so misel na “Pa-nevropo” širili Francozi in Nemci, prav za prav njihovi filozofi znanih imen. V našem stoletju so Se ideji pridružili nadaljnji misleci. Nastalo je ‘panevropsko gibanje”. Leta 1923 je imelo to gibanje svoj kongres na Dunaju in na njem so izvo-
lili za prvega podpredsednika — Slovenca dr. Antona Korošca. Tudi po drugi svetovni vojni misel na Združeno Evropo ni umrla, trenutno je pa videti, da spi preceej globoko spanje, gotovo pa ne nevzdramno.
VATIKANSKA DRŽAVA ima s papežem vred 1,815 državljanov. Med njimi je 24 otrok. Ima tudi 5 psov in 12 kanarčkov. Razteza se preko 108 akrov. Na tem tesnem prostoru stoji 42 palačam podobnih poslopij, ki imajo skupno 10,000 sob in dvoran. Država ima lastno vojsko, gasilnico, hotel, ječo, pošto, elektrarno in železnično postajo. Prostor so našli tudi za športno igrišče in supermarket, pa še za telefonsko cetralo. Na vrh vsega tega sta še zvezdama in cerkev. Ta je za majhno število državljanov nekam prevelika, vendar je vsaj nekaj kratov na leto polna.
ZA POGOVORE PREKO TELEFONA nismo vsi ljudje enako vneti, tudi o papežih velja isto. Piju XI. so poslali iz Amerike v dar zlat telefon, pa ga je dal spraviti v vatikansko knjižnico med “staro šaro”. Pij XII. je imel telefon rad, dejal je, da mu prihrani mnogo časa, ko potem ni treba sprejemati ljudi osebno. Na klice je odgovarjal: Tu Pacelli. Pavel VI. ima številko 3101. Prilično rad odgovarja. Vendar pa na vsak klic ne seže po telefonu sam, najprej pretehtajo klicarja na telefonski izmenjavi in če se jim zdi vreden, pokličejo papeža na številko, ki ni “javna”. Na tisti klic se oglasi papež sam in pogovor steče. Vedo povedati, da papeža večkrat kliče kak prismojenec ali prevelik “modrijan”, ki bi papežu samo dragoceni čas kradel. Takega ne pošljejo papežu na pogovor, če se jim le posreči klicarja pravilno “pretehtati.”
BREZPOSELNOST V JUGOSLAVIJI daje Avstraliji priložnost za lepo število novih naseljencev, piše list za emigrante: THE GOOD NE1GH-BOUR v Canberri. V Jugoslaviji je povsod videti krepke ljudi, ki so brez posla, naj pridejo v Avstralijo! Skušnja uči, da so Jugoslovani dobri delavci in pametni ljudje, gotovo tudi nadaljnji ne bodo drugačni. V nekaj mesecih pride v Canberro urad-; no zastopstvo iz Belgrada za tozadevne dogovore in podpise. Potem bo steklo, da bo kaj. Od leta 1970 naprej bo verjetno več ljudi prihajalo v Avstralijo iz Jugoslavije kot iz Italije! Prihajali bodo ne le Srbi in Hrvatje, pa tudi ne le Makedonci, kot trenutno največ prihajajo, ampak tudi — “others”. Očitno med te “others” spadajo tudi Slovenci, ki jih THE GOOD NEIGHBOUR po imenu menda še ne pozna . .
AND
ABOARD
ASHORE
KOTIČEK NAŠIH MALIH
KOTIČKOVA ANICA PIŠE LEPO ZGODBICO
Dragi otroci: — Sedaj že nestrpno pričakujete prihod slovenskega g. škofa. Pa naj vam še jaz povem povestico o škofu in majhnem dečku, ki bi rad šel k birmi, pa ni imel botra.
Fantku je bilo ime David in živel je v majhni vasici v hribih. Mama je delala v mestu, očeta pa ni imel več. Rad bi šel k birmi. Šele zadnji dan se je spomnil, da imajo vsi otroci botre in botriee, samo on še ne. Hitel je prosit od hiše do hiše, da bi mu bil kdo za botra, pa so povsod rekli, da je že prepozno, so vsi že drugim obljubili, škof je bil že v vasi. Sicer David ni trdno verjel, da je to pra-
vi	škof, ker ni imel ne palice ne škofovske kape. Pa bo že menda pravi.
Ponoči David ni mogel spati. Bil je preveč žalosten. Najrajši bi umrl, potem bi marsikoga pekla vest, da ni hotel biti za botra. Sredi noči mu je nekaj šinilo v glavo. Skočil je iz postelje, se hitro oblekel in tekel proti župnišču. Pobral je kamen in ga vrgel v okno škofove sobe. Vedel je, kje škof spi, ker je bil mašni strežnik.
Škof je odprl okno in pogledal ven. Vprašal je, kdo je vrgel kamen.
“Jaz, David”, je odgovoril deček.
“Zakaj pa mečeš kamenje v moje okno?”
“Rad bi vas vprašal, če me lahko birmate brez botra.”
škof se je začudil, poslušal je Davidovo zgodbico in nazadnje rekel:
“Le pojdi spat, jutri boš imel botra.”
Drugi dan je	David	stregel pri veliki maši in
škof je bil pravi.	Nosil	je veliko	palico in visoko
kapo. Ko je prišel čas za birmo, so se birmanci in botri razvrstili pred škofom, David se je pa poln skrbi oziral na škofa. Mogoče je pozabil na svojo obljubo. Davidu so solze prišle v oči in tekle p° licih.
Naenkrat ga nekdo prime za ramo. David se ozre in vidi, da za njim stoji škofov šofer. Takoj se je tudi škof približal in dal Davidu birmo. Zdaj je	bil David spet	vesel,	pa kako!
Po končanih	obredih je bil	tudi David po-
vabljen na obed skupno s škofom, škof ga je mnoge reči vprašal, tudi to, kaj bi rad bil, ko bo velik. David je rekel, da ne ve, nazadnje je Pa le rekel:
“Mogoče bom škof, še bi bilo vam prav.”
Škof je odgovoril:
“To je veliko, ali pa malo, kakor kdo vzame."
