številka. 1Y*T. v frtrtrk H; feUruvarijn IS99. IVfcij XXIV. Edinost" fchajii dvakrnt hh r87.un rn^ielj iit praznikov, /jut nt i m *veiW oh 7. uri. O pon#*(ielikih in po praznikih i/loiji« oh 9. uri zjutraj. Nuročni uu zna in : Obe iziUnji na leto . . . y|il. 31" Za MRnin večerno iztlnt)jf* . 12*— /.» pol letu. ćetrt letH in na meneč fH/merno. Naročnino je plačevati naprej. Na na- ročile brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Nh drobno *e prodajajo v T ratu sj tit- ranje Številke po 3 nv^. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Šte- vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «tv. s<0. 4 nvč. V iMlIniiNtl Je moč! Oglasi ne računajo pn vrstah v petitu. 'Ah več- kratno naro<-iln * primernim popiiMtoni. Ponlaim. OHnirtiiife in javne zalivale. »Io- ni mM iit;la>«i itil ne računajo po pogodbi. Vxi ilnpirtj mt| iioiiljajo uredništvu. Nefrankovani ilnpiai ne ne "prejemajo. Kokopiai ne ne vračajo. Naročnino, reklaniHrije in ojrlime npre- jema upravnUtv«. Naročnino in učlane je plačevali loeo Trat. I"rednimivo Iii tlakama ne nahajata v ulii-i ( ariniia Vtv. 12. I pravnUlvo, «>1 t in črne lase, kakor hi spadali k južnejšim narodom. Značaja so mirnega, veselega, odkritosrčnega, zlasti šempeterski Slovenei, dočim so tarčentski lx>lj pri- kriti. Gostoljubni so pa vsi zelo, v čemer se ločijo od sosedov Furlaneev. Značaj njih domovine, tako raznovrsten in slikovit, ima blagodaren vpliv na du- ševno lastnosti. Vsi so dobrega srca in bistrega duha. Skoda, da nimajo prilike/a redno šolsko izobrazbo! V elikih potreb ne poznajo. Svoji usodi, ki ni zavidljiva, so udnni tako rekoč z nekim fatalizmom. Zelo so pobožni in redni. Kažnjivi slučaji se doga- jajo med njimi zelo mik o, tatov skoro ni. Za to pa se radi pričkajo med seboj — kar je menda vsc- slovanska lastnost. Narodna noša je izginila; le pri Rezijankah se je še ohranila deloma stara narodna noša, ki pa izginja hitro. Italski Slovenei so vsi poljedelci. Vsakdo ima košček svoje zemlje, katero obdeluje z lastnimi ro- kami, s primitivnim orodjem. Najemnikov med njimi ni. Zemlja pa je razkosana vsled delitve o dedščini, in tako, dasi ni nihče brez koščka lastne zemlje, tudi ni nikogar, ki bi imel veča posestva (razven neznatnih izjem), Trgovec v in obrtnikov je malo. Poleg zemljc- dclstva se žive italski Slovenei z živinorejo, zlasti v gorah, ki bi bila izdatnejša, ako bi se gojila ra- eijonalneji; poleg tega jim prinaša nekaj sadjarstvo in prodaju drv ter sena. Obče moremo reči, da med italskiini Slovenci ni niti velikih bogatašev, niti ve- likih revežev. Njih življenje bi bilo čisto znosno, ako bi le ne bilo prevelikih davkov. Ob naraščaju prebivalstva in vsled tega o vednem zmanjševanju posestev, ki so prebivalstvu tako rekoč jedini vir življenja, ni čuda, ako odhaja množica Slovencev čez mejo, zlasti na Avstrijsko. Za mejo se preživljajo z zidarenjem, z delom na grajenju železnic, v opekarnah; drugi zopet kroš- njarijo itd.; zlasti Rezijanci, katerih ne more živiti nerodovitna dolina, prepotujejo skoro pol sveta — vsi pa se jako lahko uče tujih jezikov. Kulturne razmere so mnogo slabše, nego go- spodarske. Knjige in časopisi tu ne morejo širiti omike, ker laške malokdo ume — a slovenskih skoro tudi ne, ker nimajo prilike, da bi se na- učili