PoStntna plačan« v goMV ovenski marmrm Štev. 60. V Ljubljani, torek 14. marca 1939. Leto IV Ultimat Nemčije ©srednji češkoslovaški vladi: Namesto ČSR - tri samostojne državice Po nenadnem sestanku slovaškega voditelja dr. Tisa sinoči pri Hitlerju naj bi slovaški deželni zbor danes oklical samostojno slovaško državo - Mobilizacija letnika 1913 v Nemčiji . drafislava, 14. marca. o. Položaj na Slovaškeem se po imenovanju nove vlade in po ukrepih, K* Jih je vlada izdala, ni nič izboljšal, Po vseh večjih krajih je včeraj prišlo do novih spopadov med Hlinkovo gardo in med oblastmi. Agitacija za proglasitev samostojne slovaške države je v neaeljo in včeraj zavzela izreden obseg. To agitacijo je zlasti pospeševalo dejstvo, da je bivši slo-vaški minister Durčanski govoril vsaki dve uri v dunajskem radiu ter vabil Slovake, naj obračunajo s 5*hi in se odločijo za samostojno državo pod Hitlerjevim pokroviteljstvom. Durčanski je obljubil rešitev v štiriindvajsetih urah in naznanil tudi, da je na Dunaju pripravljena posebna slovaška ^8'ja, ki bo vkorakala v Bratislavo ter izvedla ločitev Slovakov od Čehov. Bivši predsednik slovaške vlade dr. Tiso je bil včeraj popoldne nenadno povabljen k Hitlerju. Odpotoval je iz Bratislave na Dunaj, kjer se je sestal z dr. Durčanskim. S tem vred in v spremstvu voditelja Nemcev na Slovaškem Karmasinom je s posebnim letalom letel v Berlin. Po prihodu V Rorlin em J n 4*Ita< m iniciai* vnii Pihhpnirnn n a na čo Hi^lor n cnraiom« m«.' Po sestanku s Hitlerjem je dr. Tiso telefonično govoril s predsednikom češkoslovaške republike dr. Hachom in mu sporočil vsebino razgovorov, ki jih je imel s Hitlerjem, in o zahtevah, ki jih stavi Nemčija glede ureditve notranjega položaja v državi. Po tem razgovoru je dr. Hacha podpisal sklep, da je slovaški avtonomni zbor sklican na izredno zasedanje za danes ob 10. Medtem časom se bo dr. Tiso vrnil iz Berlina v Bratislavo. Pričakujejo, da se bo slovaški avtonomni zbor na tej seji proglasil za državni zbor in razglasil hkratu ustanovitev samostojne slovaške države. Poročajo, da je Nemčija ponoči poslala praški vladi spomenico, v kateri zahteva namesto do- sedanje češkoslovaške republike ustanovitev treh samostojnih držav: Češke, Slovaške in Karpatske Ukrajine. Nemčija vidi samo ▼ taki ureditvi feško-slovaškega vprašanja jamstvo za mir v tem delu Evrope in j© pripravljena Čehom, Slovakom in ^Ukrajincem jamčiti za nedotakljivost njihovega ozemlja in politično svobodo. Položaj na Slovaškem je zadnje čase tak. da Nemčija ne more ■več mirno gledati sedanjega stanja na Slovaškem in krivičnega ravnanja i Nemci ter Slovaki. Nemška spomenica vsebuje tri točke: 1. Slovakom je treba takoj priznati pravico do samoodločanja. 2. Ib praške vlade morata odstopiti vojni minister general Sirovy in notranjT mTnister Fišer. 3. Praška vlada mora Nemčiji dati takoj jamstva o spoštovanju pravic nemške manjšine na Češkem in na Moravskem. ' Praška vlada je imela vso noč sejo. Poročajo, da je sprejela vse nemško zahteve, ker ji kaj drugega pač ne preostane. Miinchen, 14. marca. AA. Reuter: Včeraj so bile poklicane po ! orožje vse osebe, ki pripadajo rezervnemu razredu 1913. Mnogi obvezana so morali oditi takoj od posla v vojašnice. V toku današnjega dneva je odpotovalo veliko vojaštva iz Monakovega na Dunaj. Minister za propagando je preje trdil, da potujejo te čete na Dunaj za revijo čet, ki se bo izvršila na Dunaju pred Hitlerjem o priliki proslave obletnice priključitve k Nemčiji, Poročajo, da se je začelo veliko gibanje čet v bližini nemško-češke meje. To vesteh iz dobro poučenih^ virov štejejo te čete okoli 200.000 mož. Del teh čet se nahaja v Dresdenu, drugi v Leipzigu, tretji pa na Dunaju. London, 14. marca. o. Angleška vlada je na včerajšnji seji razpravljala o položaju na Slovaškem. O seji ni izšlo nikako poročilo. Pač pa pišejo listi danes, da Anglija ni vezana jamčiti za sedanje češko-slovaške meje ali za obstanek države, kakršna je, češ da ČSR ni izpolnila pogojev, ki bi bili za to jamstvp potrebni. Drugi listi spet izražajo praški vladi svoje simpatije, toda ničesar drugega. Miinchen, 14. marca. AA. Reuter: Med nemškim ljudstvom mnoga govore o gibanju nemških čet v toku zadnjega tedna. Opaziti je bilo predvsem gibanje čet na cestah v 6meri proti Salzburgu. Na drugi strani 60 prihajale čete iz Niirn-berga v Miinchen. Te čete so v glavnem mehanizirani oddelki z lahkimi in protiletalskimi topovi ter lahkimi tanki. Konec minulega tedna so bile monakovske ulice polne letalskih čet s topovi. V zadnjih dveh dneh je o.paziti prevoz čet z vlaki in velikimi tovornimi avtomobili iz Monakovega proti Solnogradu. Budimpešta, 14. marca. Madžarski krogi z največjo pozornostjo zasledujejo po.tek sedanje slovaške krize. Neodvisnost Slovaške ne pomeni 6amo zadnje upanje za vrnitev Bratislave Madžarski, temveč pomeni tudi to, da bi ves severni kakor tudi zahodni del Madžarske mejil na Nemčijo in nemške podložnike. Nemški vpliv bi postal s tem še močnejši. Praga, 14. marca. m. Z ozirom na nadaljne ostre napade nemškega radia ter na poročila nemškega časopisja, se morajo mesta Brno, Jihlava, Olomuc in Budejavice smatrati kot nemško življenjsko področje. Vsi praški krogi so v skrbeh, da bi prišlo tudi do zasedbe sedmega pasu, v katerega spadajo omenjena mesta. Čeprav za ta načrt češkoslovaška javnost še ne ve, vlada v političnih krogih zaradi