Potem je škof vprašal, če bi hotel iti v mesto in tam hoditi v šolo. O, to je pa David rad potrdil) saj je bila v mestu njegova mama.
Tedaj je prišel škofov šofer, Davidov boter, im mu dal svojo zapestno uro. Bila je srebrn«’ Kmalu je David res šel v mesto in je bil blizu matere. škof pa menda ni postal, ali pa mi tega ne vemo, ker je zdaj te zgodbe konec.
Ringvvood, Vic. — Dragi Kotičkarji: — Ne morem dosti pisati zato, ker se učim vlogo za igr°-Povem samo, da sem zelo vesela, ker bom šla k sveti birmi. Bomo imeli tukaj slovenskega škofa-Tudi moja sestrična Živka gre k birmi in več mojih prijateljic iz slovenske šole. Gospodu škofu želimo prijetno bivanje med nami in mu kličemo: DOBRODOŠLI! — Eda Tomažič in vsa Slomškova slovenska šola v Melbournu.
Tallarook, Vic. — Dragi kotičkarji: — Upam, da se vsi počutite dobro zdaj, ko imamo počitnice-Seveda, šola nas utrudi, pa je koristna za takrat, ko bomo odrasli. Kdo bi ne bil ponosen na lepi dan 21. julija v Kew? Jaz sem bila zelo ponosna, ker je g. nadškof prišel blagoslovit našo cerkvico, je slovenska. In tudi kip škofa Baraga. Meni je pozneje g. nadškof dal roko. Bila sem zelo presenečena in srečna, ker tega nisem pričakovala. P°' tem smo šli tudi obiskat naše dobre slovenske sestre, ki meni in sestrici delajo narodno nošo. Za sedaj končam, morda se še drugič oglasim, če Bog' da, bom živa in zdrava. Zelo lepo bi bilo, če bi Še drugi pisali v naš Kotiček. — Elizabet Martin.
SVETI PETER JE BIL LEVIČAR
Pepe Metulj
PATER UREDNIK MI JE TELEFONIRAL, da bo dal napisati nad tem mojim prispevkom tako: ALI JE BIL sveti Peter levičar? Jaz pa tega nisem dovolil. Zame ni nobenega dvoma, da je bil levičar. Zato sem moral tele vrstice pripisati članku in če jih p. urednik ne bo dal v tisk, sva oprala za zmerom. Tega se bo gotovo ustrašil.
Če pravim, da je bil levičar, ne mislim kakšne Politike ali kot se tako rado reče: ideologije. Ho-c>-m samo reči, da mu je leva roka bolje služila za delo in druge reči, desna je pa bila za levico. Levičarji pišejo z levico, udarjajo z levico in zdi se rni> da tudi šivajo z levico. Tak levičar je bil sveti peter, ali pa levičnik, če hočete. Naš Pravopis Pozna obe besedi.
Kako pa jaz to vem, boste vprašali?
Spomnite se, kako je bilo v vrtu Getzemani tisto noč, ko so prišli nad našega Gospoda s koli
111	bakljami, kaj je naredil sveti Peter. Izdrl je J^eč in odsekal enem hlapcu uho in tistemu je bilo ime Malh. Jezus je potem odsekano uho nazaj poravnal, pa to ni za moj spis nič važno. Važno je Sa*o to, da se bere: odsekal mu je desno uho.
Jaz sem že večkrat razmišljal, kako je prišlo do^ tega, da mu je odsekal desno uho. Takole mi tečejo misli. Malh je gotovo z drugimi hlapci in v°jaki silil v Kristusa in apostole, pa mu je Peter zastavil pot z m.9čem. Ni močno zamahnil, zakaj tedaj bi mu napravil kaj več, ne samo uho odsekal, ^ahko pa tudi, da je Malh meč preceej odbil in je
St. Alban«. — Ko bodo MISLI imele te vrstice, že med nami naš slovenski škof Janez Jenko. z srca mu kličemo tudi mi mladi: dobrodošli med ^as! Zelo smo veseli, da bo lahko obiskal tudi St.
Ibans. Upamo, da se bomo Slovenci zbrali v ve-pkeni številu, tudi tisti, ki drugače nimajo časa.
ePe Metulj piše: Mogoče ne boste verjeli. Jaz Prav rada verjamem, saj bi tudi sama pisala taka Pisma, pa je res, da moramo odpustiti in se imeti !adi kot bratje in sestre. Zdaj nekaj od naše Jo-Zlce. Bila je na duhovnih vajah ali “retreatu” in je a k spovedi. Pater ji ni dal nič nauka (saj je v r®treatu dosti naukov slišala — ur.) in je na vsak Pjen greh samo rekel: dobro! Jožici ni šlo v glavo vprašala mamo, kako more pater njene grehe valiti. Mama ji je rekla, da pater ni hvalil njene greHs, ampak Boga in njo, ker se je lepo in skesano /'Povedala. Bog daj, da bi tudi na škofovem misijo-n\ Vve''k° ljudi opravilo dobro spoved, potem bo škof lahko rekel: Hvala Bogu in liudem! — Maida Uriič.
njegov udar zaneslo samo na uho. Pa to ni glavno vprašanje v zadevi Petrovega levičarstva.
Tako vam povem, če bi bil Peter zdrl meč in udaril z njim z desno roko, bi kvečjemu zadel levo uho, ne pa desno. Ne verjamem, da bi bil Peter udaril po Malhu, ko bi bil ta od njega proč obrnjen. Zahrbten Peter ni znal biti. Le zamislite si, kako je to moralo biti. Kako bi mogel Peter okoli Malhove glave z mečem zadeti desno uho, če bi imel meč v svoji desni? Ker ga je pa imel v levi, je prav lahko oplazil po desnem Malhovem ušesu. Tako sem jaz preštudiral to zadevo in sem prepričan, da drži.
In tudi to zatrdim, da je sv. Janez nalašč zapisal tako natanko, kateri uhelj je bil odsekan Malhu. S tem je hotel povedati za vse čase, da je bil sv. Peter levičar in je levo roko rabil za razna opravila. Preden sem se odločil o tej zadevi napisati, sem spraševal in tudi v sveto pismo pogledal, kako drugi razlagajo, pa nisem našel nič razlage. P. urednik mi je rekel, da je sv. Janez tako zapisal z namenom, da bi bralci lažje verjeli vse njegovo pripovedovanje, ko bi videli, kako natančen je. Tako lahko piše samo človek, ki je bil sam zraven in je sam vse videl.