spisovne slovenščine. To so žalostne razmere, katerih posledice so, da narod ne napreduje ni v duševnem ni v gmotnem (»siru. Ljudskih šol je sicer kakih 60, za katere pla- čujejo slovenske občine letno do 40.000 lir — toda slovenščina je čisto izobčena. Po italskem šolskem zakonu hodijo otroci v šolo od (i. do leta. Ni mogoče, da bi se v treh letih naučili laščine, ko vstopajo v šolo ne zuajoči ni besedice laški, a ko se v šoli uče brez pomoči materinščine. Nauče se tam le nekoliko mehanišlti čitati in pisati, toda ne tako, da bi dobro tuneli to, kar čitajo ali pišejo. Potem pa ni čudo, da po dovršenem šolskem obisku nimajo volje do čitanja in pozabljajo polagoma tudi to malo, česar so se naučili v šoli. Da, žalostno je narodno stanje te izgubljene slovanske straže, pozabljene in opuščene, ki bi mo- gla H polno opravičenostjo zaklieati majki Slaviji: » A ve, SI a v i a ! m o r i t u r i te 8 a 1 ti t a 111!« Dodajem še, da je članku pridejana mapa, seznanjajoča nas bližje z ozemljem italskih Sloven- cev, ki so — ne pozabimo tega — kri našo k r v i . . . D. L. Politični pregled. TRST, l(i. februvarija 1899. K položaju. Te dni se je zdelo, kakor da sovražniki naši že nastavljajo trobente na usta, da razglasijo v svet svoje triumfalno povračanje na mest«) absolutnih gospodarjev v Avstriji; bilo je, kakor da se bliža ustajenje one dobe nemSko-libe- ralnega nasilstva, ki je z groznim gospodarskim po- lomom v letu 1.878. našlo svoj sramotni zaključek. Grofa Tbuna so že videli, kako pada, vlačaje za seboj v prepad tudi tiste grozne jezikovne naredbe ; Cehe so že videli osamljene in zapuščene od Po- ljakov in konservativcev in videli so že nastopati miuisterstvo uradnikov, kateremu ne bi bila naloga druga, nego pripraviti in ugladiti pot teroristiško- nemškeinu zisteniu. Vse to so že videli in obzorje je viselo nad njimi v samem cvetju. Tako je bilo par dni sem. Današnja poročila pa so kar obnemela, kar se dostaje t*1!) lepih želja. Danes ne govorita ničesar ni »Neue Freie Presne« ni nje trobilo »Picoolo«. Danes nismo čitali nijedne besede o ministerski krizi. — Na grofu Thuou ni opaziti še ničesar, da se pripravlja na odhod, konservativci in Poljaki niso še dali glasu od sebe na noben način, kakor da hočejo razbiti večino — pa? pa smo čitali zo- pet danes, da gospodje v opoziciji prično prihodnji mesec še le kovati svoj prihodnji program. Kdor pa pozna konfuzijo, ki vlada v vrstah opo- zicije glede načel, ta ve, da je tam od kovanja programa dolga dolga pot do zagotovljenja in ti- stega soglasja, ki je potrebno, da postane stranka sposobna za vladanje, tudi če je sicer dovolj močna po številu, kar pa nemška opozicija ni ! Otfcijozna zasramovanja. Naša država avstrijska ima mnogo posebnosti, a pravi fenomen je naše oficijozno novinstvo. To je naj veča poseb- nost med posebnostmi, to je pravi unicum. V ka- teri drugi državi bi se moglo dogoditi, da bi vladni listi tirali poncmčevalno-oentralistiško politiko v tisti hip, ko zagotovlja vlada, da hoče uveljaviti načelo jednakopravnonti ?! V kateri drugi državi bi se moglo dogoditi, da bi vladni listi zasmeho- vali one, na katere se npirn vlada, in bi šli na roko onim, ki so sovražniki vlade?! V nobeni drugi, ali v naši se to — nmeje samo ob sebi, odkar nemški liberalci jedo