njega veliko razburjenje. Uradno poročilo o sklicanju slovaškega deželnega zbora; (Zgodovinski dan za bodočnost Slovakov' Praga, 14. marca. Uradno poročajo: S soglasjem predsednika češkoslovaške in predsednika slovaške vlade je predsednik republike sklical slovaški parlament za danes. Seje se bo udeležil tudi bivši predsednik slovaške vlade Tiso. Da-naSnja seja slovaškega parlamenta pomeni zgodovinski dan za Slovaško, ker se bo odločalo o njeni bodočnosti in obstoju slovaškega naroda. London, 14. marca. Diplomatski urednik »Ob-eerverja« piše, da ee vprašanje Slovaške hitro bliža svoji rešitvi. Kaže, da bo na današnjem sestanku parlamenta v Bratislavi proglaSena odcepitev Slovaške od Češkoslovaške ter, da bo osnovana neodvisna slovaška država. Izve ee, da bo zaradi dogodkov v Češkoslovaški prišlo do razgovorov med angleško in Irancosko vlado v zvezi z jamstvom sedanjih češkoslovaških meja kakor je to določeno v munchen6kem sporazumu. Dasi določa miinchenski sporazum varstvo češkoslovaških mej, bi vendar štiri velesilo ne predveele nobenega koraka v primeru, da Slovaki sami sklenejo odcepitev od Češkoslovaške.. J zgleda, da je Nemčija delala na to, da do te odcepitve pride'. Na drugi strani pa se izve, da Madžari ne bi sprejeli s prevelikim navdušenjem neodvisno Slovaško, ki bi bila pod nemškim pokroviteljstvom, ke- bi jim to onemogočilo uveljavljenje teženj po Karpatski Ukrajini. Obisk madžarskih voditeljev v Rimu Budimpešta, 14. marca. o. Uradno poročajo, da bosta predsednik madžarske vlade gTof Teleky in zunanji minister grof Czaky obiskala Rim v P£yi polovici aprila. S tem bosta vrnila zadnji I, italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ^ “udimpe§ti ter se z italijanskimi političnimi i* razgovorila o bodočem sodelovanju med trak arsk° in Italijo, kakor ga narekuje in kakor »a bo narekoval položaj v Srednji Evropi. Angleška vlada vabi maršala Coeringa v London London, 14. marca. o. Poročajo, da nemško angleška trgovska pogajanja, ki se jih udeležuje trgovinski minister Stanley, ugodno potekajo in se bodo končala 6 sporazumom. Po tem sporazumu se bo trgovsko sodelovanje med Nemčijo in Anglijo zelo poživilo in bo služilo kot priprava za politično sodelovanje. Predsednik vlade Chamberlain namerava povabiti v London maršala Gdringa, Vrhovnega voditelja nemškega gospodarstva, da bi pri tej priliki dopolnili razgovore, ki jih zastopniki nemške in angleške industrije imajo zdaj v Berlinu, seveda, če se bodo ti razgovori končali z uspehom. Pri tej priliki bi bila razprava tudi o političnih vprašanjih zla6ti o kolonijah. Predsednik bolgarske vlade potuje v Turčiio Sofija, 13. marca. Jutri bo odpotoval v An-fcaro predsednik vlade in zunanji minister Kjo-seivanov, da podaljša bolgarsko-turško prijateljsko pogodbo, ki te dni poteče in da vrne obsik predsedniku turške vlade. Prijateljska pogodba o nenapadanju in razsodišče med Bolgarsko in Turčijo je bila podpisana za vlade Kalfova, 6. marca 1929. Podaljšal jo je leta 1933 predsednik Mušanov. Sv. oče Pij XII. blagos!avlfa Jugoslavijo Vatikan, 14. marca. o. St* oče Pij XIL je pokazal izredno pozornost do naše države s tem, da je včeraj dopoldne sprejel v posebni avdienci našega pravosodnega ministra dr. Ružiča kot prvega zastopnika tujih odposlancev. Dr. Ružič je vodil jugoslovansko zastopstvo za kronanjske slovesnosti in je s kraljevskim poslanikom pri Vatikanu dr. Miroševičem-Sorgom zastopal Jugoslavijo pri tej priliki. Sv. oče se je dolgo raztovarjal z ministrom dr. Ružičem. Ob slovesu je Pij XII< podelil svoj visoki blagoslov kraljevskemu domu, kr. namestništvu, jugoslovanski vladi in vsemu Jugoslovanskem« ljudstvo. Po avdienci ministra dr. Ružiča je sv. oče sprejel kr. poslanika pri Vatikanu Miroševiča in njegovo soprogo. Novi vatikanski državni tajnik kardinal Magli-one, ki je danes prevzel svoje posle, je tudi sprejel v avdienco ministra dr, Ružiča in naše zastopstvo, ki je bilo navzoče pri papeževem kronanju. Popoldne je’ državni tajnik svete stolice priredil vsem zastopstvom, ki so se udeležila slovesnosti o priliki kronanja sv. očeta, ter diplomatskemu zboru pri Vatikanu, sprejem v dvorcu v papeški poletni rezidenci Castel Gandolfo. Ustanovitev mestne policije v Kranju Ljubljana, 14. marca. Ž uredbo ministra za notranje posle z dne 10. marca 1938, III. br. 8727, je bilo ustanovljeno predstojništvo mestne policije v Kranju za podro.čje občin Kranj in Stražišče. Predstojništvo začne poslovati 15. t. m. (Kr. banska uprava dravske banovine.) • Vremensko poročilo Pokljuka: —7, delno oblačno, 55_cm snega, srenec. Dom na Komni: —12, sončno, 145 cm snega, srenec. Dom na Voglu: —8, sončno, 135 cm snega, pršič. Mozir. planina: —7, sončno, 75cm snega, pršič. Peca: —10, delno oblačno, 70cm snega, pršič. Predsednik francoske republike, Lebrun. je včeraj sprejel novega francoskega poslanika v Burgosu, maršala Petaina, ki bo nocoj odpotoval v Španijo. Kako poročajo Nemci o dogodkih v CSR Berlin, 14. marca. o. Nemško časopisje obširno poroča o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem. Način poročanja je tak, kakor je bil ob dogodkih v lanskem septembru. Vsi listi prinašajo poročila pod senzacionalnimi naslovi. Tako prinaša »Berliner Borsen Zeitung« poročilo pod naslovom >Češko nasilje kot za Bene-ža«. »Lokal-Anzeiger« pravi, da se je nasilje v Češkoslovaški povečalo in da je vidno, da Čehi ne računajo z interesi Slovakov in Karpatskih Ukrajincev. »Deutsche AUgemeine Zeitung« smatra, da so Čehi krivi, da se je položaj zaostril in da je zaradi tega razburjenost dosegla najvišjo stopnjo. Značilno je za politiko in miselnost Čehov, da so se v Brnu slišali vzkliki: >Beneš se bo vrnil!