Listek.
7<>3
je g. K. Jeraj s priznano tehniko, pa tudi orkester je bil jako dober. — O klavirskih točkah ne morem pisati iz umevnih razlogov. Kar se dostaje Lisztove rapsodije, prepisal bi najrajši namesto kritike Tirza iz Baudelairjevih »Fleurs du mal« ; saj utegne takega glasbenika kakor je Liszt, pač najbolje označiti z besedami le pesnik. — Smetanovi »Češki plesi« se radi izvajajo šele sedaj, deset let po smrti skladateljevi; furiant je jeden izmed najlepših, najognjevitejših
Če si torej ogledamo ves koncert, lahko konstatiramo uov korak dalje na polji naše umetnosti. Ozrimo se nazaj; koraki so vedno večji, kar ni mala zasluga umetuiškega vodstva; poglejmo naprej: višine, na katere hočemo dospeti, so jako jako velike. Občinstvo naj uporablja vse sile, da jih združi z onimi, ki že delujejo; samo tako dospemo še hitreje še  više!                                                                                         K. Hoffmeister.
Rokopisna slovenska pesmarica iz 1. 17S1. Gospod vodja J. Dernjač, upokojeni nadučitelj v Sevnici na Štajerskem,  ima star rokopis  v obliki  male 40 z naslovom :
LaV DA te eVm In CHorDIs
E T  O R G A N O
Lobet ihm mit Sevteufpil und Orglen. Psal.   150  V.   4.
Geherig
Dem Herrn Bernhardus Zimmermann
Im Jahr Chrifti zusamgetragen vvorden   1781
I : M : H :
Cantor.
ZU Sanct Barbara in Kallos
iiber den Dragg Flus            JU1,V
Prostor med   »Flus«   in  »Juny« je tako zamazan, in predrt,  da se ne more videti,
kaj je stalo tam.
Rokopis obseza 286 stranij; do str. 45. so preludije in fiige za orgljavca; od str. 46. do 94. sta dve latinski maši ex C-dur; do str. 107. so zopet preludije, do str. 126. je spremljevanje k litanijam; do str. 133. je Reqtiiem ex C-dur; do 136. preludije, do str. 139. je igra na. orgijah za veliki četrtek, str. 140. je prazna; str. 141, —2. je »National - Walzer« ; str. 143.—44. modulacije CJU§ eiltem Soite ilt beti dllbereil gU geljeit Uernitttefft be§ 6/5 Accord; str. 144.—163. so Praeambula pro missis defunctis« ; str. 164. — 95. so prazne, str. 196. je »Marsch« ; str. 198.—203. so prazue; od str. 204. do  236. je tekst nekaterih slovenskih  pesmij   brez sekiric,  ostale strani so prazne.
Na str. 204. —5. je DUHOVSK.A PESSEM NA Zhail Jesusu Marie inu Svetimo JoshebHo. (8 kitic\ Na str. 206. — 7. je Postna Pessem od jesushouga Terpleiua (7 kit.). Str. 208.—2ii. je Pessem od Krischouga Potha (14 kit), str. 212.—214 Pessem od Bashe Luvvesni (9 kit.); str. 215.—221. Pessem Per Saktermo DeLLu na to Terpleiu christuschovu (28  kit.); str.  222.—225.   Pessem na sveti Vezher.  (12  kit.).  Na   str.  231.
do 334. je SStnbt)d)e§ 23auent  Stebt,  str.   235   2Bittbiid)ež   n. 1. ((ateimjd)e§ ?) groucit 2ieb »on Sftaria 3eH.
»Pessem na sveti Vezher«  in  „2Butbil'cfie§ Sanevn Stebt" sloveta tako;
Lubi moi gregor,  kaj  menish, kaj je to,          Jacob pober se,  kai bosh godernou  to,
Kak ludje gredo od vsili krajo nizoi                 Nei se mi Plezhe to desno sagrello bo,
More bit kej noviga,                                            Navem al si obnorou  ti,
Nedo  upije hopsasa,                                             Al ti kai  drusiga fali,
Slishem da klizhe valentna muhouza.                 De me gor sheneš,  kir vse drugo spi.