Ne vem, koliko ima p. urednik prav, jaz se držim svoje razlage. Janez je hotel le to povedati, da je bil Peter levičar. Saj to ni nobena sramota za Petra. Bi tudi ne bila, če bi bil Pavel VI. levičar. Zanimivo pa je, tako se meni zdi. Če bi bil Pavel VI. levičar, bi gotovo o tem pisali razni čas-niški poročevalci, bilo bi zanimivo. Tak “reporter” je bil sv. Janez, zato je omenil tudi to zanimivost in jaz mu dajem priznanje. Zato sem to napisal.
P. urednik naj se kar svojega drži, če tako hoče, samo nikar naj ne bo nevoščljiv, če tudi jaz, Pepe Metulj, razlagam evangelij, pa po mojih mislih še bolje kot on.
NA VATIKANSKEM ŠPORTNEM igrišču je tudi prostor za balinanje. Celo nekateri kardinali pridejo igrat. Najboljši balinar je kardinal Testa. Leta 1944 je balinal v Jeruzalemu s kardinalom Roncallijem, ki je bil takrat nuncij v Turčiji. Zmagal je Testa. Ronealli mu je hotel vrniti v Rimu, ko je bil že papež Janez XXIII. Kardinal Testa je sprejel papežev klic na korajžo in sta šla. Papež Janez je bil edini med papeži, ki se mu je hotelo balinati. Začela sta dobro, pa se je hitro videlo, da papež ne zna več. Po nekaj poskusih je Testa vrgel krogle v stran in rekel: Nehajva, saj veste, da kak kardinal ne sme zrasti nad papeža, niti pri balinanju se to ne spodobi.
□
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.S.W'
Tel. za p. Valerijana: 31-3655 Naslov: 6G Gordon Street, Paddington, N.S.W. 2021.
Službe božje
Nedelja 13. oktobra (druga v mesecu) :
WOLLONGONG, (St. Francis H.) ob 10. dopoldne
Paddington, St. Francis, ob 2:30 popoldne
Nedelja 20. okt. (tretja):
Leichhardt, sv. Jožef, ob 10:30 Canberra, katedrala, ob 10. dop.
Nedelja 27. okt. (četrta):
Sydney, St. Partick, ob 10:30 Villawood (Gurney Rd.) ob 10:30
Petek 1. novembra, VSI SVETI, zapovedan praznik.
Sydney, St. Patrick, ob 8. zvečer
Sobota 2. nov.: VERNE DUŠE
Sydney, St. Patrick, ob 8. zvečer
Nedelja 6. nov. (prva) :
Blacktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park, SV. Jan*SZ, ob 10:30 Nedelja 13, nov. (druga):
Sydney, St. Patrick, ob 10:30 WOLLONGONG (St. Francis H.) ob 4.45
K MOLITVI ZA DOMOVINO
Krožek Slomšek-Baraga spet vabi k molitvi za domovino v znani kapelici sv. Frančiška v Pad-dingtonu v nedeljo 13. nov. ob 2. popoldne.
Zaradi misijona in birme drugo nedeljo v oktobru nismo imeli molitvene ure. November je posvečen spominu na rajne — koliko grobov na pokopališčih v domovini nam izvablja prijazne spomine! Vsak krščanski grob obenem napoveduje vstajenje. Naša molitev naj bo tudi posvečena vstajenju domovine iz sužnosti pod komunizmom!
EVANGELIJ ZA DAN VERNIH DUŠ
Tisti čas je Jezus rekel judovskim množicam: Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in Je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. Kajti kakor ima Oče življenje sam v sebi, tako je dal Sin«, da ima življenje sam v sebi. In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu: kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali glas Sinu božjega: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali do. bodo vstali k obsodbi. (Janez $ 5,25 — 29)
PEVCI, POZOR!
Po nekaj tedenskem premoru bo mešani pevski zbor zopet začel z rednimi vajami v petek 8-novembra ob 7:30 zvečer v Villawoodu (kot dose-daj). Pridite vsi in še nove pevce in pevke pripeljite, da bo zbor narasel. Pripravljali bomo božicn1 pevski program.
Za vso vašo dosedanjo požrtvovalnost, ki ste jo kazali z rednim prihajanjem k vajam, se vai» iskreno zahvaljujem. Bog naj vam povrne vse žrtve, ki so s tem združene. Prosim vas pa tudi, d»
naprej vztrajate. — P. Valerijan.
POZOR NA PRAZNIK!
VSI SVETI ______ petek 1. novembra. Zapovedat*
praznik! Svete maše bodo povsod tudi zvečer. Z» Slovence pri sv. Patriku v Sydneyu ob 8. zvečer* Kdor ne more priti, naj gre k avstralski masi ^ bližnjo cerkev!
PAPEŽ PAVEL VI. je med svoje mnogotere izjave dal zapisati tudi to: Vsak katoličan mora hiti misijonar, želja po širjenju vere mora biti dandanes znak vsakega kristjana. Naj se nihče ne boji-nihče ne bo brezbrižen, nihče nedelaven, nihče naj ne živi na račun drugih. Nasprotno, vsakdo naj se po svoje trudi — z molitvijo, živo besedo denarnimi darovi — vsakdo naj sodeluje pri misijonski delavnosti Cerkve in njenih misijonarjev.
K NAM V AVSTRALIJO je prišel iz Kopra škof Janez, v Ameriko pa mesec prej iz Maribor* Bishop Max. Tako ga je na kratko krstil rektor narodnega svetišča v Washingtonu g. McDonough-ki se je že pred več leti srečal z njim v Sl o veni j J in sta od takrat prijatelja. Razumljivo! Kako naJ
- ............ •	bi
kak McDonough izreče priimek Držečnik — saj si prej jezik polomil. Nasprotno pa Slovenec ob imenu McDonough. Saj pa tudi z “našim” škofoi” ne pojde vse gladko. Najbrž bo za Avstralce kar Bishop John ali pa Bishop Dženko . . .