« To dokazuje — piše omenjeni list — tudi popolno nerazumevanje sedanjega položaja. Zatem list pravi, da se je za te dogodke na Slovaškem treba zanimati, ker je med sedanjimi žrtvami terorja tudi nekaj Nemcev. Te žrtve so padle komaj &ekaj mesecev po miinchenski konferenci. »Nacht- ausgabe« poudarja, da se je položaj zelo zaostril in da teroristi ustvarjajo med Slovaki in Nemci nevzdržno ozračje. »Hamburger Fremdenblatt« pravi, da so zadnji dogodki v Brnu ter po drugih mestih izraz mržnje. Danes zvečer gfasovante o državnem proračunu Belgrad, 14 niarca. m. Na današnji seji narodne skupščine bodo razpravljali o predlogu državnih dohodkov in o finančnem zakonu. Razprava bo trajala ves dan ter bo končno glasovanje o državnem proračunu in finančnem zakonu proti večeru. Daruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani! Razglas Otona Habsburškega Pariz, 14. marca. Nadvojvoda Oton Habsburški, ki se je zadnje čase mudil v Parizu, je za obletnico, kar je Nemčija zasedla Avstrijo, izdal poseben razglas >na avstrijsko ljudstvo«. To je- po letu dni prvič, da ee je oglasil pretendent na avstrijski cesarski prestol. Oglas, ki ga prinaša francosko časopisje, pravi: »Ob prvi obletnici, kar je bila nasilno zasedena naša domovina, se zahvaljujem vsem tistim, ki so dokazali neomajno zvestobo veri v večno Avstrijo in s tem veri v našo vladarsko hišo. Ta neštevilna pričevanja o vdanosti jasno kažejo, da Avstrija živi še vedno, čeprav je oropana vseh pravic in čeprav je avstrijsko ljudstvo grdo zatirano. Avstrija je eeio močnejša in zavednejša kakor je kdaj bila. Naj bi vse Avstrijce prevzelo prepričanje, da bo kljub sedanjim težavam pravična stvar konec koncev zmagala. Bog ne bo nikdar zapustil Avstrije! V pregnanstvu, 1. marca 1039. OTTO.« Listi pristavljajo, da bodo tega razglasa deležni predvsem avstrijski begunci, v Avstrijo samo pa bo težko našel pot in še težje dobil kaj odziva. Saj je po lanskem 13. marcu habsburška stvar v Avstriji za vedno pokopana, pa najsi habsburški krogi delajo še take utvare. Avstrijski begunci v Parizu so imeli za obletnico priključitve spominsko prireditev, katere se je udeležil tudi Oton Habsburški. Dunaj. 14. marca. Listi objavljajo uradni sklep nemške vlade o zaplembi vsega habsburškega premoženja na nekdanjem avstrijskem ozemlju. Vse premoženje je odslej last nemške države. švicarski, poljski in grški poslanik so hili včeraj sprejeti pri španskem zunanjem ministru Jordanu in mu izročili svoje poverilnice. Vesti 14. marca Angleška kraljeva dvojica med svojim potovanjem po Ameriki ne bo obiskala Newyorka in svetovne razstave, kakor je bilo prvotno določeno, marveč samo uradno ameriško prestolnico \Vashington in pa bivališče predsednika Roosevelta v Hyde-parku. Angleški zunanji minister lord Ilalifas je včeraj v poslanski zbornici ostro prijel časnikarje, češ da s pretiranimi poročili otežujejo delo vlade za mir in za obnovitev angleške moči. Japonski vojni minister je včeraj v zbornici izjavil, da hočo Japonska skleniti trajen sporazum s Kitajsko, da pa Kitajci za zdaj še nočejo nič slišati o tem. Španske nacionalne oblasti 60 zamenjale sina generala Miaje za Miguela Prima de Rivcro, sina pokojnega španskega diktatorja de Ri-vere. Miajev sin je takoj odpotoval v Valen-cijo k očetu. Načrt o petletnem miru na svetu si je zamislil angleški minister Samuel Hoare. Pri izvedbi tega načrta bi sodelovali Hitler, Mussolini in Stalin ter predsednika angleške in francoske vlade v soglasju s predsednikom Združenih držav Rooseveltom. Ti možje bi — je dejal angleški minister — po uresničenju tega načrta postali dobrotniki človeštva. 73 švicarskih vojakov, ki jih je zajel snežni vihar 2300 m visoko, kakor smo poročali v nedeljski številki, se je z lastnimi močmi Tešilo iz neprijetnega položaja včeraj, ko 60 viharji ponehali. Novo odkritje o pravih vzrokih težnosti naznanja judovski učenjak, matematik in naravoslovec Einstein. Po njegovih trditvah je pravi vzrok težnosti neki pojav, ki je v sredi med elektriko in magnetizmom. Novo odkritje bo pojasnilo vse, doslej še nerazumljive skrivnosti o snovi in njenem izžarevanju — trdi Einstein. Treba je seveda čakati dokazov. Varšavska policija je zadnje dni izvedla obsežne preiskave v prostorih nacionalistične stranke in na varšavski tehniki, kjer je imela stranka naiveč pristašev. Vse njene vidnejše Člane so zaprli Preiskava je menda v zvezi z zadnjimi demonstracijami proti Nemčiji in proti zunanjemu ministru Becku. Angleško-poljsko družbo za pospeševanje trgovine med Poljsko in angleškimi kolonijami bodo v kratkem ustanovili v Varšavi. Priprave za ustanovitev družbe je vodil posebni angleški odposlanec admiral Osborne, ki se je mudil Varšavi tiste dni, kakor italijanski zunanji minister. Poljska bo iz angleških kolonij dobivala predvsem surovine za svojo industrijo. Italija bi jamčila nedotakljivost Češkoslovaške, a najprej se mora na znotraj urediti, se odpovedati vsem političnim zvezam in izvesti razmejitev. To stališče je zastopal predsednik Italijan, vlade Mussolini ob obisku angleškega predsednika Chamberlaina v Rimu, kakor poročajo angleški listi zdaj, ko »o zaradi ČSR nastale nove, dobro pripravljene države... Med Japonsko, Nemčijo in Italijo so se začela podajanja o novi ureditvi trgovinskih zve*. Finančno stanje mestnih občin - nevzdržno Za!i!