764
Listek.
Otraglovi Janez, sei to poshlushei sdei, Kak   upije en   Pubizh,   klizhe   Paftirie   vse Osnanuje  jem,  de se je rodiv to Nozh En lepi Kral mladi, tam veni Reuni stalozi.
Zhakei nei ustanem,  sam   ven shou   gledat
bom Zhe se mi slasesh sa meh te   pahuou bom Avbe pazh je res  vse to, Lub moj Brad,  kai s tega bo Gledat poidemo mi  tudi  vsi Sosedi.
Sdei ni  dergazi s kazhi (?) h kovazhi
Josepha Rezhi (?)  doma leshi na pezhi.
Gresh Miklousho,  poklizhi ga sem
Jest pa k Valentna grem
De se vkob spraumo   i no na pot podamo.
Slishish valenten, kai ponefsesh temo Detezo
Prediva shest povefsmu no Speha pet funto
Glei  ti lub moi Miklaush
Temu tud  en Offer  dash
Jest pa ponefsem mu Jaiz en pouhen Kosh.
Lubi  moi Juri le buzho   usemi  tudi
To jagne to  plezhe bo pa Nesou Audreizhe
Catra pa en par kokosh
De pa supo skuhala   bosh
Sa divizo  Mario ne  Starga   Josepha
Ti Miza no Spela,   zhe bosh tud kai mela
Le hitro, le hitro klobase se she  pezho
No eu par   golobiz
Eno Moshno Shestiz
De si bo mela Sa zhem kubt pleniz.
Hitro   le    poidmo,   de Nozh   ne mine pret
Pote navemo, nei pa Joseph sveti naprei
De hitro poidemo tei
Tobaca Josephu dei
De se on sdrami, de poide hitro  pred nami.
Sofset kai  vidish,  kai more nec to bit De tam uti Stali se je sazhelu svetit Guisho (guishno ?)  tam to Dete  bo Kir nam je   povedano Ja ja prav ti  imash,   lubi  Miklaush
Zhakei  per vratah tiho  pogledamo,
Glei ga tam vjaslah med offiam no volekom
Ach ti Dete Cartano
Kak se sveti lebo
Sam Boch ga je Dau huafsmo od Resheino.
Ach hiba nasha Mati pre sveta Diviza
Sprosi nam to  Nebo od  toiga Jesusa
De nam bo  dau nebo
H nafsimo Svelizeino
De bomo na Kubu per svetmo Josephu.
Windifches Batiern Liedt.
Ty S'  teshkim dellam obloshen isvolen Kmetski stan Poslushai jest tebi ozhem, kyr si   S'martroj  obdan Povedati tvoj  leben vefs,  koku Se mash  dershat Kai moresh strit, kir imash zhafs,  kir ne moresh saspat Dai zhast Bogu,  gori v Nebu sa  ufse kar ty imash Smisfli,  de  ty sa ufse Blagu,  mo Zhast no hvalo dash.
Kir S'jutraj ustanesh S'postele,  nu Se Si Liže umeu, Poklekni dol na kolene,  pret k bosh   delu Sazheu, Sahvali tuoiga Stvarnika,  de te je on  to nozh Varvou od greha nu Pekla, pregnou peklensko mozh De te Hudizh Skoz Skushnave, ni mogu Smotiti Al pak Skos Smertne teshave,  Dusho  pogubiti.
Zhres tou Stur dobro  manengo,   Kedai Shiustanesh gor, Is tvojoj  vestjoj  Raitengo,  popret   ko gresh na dvor; Smisli,  de Sgodna Manenga, ta dan srezhen sturi In sezer te zhaka Raitenga,  ob posledni uri. Hudizh Si ja,  koker en Ion,  tebe ozhe poshreti, De bi te Saboj  v pekli greu, tebe ozhe  poshreti.
Listek.
7^5
Kir fi Slii ufse Bogu zhres dau,  Dusho, Serze, tellu
Tvojo Drushino vkupei Sbrav,  podai se k'  kofsilu ;
Na pafsi Se Spouishnostjoj  našit (!)  tvoju truplu
Al var Se Sposhreshnostjoj,  Samirit Se Bogu;
Smifsli,  de profsish ufsaki dan,  dai nam ufsak daini   Kroh
Satou tudi na bodi len,  de te Straifa Bog.