kruh opozicije ! Sličcn slučaj smo doživeli te dni, koje poloficijozni »Kremden- blatt« zasramoval nenemške narode z »narodi pri- tlikavcev«. Na to oficijozno nesramnost opaža »Po- litik« povsem umestno: »Tega bi se nam še manjkalo, da bi nas poleg žrtev, ki jih moramo doprinašati, z oficijozuim odobravanjem še znsra- movali in poniževali. Častna dolžnost je torej če- škim poslancem, posebno pa še zastopniku češkega naroda v ministerstvu, njegovi ekseelenci finanč- nemu ministru dru. Kaizlu, da zahtevajo remedure za prizadejauo nam žaljenje v listu, ki je v zvezi z ministerstvom za vnanje stvari. Saj je zadosti, da nas novinstvo naših nas- protnikov zasramuje leto in dan, ne da bi mogli • kaj storiti proti temu, ali da bi se temu novinstvu pridruževala še novinarska pisarna urada za vnanje stvari, to bodemo mogli vendar preprečiti, ako le — hočemo!« Seveda je tako: to oficijozno novinstvo je nesramno proti Slovanom, ker mu le-ti nikdar niso znali pokazati zob. Nujno potrebno je res, da se enkrat ustreže pozivu, ki ga je izrekla »Politik« : da bi enkrat pokazali bič onim, ki jedo iz držav- nih jasli, a vlečejo vendar in jedino le nemško strankarski voz. Kriza na Ogerskem. Včeraj je bilo na Dunaju posvetovanje ogerskih ministrov. Predse- doval je cesar, (•nje se, da je cesar pritrdil pred- logom vlade glede skrajnih odredeb, ki se uvelja- vijo, ako opozicija ne odstopi od svoje trdovratnosti. Možno pa je vendar, da ostane opozicija zmago- valka vsaj v toliko, da teh skrajnih odredeb ITaron Banffy niti ne začne izvajati, ampak njegov — naslednik, ki bode najbrže dosedanji minister do- mobranstva, baron Kejervarv. Khuen Hedervary proti hrvatski du- hovščini. Ban Khuen Hedervarv je velik spošto- vatelj in čestilee parlamentarizma in — poslancev, dokler parlament iu poslanci delajo po abso- lutni volji — Khuena Hedcrvarv-ja. Tam torej, kjer poslanci nehujejo imeti tisto voljo, katero ima grof Khuen Hedervarv, »ban hrvatski«, in pričenjajo imeti svojo lastno voljo, tam — se nehuje tudi ljubezen grofa Khuena do poslancev in se priče- njajo — grožnje. Na tisti nesrečni točki, kjer se nehuje ljubezen grofa Khuena iu se pričenjajo grožnje, je zalotil gosp. ban tudi poslanca iti ka- nonika Kubetica in je poslednjemu odgovarjal tako odurno, da je ogorčil vso hrvatsko duhovščino. Prav pravi »Information«, da je takov slučaj pov- sem osamljen v zgodovini modernega parlamenta- rizma. ko je načelnik vlade govoril z cerkvenim dostojanstvenikom v tonu, ki spominja na — konj- ski hlev in bič. Ogorčenje med duhovščino je tem veec in tem opravičeneje, ker je kanonik Rubetid jako zmeren, dostojen in velculjuden v vsem svojem nastopanju. Ekseelenea »ban hrvatski s je zagrozil kar naravnost, da odslej ne dobi cerkvenih beneficij noben duhovnik, ako ni privrženec zistema. Veliko mortfle ne tiči sicer v takih vladnih načelih, ali mi nočemo delati krivice gosp. banu in pripoznaVamo radi, da delajo tudi drugi tako. Tako so delali vsikdar nemški liberalci, tako dela šef gosp. bana v Budimpešti. Ali v jednem po- gledu je gosp. ban za nekoliko seinjev nad svojimi uzori — v cinični odkritosrčnosti. Drugi delajo tako, ali tnje kolikor možno, on pa ne taji, ampak proglaša nepotizmi, brezobzirno protežiranje svojih somišljenikov — kakor vladno načelo. V jednem se pa že moti gospod ban, v nadi namreč, da bi hrvatska duhovščina radi njegovih benefieijev metala od sebe svoje prepričanje in svojo ljubezen do naroda. Je že res, da je tudi med hrvatsko duhovščino nekoliko Vuksanov, ali ogromna večina njih ljubi hoditi s ponosno glavo, če tudi — brez benefieijev, v trdni nadi, da mora priti čas, ko ne bode več Khuen Hedervarv delil milosti hrvatski duhovščini. Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost" bode imel svojo redno sejo jutri zvečer o 7. uri in pol. Sllžlijt od Strahu ! Pod tem naslovom nam pišejo iz okolice koperske : Nedavno sem bil v Kopru v neki krčmi. Notri je bilo več ljudij iz okolice, seveda Sloven- cev. /a mizo, h kateri sem prišel tudi jaz, sta se- dela dva človeka, menda iz občine pomjanske. Iz pogovora mej njima sem pogodil takoj, da je jeden njiju zaveden slovenski inož, drugi pa revše, ki iz samega Htralm eaplja za lahonsko stranko in svojimi — oderuhi. Oni zavedni je nagovarjal tega poslednjega, naj se vendar spametuje, in naj se spomni, da ga je rodila slovenska mati! — Revše pa se je po- praskalo za ušesi: »Saj bi, ali ne morem, ker smo »masa prijati i z našimi gospudi«. A oni zavedni ga je zavrnil prav pošteno: »Tisti vaši gospodje so vaši — sovražniki. Vi jih ne poznate še, ali mi jih poznamo predobro in vemo, kako drago je to laško prijateljstvo za slovenskega kmeta !« — Toda revše je ostalo revše, menč: »In vendar so naši prijatelji in ostanejo!« Oni zavedni je še nadaljeval svoje prizade- vanje, da bi zbistril glavo nezavednemu revšetu. Rekel mu je: »Vidite, ako bi bili ti gospodje res taki prijatelji, bi vas ne pustili, da hodite okolo — z raztrganimi hlačami! Povejte mi vendar, ali boste res še volil za Lahe?!« Oni drugi: »Za koga pa! Sicer bi volil tudi z Slovenci, ali kaj bi rekli potem »gospodje«, zameril bi se jim!« Vidč, da ne opravi ničesar, je opustil po- štenjak svoja prizadevanja in je zasolil prodani duši, ki se trese kakor suženj pred svojimi zati- ralci, ta-le vslkik: »Vaši »gospodje« propadajo, mi pa ustajaino! Bliža se trenotek, ko bo naš rod gospodar na svoji zemlji !« Te besede vendar niso ostale brez utiša na nevedno in plašno dušo. Revše je jecljalo: »'Saj bi, ne morem, je težko, ker se jih — bojim! Prav hudo se jih bojim!« Na to je pristopil k nevednežu neki drugi mož, ki mu je vskliknii: »Prijatelj, vi se bojite Laha ! Na-te tu-le trak v slovenskih barvah. Tega pokažite Lahu, pa bo bežal pred vami, kakor hudič pred križem !« — Nezavednož pa je jecljal v za- dregi : »Saj sem Slovenec tudi juz ., .« in — odšel je iz krčme. V tej dogodbici med slovenskimi kmeti v krčmi koperski imajo čitatelji par tipov iz naših borb. Tu ga imajo moža, ki je izdajica — iz go- lega strahu. To je posledica groznega tero- rizma — moralnega in gospodarskega —, kakor- š njega se poslužujejo gospoda, da vzdržujejo v jednem delu našega ljudstva še vedno — duh su- ženjstva !! Tako revše je nevedno tako, da res vidi prijatelje, kjer somu sovražniki, da misli, da je pri- jatelj onim, k;i so mu le tirani, a on je le njihov suženj. Potem pa, ko si mu vendar segel do srca, pa je poparjen in bi rad — pa se boji! To so sužnji iz golega strahu ! Laško gospodarstvo. Iz Milj poročajo »La- voratoru«, tla je bil prvi sklep novega občinskega