«*e, ki tife j« predfož .a Zvezo mest predsedniku vlade V ®elgr#4 ata prispela župana iz Ljubljane in Magreba, dr. Juro Adlešič in dr, Peičii, ter sta bita obenem z belgijskim županom Vlado Iličem sprejet« pri presežniku vlade, pri finairf* nem ministru in pri ministrskemu predsedniku in nar. zdravje in notranjem ministru Dragiši Cvetkoviču, Pri tem sprejemu so vsi trije župani izročili resolucijo, ki so jo izdelali finančni strokovnjaki tek občin, Zastopniki ujest v njej ugotavljajo, da je fioančno stanje naših mest neugodno, da je večina mest v državi preobremenjena in prezadolžena. Takšno stanje je treba čimprej odpraviti, kar je v interesu tudi države same. Glavni vzrok za takšne stanje je, da so državna oblast in banovine stalno nalagale na občine finančne obveznosti, na drugi strani pa jim niso dale možnosti, da bi se njihovi dohodki zvišali. Zveza »jest zaradi tega zahtev«: Treba je čimprej isdflti zakon o samoupravnih financah, oziroma o financah mestnih oblin. Vse nnlrte in zakonske osnutke, uredbr in pravilnike je treba dostavili na upogled Zvezi mesi, *e se tilejo mestnih financ. 7,n mestne občine naj se izda odredba, da se v primeru prenašanja posameznih poslov na mesta mora zagotoviti tudi dohodek, ki je potreben za pokritje stroškov, kakor to določa zakon za druge občine. Država, oziroma banovina naj prevzame delovanje mestne polteme. C'e se to ne bi moglo zgoditi takoj, naj država, ozir. banovina prispeva vsaj •50 odstotkov za pokritje stroškov. $ 06. finančnega zakona za leto 1938-39, s katerim je predpisan 6 odstotni prispevek mest za vzdrževanje bolnišnic, naj se ukine. To naj petja še posebno za ona mesta, ki imajo svoje bolnišnice, ali mesta, ki so bolnišnice z vsem premoženjem prepustile državi brez vsake odškodnine. Izda naj še avtentično tolmačenje o lem, da se odredba o oproščenju plačevanja trošarine na vino in žganje proizvajalcev ne nanaša na mestno trošarino, ter da se občine o prost e državnih davkov in banovinskih dajatev na nepremičnine in na dohodke mestnih podjetij, finančni minister naj pri potrjevanju mestnih preračunov postopa čimbolj širokogrudno in čimbolj uvidevno. Gorenjska proga dob! več novih izogibališč K«? še vedno nimamo dvotirne železnice, bodo zamude vlakov skušali odpraviti z nov mi izegibališči Kranj, 14. marca. Lansko poletno sezono so se vsi letoviščarji in vsa gorenjska javnost pritoževala zaradi velikih zamud gorenjskih vlakov. Največ zamude so povzročali brzi vlaki, ki so z zamudami prihajali iz inoze-mstva. Ker je gorenjska proga enotirna, je do sedaj manjkalo izogibališč ter so morali navadni vlaki dolgo čakati na tej ali oni gorenjski l>ostajl zamudnega brzega vlaka. Trud postaje-načelnikov in prometnikov, da bi zmanjšali zamude, ni mnogo zalegel zaradi pomanjkanj izogl-hališč. Hvala Bogu pa se bo v. letošnji poletni sezoni na gorenjski progi 1q dalo zmanjšati zamude, ker je železniška uprava dala na gorenjski progi narediti več novih izogibališč. Tako je že konec lanskega poletja stopilo v promet tzogiballšče na postaji Otoče. Ob novem letu 1989 je bilo dograjeno tudi izogibališče v Žabnici, pravkar pa delajo pri Besnici med postajo Sv. Jošt in Podnart-Kropa novo izogibališče. 8 pomočjo teli izogibališč se bodo dale skrčiti največje zamude vlakov, in sicer zjutraj okrog osme ob srečanju brzega vlaka z Jesenic s potniškim vlakom jz Ljubljane, okrog IK>1 enajste uro ob »rečanju brzega vlaka iz Bel- grada in potniškega vlaka z Jesenic in zvečer okrog pol osme ob srečanju brzega vlaka z Jese-nie s potniškim vlakom iz Ljubljane. Ti vlaki, ki vozijo mimo Kranja okrog pol osme, so imeli redno zamudo. Zaradi srečanja teh vlakov, ki bi moralo biti v Škofji Loki, je imel zamudo navadno tudi potniški vlak i Jesenic in seveda s temi v zvezi tudi Tržičan. Z izogibališči v Zabnici in med Zgornjo in Spodnjo Besnico je omogočeno, da ne bo treba vlakom čakati na od Kranja oddaljenih postajah Škofja Loka in Podnart-Kropa in se bodo s pomočjo teh izogibališč dale skrčiti vse zamude, ki so delale potnikom in železniškemu osebju stalne preglavice. Letoviščarji, ki vsako leto obiskujejo Gorenjsko, bodo letos opazili, da je dobilo lepšo zunanjost tudi več gorenjskih postaj, tako postaja št. Vid-Vlž-marje, Medvode, Škofja Loka. Na gorenjski železniški progi čaka železniško upravo seveda še mnogo dela, Z ozirom na izredno velik promet bi bila tukaj že davno potrebna dvotirna železnica. Tudi še mnogo drugih gorenjskih postaj je nujno potrebnih razširitve in obnovitve, tako predvsem kranjska postaja, Otoče, Žirovnica in drugo. Ljubljana od včeraf do danes Mrzlo je spet postalo, kar pet stopinj pod ničlo je bilo danes zjutraj, pa bomo prav čez teden dni že dobili koledarsko pomlad. Vreme je prav svojevrstno, vsak dan se večkrat menja. Kdaj je jasno, čez nekaj ur pa spet oblačno, pa so vnovič zjasni. Močna burja vleče Se od sobote som, tako da se ljudem nič kaj ne ljubi pohajati po cestah, ampak gledajo, če že morajo po opravkih, da so čimprej pod streho in na gorkem. Pusto jo takole vreme. S strehe ie padel Davi ob pol sedmih, komaj se je dobro napravil dan, se je že zgodila nesreča. Dimnikarski pomočnik