Potem Se podai na polle S'  vefselam   delati
Stegni  vunkai tvoje Roke,  posabi marmrati,
Zhres to Rofso,  zhres veter desh, zhres tu hudu vreme,
Bog poshle Rofso,  veter,  Desh,  on dela ufse vreme.
Pa ftvar na fmeje marmrati,  zhres Svoiga Stvarnika,
On  Sna tud tebe Straifati,  Svoiga Podloshnika.
O  Shlahtni  Stan, zhi prov dershan,  o Srezhni  kmetshki Stan
V   Paradishu od Boga Sbran h ozhetu Adam dan; Groffv,  Ftirshti morjo obstat,  de nieh  Predeidezi So mogli Pluga,  koker ti  Hmetezi
Jacob,  David,  inu Moijses, Isac no Abraham
So Sklenali Skos leben vefs,  med tim gmein Pastirjam.
Bog Sijsi  rojen od Matere,  ta kmetshki  Stan Svoli,
Na jishe druge Erberge,   Slatku vstalzi Saspi
Pa Angel osnanit pride Pastirzi   vftante gor
O gloria nei fe fuide,  ufsa zhast samkei na dvor
V   Betlehemski  Stalezi, Jesus Kralez leshi,
Pred  Nijm Pastir lepu klezhi,  Roke   gori dershi.
Ta pervi Edelman je biu Paver Stvarjeu na Svet Od nega je Kral, Zefsar Shiu,   rodiu ga je ta Hmet. Sakai  fe ozhesh Shvarati,  Zhes tvoi  ponishui  Stan, De mash veliku preftati,  S'  dellam Smujoi  obdan ? Poterpi ufse teshaue  rad,  usem tvoi Krish  volno gor. Zhi ozhesh  v Nebu kralovat koker Svet Isidor.
Svet Isidor je biu  en  Hmet,  ko  ker t i j
V   terpleinu Birtou dougo leit bres ufse nevolnofsti Defsetinu gospufki dau,  Dazio Zefsarju
Gratalu mo je, Kar je Siau, nezh ni pomeukalu Potegni tudi tij Sa nijm, Zhi ozhesh srezhen bit, Bog je Staboj,  Se na bojim,  ufse more tebi prit.
Zhasti  tedai, kir si,  Boga, Doma  ali na Boli Hvali tij  tvoiga Stvarnika,  na bosabi ni kol Rezi Sjutrei,  rezhi Svezhir:  bod zheshen o gospod, Jest sem tvoi.  tij  Si  moi  Pastir,  vishai mene poufod ; Nei se Sgodi ufsel nad menoi tvoja Sveta volla Zhem  rad shivet pod Buteroj  varvat se greha.
t
Tebe lubim,  dokler shivim,  dobrota narvezhi Tebi slusbit jest oblubim is žele moje mozhij.
V   tvoji gnadi  obdershi,  te profsim ponishnu
766
Listek.
Od tebe me ne savershi,  ne zhasnu ne vezhnu Tebe,  o Bog zhem shiveti,  tvojo pomozh mi dai V tvoji gnadi Shelim vmreti,  to  .  .  .  (zabrisano).
Pesniške vrednosti nimajo te pesmi, kakor sploh ne slovenski proizvodi te vrste do Vodnikovih »Pesmi za poskušnjo« leta 1806.; najslabša utegne biti »Pessem Per Sakteremo Dellu id«, katero je morda zložil drug pesnik, ker piše »vfe« namesto »ufse«, dasi tudi drugje v pesmarici ne najdemo doslednega pravopisa. Narečje v obče je štajersko; to dokazujejo dajalniki na ,,o" n. pr. „Miklousho'-, ,,temo Detezo". Nahaja se tudi dolenjski „u'' namesto „ol; n. pr. ,,sazhellu"; tudi orodnik na ,,oj" pri samostalnikih ženskega spola kaže na narečje štajersko ob hrvatski meji, n. pr. „martroj". ,,Hmet" namesto ,,kmet" se ne govori na Štajerskem, kolikor je znano meni, morda je to organska posebnost dotičnega pisavca. Oblika ,,pouhen" tudi ni štajerska. Lepi so nekateri sedajuiki  v  pomenu  prihodnjikovem,  n.  pr. Jest  pa   ,,ponefsem"  i.  t.   d.