ALI JE BIRMA RES
NEKAJ VELIKEGA ?
1. Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, Je postavil sedem sv. zakramentov. E (is n do njih Je sveta birma. Po zakramentih nas Bog dviga k s^bi in nas pripravlja za novo življenje pri Njem Po naši smrti.
2. Prvi zakrament je sveti krst. Ko nas oblije krstna voda, postanema otroci božji in dobimo pravico do življenja pri Bogu v nebesih, ko bomo umrli. Pri sv. krstu postanke naša duša svetišče božje. V njej se naseli sama presv. Trojica: Oče, Sin in Sveti Duh — en sam Bog.
3. Pri sv. birmi pozneje, ko smo že nekoliko odrasli, pride v našo dušo še posebej Sveti Duh in nam prinese posebne darove. Potrdi na novo, da smo res otroci božji, naredi pa iz nas še vojake Kristusove. To je za nas nova odlika, novo potr-jenje. Zato se sveti birmi po latinsko in tudi po angleško reče: CONFIRMATION. Hrvatje pravijo: Potvrda.
4. Vojaki Kristusovi postanemo zato, da se borimo zoper skušnjav« in zapeljevanja v greh. Otrok P° krstu še nima takih skušnjav, ko doraste do šolskih let, se pa skušnjave že kažejo. Za boj proti skušnjavam mu je treba orožja, tega mu prinese Sveti Duh pri birmi.
5. Orožje za boj (duhovni) so posebni darovi Svetega Duha. Sedem jih je. Dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu božjega.
6. Apostoli Kristusovi, ki jih je bilo 12, so bili prvi, ki so prejeli zakrament svete birme. Prejeli so ga naravnost od Kristusa, ki jim je poslal Svetega Duha. Prišel je Sveti Duh tako, da so mogli njegov prihod slišati in videti. Slišali so ga kakor šum močnega vetra, videli so ognjene plamenčke nad glavo vsakega apostola posebej. Tudi Jezusova Mati Marija je bila med njimi.
To s,e je zgodilo deseti dan potem, ko je Je-Zus odšel v nebesa. Bil je binkoštni praznik, petdeseti dan po Jezusovem Vstajenju. Še zdaj vsako leto na tisto nedeljo praznujemo binkošti, po angleško PENTECOST. Angleška beseda je iz grškega jezika in tako tudi slovenska. Po naše pomeni:
petdeset.
8- Apostoli so dobili pravico dajati zakrament sv- birme drugim kristjanom, ki ni prišel nanje ^veti Duh naravnost od Jezusa. Birmovali so ta-
> ki so poprej pri krstu postali kristjani. Ko so
apostoli pomrli, so delili zakrament sv. birme skofje, ki so nasledniki apostolov. Z dovoljenjem vrhovnega škofa, sv. očeta papeža, lahko sv. birmo eli tudi duhovnik, ki ni škof.
9- škof ali duhovnik deli sv. birmo tako, da
položi birmancu roko na glavo, ga na čelu mazili s krizmo in izgovarja besede: Zaznamujem te z znamenjem križa in te potrdim s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Potem
ga narahlo udari po licu v opomin, naj bo pogumen vojak Kristusov in naj ga ne bo sram živeti kot dober kristjan.
10. Krizma je oljčno olje, ki mu je primešan balzam. Škof posveti krizmo za uporabo pri krstu in pri birmi vsako leto na veliki četrtek. Na koncu birme da škof še svoj poseben blagoslov vsem birmancem skupaj. Zato pred tem blagoslovom birmanci (in botri) ne smejo oditi.
11. Birmance in birmanke privedejo pred škofa botri in botre. Medtem, ko škof birmuje, drže desno roko na rami birmanca ali birmanke. To je znamenje, da svoje birmance sprejemajo v svoje varstvo kot duhovne otroke. S tem si nalože dolžnost, da birmanca z besedo in zgledom navajajo k lepemu krščanskemu življenju.
12. Po vsem tem lahko razvidimo, da je sv. birma res nekaj velikega. Res je, da tudi brez nje moremo priti v nebesa, vendar bi ne bilo prav, če bi kdo ne hotel iti k birmi, ko je že dovolj velik zanjo. S tem bi pokazal, da se ne briga za darove Svetega Duha, ki mu jih birma ponuja.
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Krsti
Mark Andrej Žižek, Guildford. Oče Ivan, mati Maryann L. Beckman. Botrovala sta Sigfried in Ema Truppe — 4. 8. 1968.
Toni Josip Grlj, Botany. Oče Drago, mati Marija )■. Brala. Botrovala Ivan in Marija Žič — 4. 8.
1968.
Jože Pavel Križnik, Cabramatta. Oče Drago,
mati Ana Helena r. Halkiw. Botra Pavel Kulja in Marija Halkiw — 17. 8. 1968.
Frank Burjan, Croydon. Oče Karlo, mati Matilda r. Martinčič. Botrovala Mir Svržnjak in Ela Brzica — 17. 8. 1968.
Marjetica Bolko, Yagoona. Oče Bruno, mati Lidija r. Venika. Botrovala Stanko in Marija Slokar
—	25. 8. 1968.
Antonella Širec, Warrawong. Oče Alojzij, mati Dragica r. želežic. Botrovala Marijan in Margaret Hatežič — 15. 9. 1968.