Ferdinand Vodnik je zlezel na streho. Strešna lepenka je bila rahlo pomrzla, pa je Vodniku spodrsnilo. Padel je približno pet metrov v globino in so hudo potolkel. Na glavi ima precejšnjo rano, poškodoval pa se je močno tudi v križu. Reševalci, ki so nemudoma odhiteli na kraj nesreče, eo Vodnika takj naložili na avtomobil in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Reševalna postaja je imela od včeraj do danes kar precej dela. Seatnajst provozov je bilo zaznamovanih. Pet novih cerkva bo dobilo naše mesto, kakor jo razvidno iz novega regulacijskega načrta, ki ga je bil na svoji zadnji seji pred nekaj dnevi sprejel in odobril mestni svet. Cerkve bodo stale: v Rožni dolini ob Ce--11 VIII., pri LevSevi ulici, v Zgornji šiški ob Vodnikovi cesti, blizu osnovne šole ter ob Peričevi cesti (v okraju Sv. Križa), V Mostah bo Zgrajena nova cerkev tam, kjer zdaj stoji lesena. Povečana bo cerkev Božjega groba v Stepanji vasi. „1 dobrimi deli se spomin aite umrlih I" Po tem načelu so se ravnali in darovali metlo venca na krsto za mestne reveže: g. Janko Pogačnik 900 dinarjev namesto venca na krsto g. Alojzija Vodnika; družina Franca Kolška s TyrSeve ceste Stev. 17., za počaščenje goape Anice Koblarjeve 100 dinarjev; družina Oskarja Tutte 1« Hranilniške ulice štev. 14. namesto venca na krsto goape Anice Koblarjeve 100 dinarjev. Univerzitetni profesor dr. Jovan Hadži 100 dinarjev namesto venca na krsto pokojnega g. Franca Ver* biča; g. Valentin Poženel s Karlovške e. štev. 28. v počaščenje svojega pokojnega brata Franca Poženela 100 dinarjev. Za mestne siromake v stari eukrarni pa Je dal g. Zvonimir Lukič, trgovec v Stritarjevi ulici, 500 dinarjev, v počaščenje svoje tašče gospe Helene Maček. Božati jo je vrgla Včeraj dopoldne se je med najživahnejšim prometom, ko so ljudje in vozila švigali na vse strani, tam v šelenburgovi ulici nenadoma zgrudila neka ženska. Brž se je okrog nje zbralo mnogo ljudi. Dvignili so jo ter jo prenesli v bližnji lokal, kjer eo ji poskrbeli za prvo pomoč, hkratu pa so tudi poklicali reševalno postajo. Kakor so pozneje ugotovili, je žensko zgrabila božjast. Reševalci so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico na živčni oddelek. Za osrednji slovenski prosvetni dom pridno prihajajo novi darovi. Kdor le more se odzove in plača tisoč dinarjev za kamen, da bomo Slovenci enkrat vendarle še dobili svoj osrednji katoliški prosvetni dom, kjer bo naše delo mnogo lažje, saj bodo posamezne naše centralne organizacije nameščene po pripravnih prostorih. Za dom 60 darovali po 1000 dinarjev doslej tudi še naslednji gospodje: dr. Karel Capuder, gimnazijski direktor; J. J.; inž. Lambert Muri; inž. Janez Oblak; inž. B. C.; Janez Jalen, katehet v pok.; Hvastija Frane, žel. poverjenik; Jošt Josip, višji svetnik; Cimperman Viktor, žel. uradnik; Berton- celj Miroslav, žel. svetnik; T. V.; Masič Pavle, nar. poslanec; Hojs Franc, pomočnik žel. direktorja; inž Kavčič Rudolf, direktor drž. železnic; fitfrer Štefan, vi#j; kontrolor, Stalowsky Avgust, žel. višji kontrolor; dr. Čampa Matija, žel. svetnik. Nad blagajno s« te spravit Pred tatom ni nobena reč varna. Predsnoč-njim je neznan svedrovec vlomil v mehanično delavnico Julija Weibla in se spravil nad železno Wertheimovo blagajno. Na vso srečo v blagajni »i bito shranjenega mnogo denarja, le dvesto dinarjev je naM tat. Lastnik Julij VVeibl pa trpi radi pokvarjene blagajne vendarle okrog dvatisoč dinarjev škode. Okrog 7050 bolnikov je doslej že letos obiskalo ljubljansko bolnišnico. Lanj jih je bilo ta čas 6653 — kakor se vidi, jih je letos kar dobrih štiri sto več; prav lepa številka! Včeraj je bilo v bolnišnico spet sprejetih PodeielcUš trgovci trdi o, da okrog 160 novih bolnikov, med njimi tudi naslednji ponesrečenci: Draksler Ivan, rudar iz Hrastnika, je včeraj v jami obsekaval les, pa mu je padel tram na nogo ter mu jo zlomil. Prepeljali so ga v Ljubljano. Po lestvi se je vzpenjala zasebnica Antonija Burger iz Ljubljane. Nenadoma pa ji je na lestvi spodrsnilo, omahnila jo in padla ter se pri tem poškodovala po glavi. Tam okrog carinarnice je hodil nabiralec starega železa Franc Gril iz Ljubljane. Pa se je že moralo nekaj zgoditi: nekdo ga je s steklenico tako hudo udaril po glavi, da se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. Iz leta v leto se kaže večja potreba po bolnišnici, ki bi ustrezala sodobnim zahtevam. Iz leta v leto prihaja več ljudi v našo bolnišnico, ki je že davno pretesna. Iz leta v leto se ljudje pritožujejo in tarnajo — toda iz leta v leto tudi vse tožbe, zahteve, tarnanja in jadikovanja niso drugega kakor bob ob steno! Tisti, ki bi morali slišati, so menda gluhi! kupna moč prebivalstva močno nazadufe Maribor, 14. marca. Včeraj popoldne se je vršilo v Mariboru zborovanje okoliškega trgovskega gremija. Udeležili so se ga člani skoraj polnoštevilno, vodil ga je pa predsednik Janko Kostajnšek od Sv. Martina pri Vurbergu. Občnemu zboru je prisostvoval tudi član uprave Zveze trgovskih združenj Alojz Šmuc iz Ljubljane. Iz poročil, ki so jib podali društveni funkcionarji, se vidi, da je naše podeželje še vedno v hudi krizi. Trgovci tožijo, da kupna moč kmečkega prebivalstva zopet pada, potem ko se je v začetku zime zaradi ugodne sadne letine neznatno dvignila. Pa Še od te sadne letine niso imeti trgovci na deželi nobenega posebnega deleža. Kmetje so bili pač že tako