Zauimljiv je ponos,  s katerim naglašuje  „2Btltbt)"d)e§ Scmem Siebt":
Ta pervi Edelman je biti Paver Stvarjen na Svet.
Tu pa tam so se tudi stihi obnesli dobro. Kot rani poskusi posvetnega pesništva na Štajerskem iz dobe pred Vodnikom naj se ti  dve pesmici otmeta pozabnosti.
Kdo je cantor J. M. H., nisem mogel zvedeti, dasi sem vpraševal pri župniškem uradu  pri Sv. Barbari v  Halozah.                                                              Dr.  K.   Glaser.
Ivan Mažuranid, Smrt Smail-age Cengijiča. Protumačio F. Cherubin Segvic'. TJ Zagrebu Tisak dioničke tiskare. 1894. v. 8°. 58 str. — Minilo je skoraj pol veka, odkar je Ivan Mažuranič izdal svojo pesem (v »Iskri« leta 1846.) O tej pesmi se je mnogo pisalo, in sicer ,,najviše (— incredibile dictu !) o očinstvu njezinu!", kakor pravi g. Segvic, Politična antagonija je zaslepila srbske nasprotnike pesnikove, da so mu jemali avtorstvo te pesmi in da je moral še lani sin pesnikov od sodišča iskati brambe za razžaljeno čast očetovo nasproti nedostojnemu opadanju. Pisalo se je tudi priličuo dosti z estetskega in literarnega gledišča. Spominjam le razpravo dra. Fr, Markoviia (v šestem divot-izdanji. V Zagrebu leta 1876) in razprave J. Pasariča v različnih programih zagrebške gimnazije. Ali tolmača, katerega je brez sumnje nujno potrebovala velika množica čitateljev in katerega si je zaželel že Vj. Klaic (v programu zagrebške gimnazije za leto 1874./5.), tega ni bilo. Trebalo je skoraj dvajset let, predno se je izpolnila ta želja, premda se noben proizvod hrvaške književnosti ne čita tako obilo kakor baš Mažuraniceva Smrt Smail-age Cengijiča in dasi je bila potreba komentara očividna. Zatorej je g. Segvic vreden vsega priznanja, da se je lotil tega prekoristnega dela, katero mu je dobro uspelo, kar priznavamo brez okolišajev in zaradi česar njegov tolmač prav toplo priporočamo.
V uvodu govori pisatelj o vztočnem vprašanji, ki je v oni dobi zanimalo sosebno ,,Ilire", in o povodu, kije pesnika navdušil, da zasnuje svoje delo Pridejano je nekaj besed o tehniki te pesmi, potem pa je natisnjena pesem z obširnim komentarom, ki se nanaša na pesmi realno in jezikovno stran. Na konci uvoda (stran 6.) veli g. Šegvič: .,. . . čitatelj ... če uvidjeti namah, da nije ovo gorki izlijev mržnje protiv Muhame-dancima, koje je smatrao rodjenom bračom, nego živa slika mržnje, uesnošljivosti i okrutnog tiranstva, koje hoče, da se razara." V tolmači (stih 443.) pravi: ,,Nije Novica kakov obični pribjeg, on je junak i ako Turčin. Smutilo ga je tirjanstvo nemilog srdnika te u potlačenima nazrijeva svoju braču, ma koje vjere bili". Na konci komentara pa zopet uči, da je bil namen pesmi dokazati, kako iz kalnega blata mržnje ,,izviru jadi lijepe slovinske zemlje; ti če jadi prestati, kada se tiranstvo, oličeno u Smail-agi stade klanjati simbolu prave slobode,  Krstu,   kada mržnja potone   na dno  pakla,  a  zavlada si-