NEW SOUTH WALES
Concord. — Ali ste že slišali tisto najbolj novo novico iz Egipta? V neki piramidi so našli sliko moža, ki ima strašno velika ušesa, pa zelo majhna usta. Videlo se je, da je bila nekoč okoli njega še druga slikarija, pa jo je zob časa izbrisal. Če bi bila še druga slikarija vidna, bi se najbrž hitro vedelo, kaj ta mož s tako velikimi ušesi in tako majhnimi usti predstavlja. Tako kot je, so pa učenjaki zagledani v sliko ugibali, kaj naj bi bilo. Eden je rekel, da je imel mož v otroških letih hude starše, ki so mu ušesa tako nategnili, ust pa ni smel odpreti, zato so ostale tako majhne. Drug je dejal, da je imel hudo ženo, moral je samo poslušati in ubogati, zato so mu ušesa tako zrasla. Tretji je pokimal in rekel, da imata morebiti oba prav, on pa da bo to po moderno povedal. In je rekel: Vesta, ta slika pomeni — DIALOG. To je dokaz, da so stari Egipčani že poznali dialog in so ga tudi znali naslikati. Če hočeš voditi dober dialog, moraš veliko poslušati, pa malo govoriti. • Posebno še, kadar je več ljudi zbranih za dialog, ne samo dva. Kadar eden govori, morajo vsi drugi poslušati in se učiti, ali pa bodo kmalu padale bombe. Meni slika iz Egipta ni bila potrebna. Ko grem med ljudi, sploh veliko poslušam, govorim pa komaj kaj. če se mi zato ušesa kaj nategujejo, usta pa skupaj lezejo, ne vem še za enkrat. Pa tudi če, saj moje slike gotovo ne bodo postavili v kakšno egiptovsko piramido. — Pepe Metulj.
Glebe. — Svetovno znani kirurg Barnard, ki presaja človeška srca, je tudi mož molitve. Vsi v družini molimo, tako je izjavil vsemu svetu. Pa tudi če sem sam, na primer v letalu, molim, ali pa kadar čakam na avtobus. “Moj pogovor z Bogom je zelo preprost. Boga prosim v prvi vrsti, da bi mogel učinkovito opravljati svoje delo. Izročam mu v varstvo svojo družino. Nekateri mislijo, da bi človek v mojem poklicu bolje opravljal delo, če bi bil neoženjen. Toda družina je steber družbe in nadaljevanje nas samih. Otroci so pa najlepše darilo, ki ga nam more dati življenje.” — Tudi njegove drugačne izjave so zanimive. “V mojem življenju se ni nič spremenilo, odkar sem presadil prvo srce. Nič nisem bogatejši, razen z nekaj spo-
mina vrednih doživljajev. Imam pa več obiskov in pisem, ki ne morem na vse odgovarjati. Ponavljani z Davidom: Gospod je moj Pastir in nič mi ne manjka ...” — Peter Bizjan.
VICTORIA
Culfield. — Naložena mi je bila pokora, ki me je hudo prizadela. Pomen te besede me že nekaj dni vztrajno zasleduje in me budi iz že tako rahlega spanja. Razčlenjujem pomen besede “pokora”-Staršna beseda je. Najprej sem mislila na pokoro, ki f,e ji tudi lahko reče kazen. Dobijo jo hudodelci pred sodiščem. Potem na lažjo, ki zadene v šoli nemarnega učenca, in še na blažjo, ki jo doma nalože starši porednemu otroku. Pa še na eno pokoro sem mislila. Včasih potoži trpeča mati nad otrokom: samo za pokoro si mi! Končno ne morem mimo tiste vzvišene pokore, ki jo dobi grešnik J pri dobro opravljeni spovedi, pa mora seveda obljubiti poboljšanje. In ko imam v mislih besedo “spoved”, boste razumeli, da to ni taka spoved, kot se včasih sliši iz ust prepirljivih sosed: o, dobro sem jo izpovedala! — čas je, da povem, zakaj toliko tuhtam o pokori. Nehote sem v nekem pismu p. uredniku zapisala, da imam zdaj dosti časa, ko sem upokojena, naj se mi ne opravičuje za neko “nadlegovanje” On je pa menda vzel to za samohvalo ali celo za baharijo, pa brž nazaj: Če je pa tako, in ko vem, da vam pero dobro teče: pišite, pišite! Naj bo za pokoro! — Vidite, tako pokoro sem dobila. In ta me zdaj grize in me bo vse življenje. Kaj naj storim'? Ne vem, kaj bi pisala z® MISLI, nič mi ne pride na misel. Najrajši bi se skrila v kakšen kot, da bi me p. urednik ne mogel najti, pa ne vem, kje je takšen kot. — Marij« Peršič.
PRIPIS UREDNI. — Začeli ste dobro! Naložena pokora izvršena. Tudi urednika ste “dobro izpovedali”. Vsa čast! Zdaj pa le poiščite tisti kot, ki še ne veste, kje je. Ko ga najdete, si denite na mizo papir, vzemite pero v svojo desno roko in — nadaljujte! Nič več za pokoro, ampak za — poboljšanje!
Bentley. — Prav rada sem ob ugankah in križanki spet preizkusila svoje možgane, če še delujmo. Pošiljam pa tudi sama eno uganko, ki se je spominjam še iz dekliških let. Ne vem več, kako so si ljudje z njo trli možgane. Jaz jo bom za na-se ljudi tudi rešila, da me ne bo kdo obdolžil krutosti, češ da hočem koga mučiti. Uganka je taka: Stoji grad, ki ni grad. Pred gradom raste drevo, ki ni drevo. Na drevesu čepi ptič, ki ni ptič. Iz gradu pride duhoven, ki ni duhoven. Pobere ka-men, ki ni kamen in ga vrže v ptiča, ki ni ptič. — Kdor od vas hoče sam ugibati, naj zdaj zamiži. Kdor pa noče, naj bere: Stoji samostan, pred njim raste konoplja. Na konoplji čepi netopir. Iz samostana pride menih, pobere opeko in jo vrže v netopirja. — Ali ni uganka dobra? Jaz pravim, je. Zdaj pa še drugi kakšno pošljite, da bo ugibala podpisana — Franck« Štibilj.
QUEENSLANP
Brisbane. — Ob mislih na prihod slovenskega škofa v Avstralijo sem napravila preprosto pesem upam, da je vredna objave v MISLIH.
Slovenski rod — junaški rod, ne bo te uničil zlobe brod Slovenski rod — pogumni rod, svoj kruh si služiš vsepovsod.
Slovenski rod, ponosni rod, lep jezik dal ti je Gospod.
Slovenski rod, nadarjen rod, velikih mož ti dal je Bog.
Slovenski rod, veseli rod,
je lepo petje naokrog.	,
Slovenski rod — nesrečni rod, razgubil si se v zemlje krog.