zadolženi, da so porabili skoraj ve? izkupiček za plačanje zapadlih davkov, za zapadie obroke posojil itd. Tudi kroš- njarstvo je huda šiba za podeželske trgovce. Zlasti jeseni, ko so imeli kmetje zaradi prodaje j*; bolk nekaj več denarja, 60 se razlezli krošnjarji po deželi kakor gosenice. Oblasti so šle trgovcem zelo na roko ter so orožniki polovili samo v obeh mariborskih političnih okrajih 228 krojšnjarjev z manufakturo, posodo in raznim špecerijskim blagom. Združenje okoliških trgovcev ima 324 članov, ki zaposlujejo 58 pomočnikov, 67 pomočnic, 39 učencev in 16 učenk. Imelo je lani 176.569 din dohodkov in 162.879 din izdatkov. Proračun za novo poslovno leto predvideva 108.000 din dohodkov in 83.000 din izdatkov Pri volitvah je bila v celoti izvoljena zopet dosedanja uprava za nadaljnjo dobo treh let. Ob zaključku je delegat zveze g. A. Šmuc iz Ljubljane obširno razložil delovanje zveze. St. Jernei bo dobil kopališče Št. Jernej, 11. marca. Januarja meseca se je ustanovil v St. Jerneju pripravljalni odbor za ustanovitev »Tujskopromet-nega društva«, ki je dobilo pred kratkim od banovine ' potrjena pravila in se je prejšnji teden tudi ree ustanovilo. Poročilo je ime! na ustanovnem občnem zboru zastopnik in tajnik »Tujsko-prometne zveze«, ki ga je presenetila nenavadno živahna udeležba. Soba bi bila kmalu pretesna za vse udeležence. Občni zbor je podal tudi poročila o prvih pripravah za zgraditev sodobnega bazena z dvajsetimi kabinami in prhami za zimsko uporabo. Načrte izgotavlja strokovnjak banovinski inž. g. Maček. Proračun bo dosegel cirka 150 tisoč dinarjev. Društvo je že storilo potrebne korake, da 6i zagotovi potrebne zemljo. Prav posrečena je ideja priključitvi kopališča konjskošportnemu stadionu, za katerega izgotavlja tudi banovina načrte, tako da bi vse skupaj tvorilo zaključeno tehnično in estetsko celoto. Kopališče bo ležalo tik vasi na južni strani. Ustanovitev društva (e spodbudila občino k ustanovitvi Tujskoprometnega odbora v smislu banove odredbe, objavljene v 92. štev. Službenega lieta iz lanskega leta. Po uredbi imajo taki odbori namen podpirati in pospeševati delo Tujskopro-metnih društev. Banovini moramo biti za uredbo zelo hvaležni, ker pomeni prvi sistematični in odločen korak k smotrni ureditvi tujskoprometnih vprašanj. 2elimo le, da bi začeti občinski Tujsko-prometni odbor kmalu poslovati, da pride čim-preje do sodelovanja. Saj je mnogo odbornikov Tujskoprometnega društva obenem tudi članov občinskega odbora. Poleg kopališča ei je nadelo društvo nalogo podpreti z vsemi močmi akcijo za novo cesto na Gorjance, ki jo je započela občina na banovini. Misli dalje na lastno planinsko kočo na Gorjancih, na ureditev in ustalitev cen in podobno. Sodbe pred mariborskim sodiščem Maribor, 14. marca. > sobotnem »Slovenskem domu« smo poročali o treh razpravah, ki so bile omenjenega dne dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiščem. Sodbe ae glase: 23-letni Franc Kodrun iz Za-vodne se je zagovarjal zaradi uboja, ki ga je izvršil dne 4. junija v Crni. Cisto na lepem je napadel z nožem 28-letnega Andreja Napotnika ter ga je ubil, njegovega prijatelja Antona Globočnika pa je ranil. Razprava je bila potem preložena na 1. aprila, da se zaslišijo še neke druge priče, ki jih je predlagal njegov branilec. — Pri drugi razpravi je prišla pred sodnike 53-letna babica Frančiška Ivič iz Poljčan. Poleg nje je sedel na zatožni klopi 25-letni mesarski mojster Anton Povh iz Konjic. Povh je pregovoril mlado služkinjo Kristino Lipoglav iz Slov. Bistrice, ki je z njim zanosila, da se je podala k babici Ivič, ki ji je odpravila plod. Pri tem pa je povzročila pri mladem dekletu zastrupljanje notranjih organov ter je na posledicah tega Kristina Lipoglav umrla. Ivičeva je bila obsojena na 1 leto in 1 mesec strogega zapora nepogojno. Anton Povh pa na 3 mesece strogega zapora, pogojno za tri leta. — Zadnji ee je zagovarjal gostilničar A. Simonič iz Orešja pri Ptuju. Simonič je preuredil električni števec v svoji hiši tako, da mu je kazal manjšo porabo toka, kakor je bila v resnici. Obsojen je bil na 2 meseca in 14 dni strogega zapora, pogojno na dve leti, pa pod pogojem, da plača v treh mesecih 1000 din škode, ki jo je ptujsko električno podjetje zaradi njegovih manipulacij utrpelo. izpred obrtnega sodišča ,No holt, bomo pa poskusili* Lojze je bil pri stavbeniku sprejet kot zidarski delavee; delal je 5 dni; zvečer petega dne ga je polir odpustil brez odpovedi in brez zakonitega razloga. Lojze je s tožbo zahteval odškodnino za štirinajstdnevno dobo. Pri razpravi se je stavbenik proti vil plačilu in je trdil, da je Lojzeta sprejel samo na po-skušnjo, zato ga je smel v teku prvega meseca odpustiti kadarkoli je hotel. Toda ta stavbenikova trditev se ni izkazala za resnično. Polir, zaslišan kot priča, je izpovedal, da ima od šefa nalog, da sprejme vsakega delavca le na poskušnjo; Lojzeta sicer ni on sprejel, marveč šef osebno, ki je~priči takoj povedal, da je Lojzeta sprejel le na poskušnjo. Kot stranka zaslišan pa je toženec izpovedal, da se je spočetka branil Lojzeta sprejeti na delo; ko pa je Lojze le prosil, mu je toženec odvrnil: »No, holt, bomo pa poskusili.