Slovenski rod, ves razkropljen, zberimo brž se v čredo vsi, ko tu med nami zaželen, slovenski škof se zdaj mudi!
„	Slovenka
IZLET S.D.S. V SLOVENIJO
Matija Okorn
PO VEČMESEČNEM PRIPRAVLJANJU in razgovorih o lepi Sloveniji se nas je zbralo 63 za n&se prvo grupno poovanje v staro domovino. Od-eteli smo 1.6.68 ob 13, uri in po 25urni vožnji pr>speli v Lj ubij ano.
Prijetna vožnja in dobra postrežba nam je še
bolj skrajšala čas potovanja.
Sprejem na letališču Brnik je bil zelo prisrčen. Razkropili smo se po svojih domovih in se delno sestali 17.6. za skupno potovanje po Sloveniji. Obiskali smo Pohorje, Veliko Planino. Begunje, Brezje, Bled, Vršič, Trento, Gorico, Portorož, Škocjansko in Postojnsko jamo. Slovenija je res prekrasna dežela, ki ji skoro ni para po lepem zelenju in čistoči.
Drugo naše skupno potovanje je bilo Tdnevno od 1.7. v Rim in okolico, Firence in Benetke. Ob tej priliki smo imeli sprejem pri sv. Očetu — kot skupina Slovencev iz Sydneya. Ogledali smo si zgodovinska znamenitosti teh mest pod strokovnim vodstvom.
Tretje večje potovanje smo naredili 30.7. 4 dnevno na Koroško, Grossglockner, Dolomite in sv. Višarje. Pot nas je vodila mimo lepih jezer v visoke hribe do 2400 m n.m. po lepi auto cesti. Imeli smo res prekrasen razgled po zasneženih gorah. Lepo vreme nas je tudi spremljalo med divjimi dolomitskimi gorami.
Vsa potovanja so potekala po programu, ki smo ga napravili že v Sydneyu. Vodstvo, oskrba in prevoz je bilo dobro urejeno. Posamezno smo še potovali po Europi tako, da so nekateri še obiskali Francijo, Španijo, Nemčijo in celo Švedsko.
Obmejni promet med Slovenijo, Italijo in Avstrijo je zelo velik. Gostinstvo je prilično na visoki ravni in večinoma so cene primerne. Svojci so nas mnogo izpraševali za posameznike, ki se jim ne javljajo. Posebno nekaj primerov je, da se ne javljajo niti enkrat letno staršem, Zelo zaželeno je, da pišete čim več svojcem v domovino o sebi in o Australiji nasplošno. Tam zelo malo vedo o gospodarski in politični strukturi Australije.
Mi smo letos potovali z grupnim popustom. V bodoče bi lahko popust povečali, če se nas pravočasno nabere dovolj, da bi leteli s posebnim letalom in še bolj znižali ceno. Dobro bi bilo, da organiziramo tudi svojce za obisk v Australijo v gru-pnih potovanjih, da bodo stroški njihovega obiska tukaj čim manjši.
Za informacije o letošnjem ali bodočem potovanju v Evropo ali kaj sličnega se lahko obračate na podpisanega.
Matija Okorn
69 Hilltop Rd. ' Merrylands 2160 N.S.W.
PRIPIS: Starši naslednjih prosijo, naj jih opozorim, da doma težko čakajo na glas od njih:
J anez Vospernik naj piše očetu v Ljubljano. Vinko Kern, baje v Brisbanu, naj piše materi v Kianj. Brata Ivan in Slavko Cizej naj se javita materi, že vesta, kje je. Fanta sta baje v Sydneyu.
SLOVENSKE PLOŠČE KNJIGE _ SLOVARJI — MUZIKALNI INŠTRUMENTI
S :: s: ♦ ♦ s: ♦ * ♦ ♦ ::
a
UNIVERSAL RECORD CO.
205 Gertrude St., Fitzroy, VIC. 3065
, 89, 90 iz Bourke St. do postaje 13.
g Tram g
Kataloge in naročbe pošiljamo s pošto
g POSLUŠAJTE NAŠO RADIJSKO EMISIJO
ob ponedeljkih 9.07 zvečer na 3 XY — Mel-
;‘t	bourne,	val	1420.
it
it
♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦»♦♦♦♦♦	♦♦	♦♦	♦* ♦♦ ♦ ♦ *♦ ♦♦ ♦ ♦	«W«	♦♦	♦	♦♦'♦	♦♦	♦'
I
i
8
1
I
I
I
>::
STANISLAV FRANK
74 Ro<ewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013
LICENSED LAND AGENT:
Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš.
DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje.
SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente pooblastila, testamente itd.
ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah!
Tel. 42777	Tel.	42777
PODJETJE ZA POHIŠTVO, CANBERRA £
JANEZ TADINA
9 Collins Street, Quenbeyan, N.S.W. 2620
* *
Priporoča se rojakom za naročila za vsa- '‘ ” kovrstno pohištvo v dnevnih sobah, spalnicah, kuhinjah in podobno.
Phones: Qbn. 1102.
After Hourc Canb. 49 8162
| AVTOKLEPARSKO PODJETJE |
g
IVAN ŽIŽEK	g
::
::
a
::
ss
a
| K**.**.* *,«
GRANVILLE SMASH REP AIR”
10 Rawson Rd.
Guildford, N.S.W.
Tel. 632-4433
Delo opravi v sporazumu z zavarovalnico ali po osebnem dogovoru s stranko.
Ponoči in podnevi “Towing Servica" Izučeni avtokleparji lahko dobijo dalo Tel.: 632-4433 — 632-0349
SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD.
TONE IN REINHILD OBERMAN
20 Lagoon St., Barrack Point, NSW.
Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in* prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah.
Razumemo vie jezike okoliških ljudi. Obiščite na« in opozorite na nas via troje prijatelje!
$
%
%
»♦i
;♦]
%
S ; >:
>!
><
%
;♦]
;♦!
i
x
«
|
d
♦;
X
>;
X
»;
X
%
X
x
X
!♦;
X
X
X
x
X
X
x
NAJCENEJSE POTOVANJE
Z ladjo: MELBOURNE — GENOVA
(izven sezone) $ 350.00 Z letalom: skupine AVSTRALIJA — RIM — AVSTRALIJA $ 781.00 Z letalom: skupine AVSTRALIJA —
LJUBLJANA — AVSTRALIJA $ 798.90
SREDI APRILA 1969
polet okoli sveta preko Amerike od $ 783 naprej
Videli bomo: Wellington — Tahiti — Balboa-Cristobal (Panama) — NEW YORK — Southampton — Rotterdam — Bremenha-ven — London — Belgijo — Luxemburg — Italijo — Švico — Avstrijo — Nemčijo — Francijo.
Za podrobne informacije in tiskovina:
A L M A
POTNIŠKO PODJETJE
330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., Melbourne 3000. Telefon: 63-4001 & 63-4002
x x % x
X >; X X
>: X £ x >; X X »r«i
PHOTO STUDIO
N I K O L I C H
108 Gertrude Street Fitzrojr, Melbourne, Vic.
(Blizu je Exhibition Building)
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.
Nevestam posojamo brezplačno nove poročne obleke.
Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 6. ure pop.
Ob (obotah in nedeljah od 9.-7.
Dogovorite se za čas preko telefona: 41-5978. Izven ur: 44-6733
f GLAVNI AGENT ZA FIRMO “PUTNIK” 4-
OLYMPIC EXPRESS
110 A Bathurst St., Sydney, 2000 Tel: 61-7121 ali 26-2191
PODRUŽNICA:
253 Elizabeth St., Sydney Tel: 26-1134
★ Urejuje rezervacije za potovanje po ” + morju in zraku
★ Nudi možnost dolgoročnega odplaos- f + vanja na nizek depozit
★ Izpolnuje obrazce za sklepanje zako- £ na, razne prošnje in tako dalje.
★ Ima na ponudbo zastopnika, ki vas -• X lahko obišče in vam pomaga v raznih pro- ” *; blemih.
OBRAČAJTE SE NA NASI
1 v
HAIRDRESSING SALON
I
V
5
v
v
S
S
v
S
“ M I B A ”
25 Dal* Straet, Fairfield, N.S.W.
v
se priporoča rojakinjam v Fairfieldu in oko-
>5
Jj lici za pričeske, ondulacije, kodranje, barij vanje in nego la«.
1
Poleg rednih delovnih ur, je salon od-v
.♦« prt tudi v četrtek zvečer in soboto veg dan.
Cene zmerne; “Special permanent” samo $ 3.50
Telefon 72-6392. Mira Radie.
♦
5
S 9
v
S
1 I
v
H
>: >: >: >:	>: >;	>: >:	>; >;
>;
>;
;♦*
>:
>:
SLOVENSKI KROJAČ
MARTIN
JANŽEKOVIČ
IZDELUJEM OBLEKE VSEH VRST:	poročne,
športne itd. Natančno po vaši želji. Velika izbira angleškega blaga. Prodaja raznih tekstilnih potrebščin.	|
125 KING ST., NEWTOWN, SYDNEY Kličite čez dan ali zvečer: 51-6513
#
• - /\ i
J
i
i i
iMži
::
% ♦ ♦
1
s
ZA POTOVANJE V SLOVENIJO
PO NAJNIŽJIH CENAH se obrnite na TURISTIČNO AGENCIJO
“PUTNIK
99
245 Gertrude St. (vogal Smith St.) FITZROY, Melbourne, Vic.
(P. NIKOLICH, IVANKA ŠKOF)
Naša agencija ureja vse vrste potnih dokumentov ter avionske, ladijske in železniške listke.
Z LADJO Melbourne	-	Ljubljana $345.00
V OBE SMERI	$728.80 Z LETALOM Melbourne - Ljubljana $587.90
V OBE SMERI	$1116.30
V SKUPINAH:
Melbourne - Roma	in	nazaj	$781.40
Informacije po telefonu 419-1584.
Po urah 415-978 ali 44-6733
CENIK STANDARD DARILNIH
PAKETOV
NAJSTAREJŠE IN NAJSOLIDNEJ SE SLOVENSKE TVRDKE
Dr. J. KOCE
G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. 6001. TELEFON 87-3854
Božič je pred vrati! Pohitite z naročili! Garantiram, da vsak paket vsebuje lamo prvovrstno blago. V cenah paketov je vključena in všteta tudi carina, ki je v Trstu vnaprej plačana, tako da bodo Vasi doma resnično dobili paket popolnoma brezplačno v roke. Na ta način jih boste najbolj razveselili, kajti mnogo prisrčneje in topleje pri srcu bo Vašim dragim doma, če se jih ° Božiču spomnite z darilom v obliki paketa.
Če želite poslati na isti naslov več kot en paket, Vam svetujem, da pošljete en paket na ene-Sa člana družine, recimo očeta, drugi paket na mamo, tretji pa na sestro ali brata ali starega
°četa itd.
Vsi paketi so standard paketi, vsled tega ne morem vpoštevati nobenih sprememb. Edino, ^ar lahko predlagate, je, da bo v paketu sladkor v kristalu namesto sladkorja v kockah in maka-
r°ni namesto špagetov.	...
Ob enem z naročilom pošljite Money order. Gotov denar tudi lahko pošljete, toda samo v Priporočenem pismu (registered letter). Prejšnji cenik je razveljavljen.
PAKET ŠT. 1:
, *£• kave Santos Prima , ,k£- čokolade
1 kK- kakao
2i kg.
paket št. 2:
Kg. kave Santos Prima kK. sladkorja v kockah
3 kg.
paket št. 3:
2 Santos Prima
, sladkorja v kockah , čokolade
1	kK- kakao
3 kg.
paket št. 4:
kK. sladkorj
$ 7.00
1 kg. mila za pranje 100 gr. toalet mila
2 kg. olivnega olja
1 kg. svinjske masti 1 kg. špagetov/makaronov
6.10 kg.
$ 10.00
PAKET ŠT. 5:
1 kg. kave Santos Prima
1 kg. sladkorja, kocke $ 8.00 1 kg. riža Carolina
i	kg. bombonov, finih 100 gr. čaja Ceylon 100 gr. popra v zrnju
3.70 kg.