« Sodišče pa iz teh besed ni moglo nedvomno zaključiti, da je bilo delo dogovorjeno samo na poskušnjo; vsak dogovor mora biti točen in jasen, kdor se nejasno izrazi, odgovarja za posledice. Stavbenik je bil obsojen. Druga inštanca je potrdila to sodbo. Umestno je, da vsak delodajalec mezdno pogodbo tudi zapiše, jo obrazloži in prebere delojemalcu v navzočnosti vsaj še ene pričo in duplikat izroči delojemalcu; potem bodo take pravde odpadle. Letošnje novo bok pivo pivovarne Union, Ljubljana, ki je izdelano iz specialnega slada in je izbornega okusa, pride v petek, 17. marca 1939 v promet. Pivopivcem bo to novo bok pivo gotovo prijalo. Herwer Alton: 177 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Lo nekdo je bil, ki je njegovo igro * žepom do dna spoznal in jo z budnim očesom zasledoval. Že zvok imena Bouaparte je dajal najboljšemu bančniku izraza oskubljene gosi, na kateri ni ostal niti najmanjši puh — Napoleon ga je namreč večkrat do golega oskubil. »Kaj ste vendar počeli tačas, ko me ni bilo tu?« ga je vprašat prvi konzul po svoji vrnitvi z zadnjega vojnega pobodu v Avstrijo. Mislili ste, da mi jo boste zagodli s tem, da ste moji leni v Mal-maisonu posodili papirnate franke?« Raztrgal je Josefinine zadolžnice in z zaničevanjem gledal začudenega Ouvrarda. »Tu jih imate — zdaj so plačane! Dolžnost, ki je niti bilo ni, je izpolnjena. V bodoče boste, gospod bančnik, mi6lili na to, da sicer nisem vjr .kreditov, vem pa, po kakšni strugi se pretakajo.« Naredil je nekaj korakov po sobi in se smejal. »Za kazen in v poboljšanje boste imeli priliko videti še nekoliko moralno plat.c Poslal je nato Ouvrarda za Štiri mesece v ločen zapor. O tem edinem osebnem doživetju Je Ouvrard rad pripovedoval. Če se je vozil z Antonijem po amsterdamskih ulicah, ali če je zvečer v prostorih t’Huys ten Boscha zašel v kramljanje, je vedno spet prišel nazaj na ono svoje doživetje. Pripovedoval je, kako je z namenom, da bi se raSil obupne osamljenosti, stresel po celici škatlico bnck na tla in jih potem spet pobiral ter jih prešteval, če morda katera ne manjka. 0 tem doživetju v zaporu je govoril vedno v sedanjem času, vse ostalo pa ie povedal v preteklem ali v bodočem času. »Lov za izgubljeno iglo mi je ohranil zdrav razum,« je rekel i. napol priprtimi očmi. Moralo bi jih biti tisoč in ena, bito pa jih je samo tisoč. Ene je manjkalo že ves teden. Končno sem jo ie našel v špranji med kamenitimi ploščami. Zdaj ni srečnejšega moža v Franciji. Spet sem zmagovalec.« Odprl je svoje oči na široko, kot da bi se hotel prepričati, če ne sedi več v celici. »Pa če bi tiste igle, ki jo je manjkalo, ne bi mogel najti?« je kar tako dejal Antonio. >0, potem bi jo iskal dalje. Saj vem za gotovo, da mora biti nekje tu in da jo moram najti. Čakam, doktor mi ne pride na misel, kje bi utegnila ta igla ležati, ali pa preštejem še enkrat vse, da bi eo prepričal, & so le nisem zmotij. Saj bi bilo vendar tudi to možuo, da sem še vse našel. Najprej si mora biti človek na jasnem, preden začne spot z iskanjem. Toda, kaj to pomaga. Dan mine, in še preden se človek zave, je že noč.« »Ali štejete kdaj tudi v sanjah?« >Ne, ne, tega človek no sme delati,« je zaklical Ouvrard tako resno, kot da bi opozarjal sojetnika. »To je nevarna reč. Telovaditi morate pri zamreženem oknu v eelici in globoko dihati toliko časa, da se utrudite in lahko mirno zaspite.« »Ali vam špranje niso delale preveč težav pri iskanju?« »Včasih že, seveda. Toda iglo sem vendar le našel. In to je nazadnje tudi glavno. Pomisliti morate tudi to, da mi je bučke posodila ključavničarjeva žena. Zaupala mi je, ker 6eoi bil zaprt.« Pomenljivo je dvignil kazalec in se smehljal, ko je pred vrati banke Vandevar & Co. Van Group stopil iz kočije, da bi se spet pogajal za neko posojilo. »V tej špranji,« je dejal, ko so se spet odpeljali naprej, »sem našel petdeset tieoč igel.« Ouvrard je potreboval izredno množino igel. Z razkopavanjem neštetih špranj v Amsterdamu je bil gotov šele konec julija. Bil je začetek avgusta, preden sta z Antonijem po petdnevni vožnji iz Nizozemske prispela v Reiucey. Vincenc jima je prišel nasproti. Ouvrard ju je kljub ugovarjanju zadržal čez noč. Po tem potovanju. kjer se ni samo pozdravil, temveč ei pripravil tudi dokaj obetajoče načrte, je bil silno vljudno razpoložen. Grad Reincey je bil njegov ponos. V njegovem čezmernem razkošju so prišli njegovi življenjski uspehi do veljave. Ca bi dobil Se naslov barona, bi bila posoda njegove sreče prepolna. Tako so se vozili popoldne ekozi park, katerega mični drevoredi so bili ostro osekani in okrašeni z množico kipov ter vodometi, ki jih je bilo kar preveč. V vseh teh vodometih je šumela voda. Ouvrard se je najbolj navduševal za svoje rastlinjake in brezkončne vrste latnikov, ki eo mit v nenavadnem času nudili za mizo najredkejše vrste sadja. Takole so romali kakšno miljo daleč med rastlinjake in se ustavili v vzorni vasici, v kateri so s pomočjo potrebnih denarnih rent dobivali kmetje pouk o umnem gospodarstvu. Slikoviti starinski slog, v katerem je bila sezidana vsa vaa, se je sijajno posrečil. V gradu samem ie velikanski prostori naslanjajo drug na drugega in ae lesketajo v popoldanskem soncu. Razen tiktanja neštetih zlatobronastih ur je vladala popolna tišina. Vsepovsod pa so stali ogromni divani na levjih šapah, in naslonjači in skupine stolov, na katerih ni nihče sedel in z nikomur o čem kramljal. Ob njih so stale starinske bronaste posode za žerjavico, kitajske vaze, stoli, ki se je o njih Človeku zazdelo, da čakajo na Kleopatro, in pošastno zagrnjeni svečniki, ki so tudi čakali, čakali na dogodek tako nezaslišanega pomena, kakršen bi se na tej preprosti zemlji komaj mogel odigrati. »Vidite, 6tojim na trdni podlagi, pa vendar živim silno preprosto,« je dejal Ouvrard in dal s svojimi mehkimi rokami dvema lakajema v frakih znamenje, naj odpreta krila mogočnih vrat tam na koncu dvorane, posute z mozaikom. »Tu so moji majhni zasebni prostori. Tu_ smo lahko čislo domači.