$ 7.00
PAKET ŠT. 6:
* i.uu 2 kg. polenkovke (orig. norveška)
1 kg. olivnega olja
PAKET ŠT. 7:
1 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja kristal
5 kg. makaronov, špagetov, finih
2 kg. riža Zlato Zrno i kg. popra v zrnju
1	kg.žaja Ceylon
13Š kg.
PAKET ŠT. 8:
$ 16.00
2 kg. kave Santos Prima
3 kg. sladkorja kristal 5 kg. svinjske masti
7 kg. riža Carolina Ardizzone
I	kg. rozin (grških sultan)
a v kockah
3 kg.
$ 8.00 18 kg.
$ 21.00
PAKET ŠT. 9:
1 ke. kave Santos Prima 5 kg. makaronov/špagetov, finih 5 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno 5 k p. bele moke 00, najfinejše 1 kg. olivnega olja
1 kg. medu
2 kg-, svinjske masti
1 kg. rozin (grških sultan)
100 gr. čaja Ceylon
100 gr. cimeta
2 stroka vanilje
26 kg.
$ 27.00
PAKET ŠT. 10:
1 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja kristal 10 kg. bele moke 00, naj finejše 1 kg. rozin (grških sultan)
10 kg. riža Carolina Ardizzone 5 kg. makaronov/špagetov, finih 1 kg. olivnega olja 1 kg. mila za pranje J kg. toalet mila Palmolive 1 kg. popra v zrnju i kg. čaja Ceylon
PAKET ŠT. 13:
100 kg. (dve dvoj. vreči) bele moke 00
$ 32.00
PAKET ŠT. 14:
17 kg. svinjske masti (kanta)
$ 17.00
PAKET ŠT. 15:
50 kg. (dvojna vreča) bele moke 00
$ 16.00
PAKET ŠT. 16:
4 kg. svežih pomaranč (ali limon)
$ 8.00
PAKET ŠT. 23:
5 kg. kave Santos Prima 3 leg. sladkorja kristal 3 kg. sladkorja v kockah 5 kg. riža Splendor 1 kg. mlečne čokolade l kg. indij, čaja 1 kg. popra v zrnju
f
S
PAKET ŠT. 17:
9 kg. svežih pomaranč (ali limon) 17 kg.
$ 14.00
18 kg.
PAKET ŠT. 24:
3 kg. kave Santos Prima 3 kg. sladkorja kristal 3 kg. riža Splendor 1 kg. bele moke 1 kg. makaronov 1 kg. šunke (konzerva)
5 konz. sardin v olju
$ 29.50
$ 22.50
35 kg.
PAKET ŠT. 18:
3 kg. kave Santos Prima 3 kg. riža Zlato Zrno 3 kg. sladkorja kristal 3 kg. špagetov Fedelini 3 kg. bele moke 00, najfinejše $ 31.00 3 kg. svinjske masti
PAKET ŠT. 25:
1 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja, kocke
6 kg.
$ 7.50
PAKET ŠT. 11:
2 kg. kave Santos Prima 10 kg. sladkorja kristal 5 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. rozin (grških sultan)
5 kg. špagetov/makaronov, finih 5 kg. riža Zlato Zrno J kg. mlečne čokolade
1 kg. sira Parmezan, starega
2 kg. olivnega olja 100 gr. popra v zrnju 100 gr. cimeta
100 gr. čaja Ceylon
200 gr. toalet mila Palmolive
18 kg.
$ 24.00
PAKET ŠT. 19:
50 kg. (dvojna vreča) bele moke 3 kg. kave Santos Prima 5 kg. riža Carolina Ardizzone 10 kg. sladkorja v kockah
PAKET ŠT. 26:
5 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja, kocke 5 kg. riža Zlato Zrno 5 kg. makaronov/špagetov, finih i kg. čaja Ceylon J kg. popra v zrnju i kg. čokolade
20.75 kg.
$ 29.50
68 kg.
$ 37.00
32 kg.
PAKET ŠT. 12:
10 kg. bele moke 00. naj finejše 7 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Zlato Zrno 2 kg. špagetov/makaronov, finih 2 kg. kave Santos Prima 2 kg. holanderskega sira (cel hi. 1 kg. olivnega olja
1 kg. rozin (grških sultan)
2 kg. mila za pranje
i kg. toalet mila Palmolive 1 kg. čaja Ceylon i kg. popra v zrnju
PAKET ŠT. 20:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 10 kg. sladkorja kristal 10 kg. riža Zlato Zrno $ 35.00 l kg. rozin (grških sultan)
2 kg. olivnega olja i kg. finih bonbonov 600 gr. finih keksov
PAKET ŠT. 27:
25 kg. bele moke 00 10 kg. sladkorja kristal 5 kg. riža Carolina Ardizzone 5 kg. makaronov/špagetov, finih 1 kg. kave Santos Prima
$ 33.00
46 kg.
34.10 kg.
PAKET ŠT. 28:
10 kg. bele moke 00 4 kg. olivnega olja $ 27.00 5 kg. sladkorja kristal
2 kg. kave Santos Prima
PAKET ŠT. 21:
10 kg. bele moke 00, najfinejše 10 kg. svinjske masti 10 kg. riža Zlato Zrno 10 kg. sladkorja kristal
21 kg.
$ 24.50
40 kg.
$ 32.00
33 kg.
PAKET ŠT. 22:
$ 34.00 4 kg. olivnega olja
PAKET ŠT. 29:
1 kg. kave Santos Prima 21 kg. sladkorja kristal 3 kg. riža Carolina Ardizzone 3 kg. makaronov/špagetov, finih 100 gr. popra v zrnju
$ 9.00
ZASTOPNIK ZA VICTORIJO:
MRS. M. PERSIC
704 INKERMAN RD., COULFIELD, VIC. Tel. 50-5391
$ 7.50 8.60 kg. ZASTOPNIK ZA N.S.W.:
MR. R. OLIP
65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N.S.W. Tel. 32-4806
!
!
!
II
3
!♦'
i
i
'i I
s
I
t
8
|
■J
!
*
5
ii1
9
i
l
i
'4
V
ifl
ii «
'i
M
j)
i
i'
ti
t
i
i
v