« Stanoval je v domu nekdanjega plemiča. Sobe so bile majhne, stropi nizki in oprava stara, pripravna in brez okrasja. Tu je bil Ouvrard čisto prerojen, ves preprost in človeški. Tožil je o svojih kurjih očesih, kako ga bolijo, in dajal svojima mladima gostoma nasvete, kje v Parizu lahko kupita najboljše čevlje. Kramljal je o res življenjsko važnih stvareh, lupil pri tem jabolka in božal svojo debelo mačko. Pokazal je Antoniu znamenito škatlico z bučkami in ga silil, naj jih prešteje. Toda nato je bil že obed, in zopet jih je obdal sijaj, Jedli so v treh na koncu mize, ki bi zadostovala za kakšnih sto gostov. Blesk luči je lil iz srebrnih piramidastih nastavkov pod strop, in kar cel gozd sveč je odseval iz ogromnih kristalnih grozdov na zloščenem parketu. Velika posebna miza, do katere je vodilo nekaj stopnic, je bila kot oltar, s katerega so mladi, umi, razkošno oblečeni »Ganimedi« nosili daritve. Dišeča vina so bila visoke letnice. Čeprav je bila jedilnica pravi nestvor, vendar j'e bila vse prej kot smešnu. Tudi najbolj zakrknjeni cinik je bil na tihem ves prevzet, kajti jedilnica je bila silen kristalast pekel ali katedrala boginje neizčrnega bogastva^ svetišče in oltar »abstraktnega denarja v konkretni obliki«. Najvišji duhovnik ie sedel na čelu velike mize v svitu tisoč sveč in brezštevilnih zrcal. Antoniu se je zdelo, da je v podzemskem čarobnem peklu, kjer mu strežejo hudobni duhovi. Morda bi zadostovalo le da obriše rob kozarca, pa bi izginila vsa miza, on pa bi ostal sam v temi. Pogovarjali so se o senatorskem odloku in ljudskem sklepu, s katerim je bil Bouaparte imenovan za dosmrtnega prvega konzula Od tu in tam Vseslovanski ples prirejajo vsako leto v Belgradu, Letošnji je bil preteklo nedeljo, Na njem se je zbrala sama belgrajska elita. Udeležila sc ija jc tudi Nj. Vi«, kneginja Olga in ie vzbudila še prav posebno pozornost radi tega, ker je na ta ples prišla v slovenski narodni noši. Spet imajo v Belgradu novo veliko aiero, v katera je kot glavni goljuf zapleten Josip Šojhet. Zbiral je prostovoljne prispevke v korist Kluba obolelih častnikov, bivših bojevnikov in invalidov. Od ogromne vsote denarja, ki ga je nabral sani ali Pa njegovi pomagači, si je veliko večino pridržal, ;• majhen del ga res izročil klubu, v katerega uotnu je denar pobiral. Področje njegovega sleparskega dela pa ni bilo omejeno samo na Jugoslavijo, pač pa je pobiral prostovoljne prispevke celo v Franciji. Nasedli so mu tudi ugledni francoski politiki kot na primer bivši minister in sedanji predsednik poslanske zbornice Herriot, ki "»u }e dal 10.000 frankov, pripomnil pa je, da bi mu gotovo dal več, če hi mel še kaj razpoložljivega denarja. Od tega je Šojhet izročil omenjenemu klubu le 1.500 din. Nasedlo pa mu je baje še mnogo drugih odličnih francoskih osebnosti. Njegovi tovariši pa so »delali« istočasno v Romuniji, Jer prav tako izvabljali od ljudi denar. Do odkritja afere je prišlo, ker se je eden šojhetovih pomagačev * njim skregal in vso stvar izdal policiji. Ta Je odkrila, da je Šojhet imel celo svojega knjigovodjo, ki je moral delati 6eveda vse po njegovih navodilih. Vknjiiil je komaj stotino tistega denarja, kolikoT ga je Šojhet s svojimi pomagači nabral. Nekaj teh goljufov je zdaj že pod ključem, in pravijo, da policija utegne odkriti še marsikaj zanimivega. * Zaradi požiga poslopja davčne uprave se mo-T*'a *daj zagovarjati v Valjevu v Srbiji predstojnik davčne uprave na Ubu Dragiša Radavič in njegov sluga Števan Marčetič. Na predvečer državnozborskih volitev 11. decembra je na Ubu pri j !®vu6 ! 4*7 -4'-< iSO . 9 NE. Maribor | 708-4 2*4 -Sli St! ! 5 | 0 *■» Zagreb !/a8-i 5*0 -l-o 70 8 N, — — Belgrad 7W" 6-0 -2-0 10 NN\V: 2*0. »neg Sarajevo lloj-6 -Hi -31 10 t) 4*0 saeg Vis 760< 4-0 Ot ‘.Ml i 6 NE, — — Split 76U-9 8-C 31’ 40 . 8. NE, . Kurnboi |75$’4 6-1 40 a NE, i 'mm' — Rab 764-1 5'0 >l-c 90 5 ENE* *». Oaarovniis j 758*6 9*0 4*0 40 b NE, — Zakrknjen tat tudi spreten točaj Med zajtrkom je natakarici »toiil 20 litrov vina v steklenice x« pivo Kamnik, 14. marca 1939. Znanega in nepoboljšljivega 65 letnega tatu in delomržneža G., dama is Paiove, je zopet prijela tatinska strast. Na prav rafiniran način je prikrajšal natakarico pri »Tomažu« za 20 litrov vina. — V tej gostiln: je bil skoraj stalen gost in je prihajal zjutraj tudi na zajtrk. Natakarica mu je vedno postregla s toplim mlekom, kar je gost tudi vedno v redu plačal. Ni pa vedela seveda, da je tedaj, ko je bila odsotna, skoraj vsak dan napolnil 1 do 3 steklenice od piva s vinom. Vino je seveda pošlo, manjkalo pa je denarja za približno 20 litrov vina. Natakarici ni šlo v glavo, kako bi to nastalo, ker je vedno vse dobila plačano — denarja pa ni bilo. Končno je osumila njenega stalnega gosta, ki je prihajal na zajtrk in pazila nanj. Uspeh je bil popoln. Delala se je kot da gre k gospodinji v kuhinjo po naročeno mleko, medtem pa je prežala na gosta, ki je res takoj izvlekel prazne steklenice piva iz nahrbtnika in jih pričel polniti z vinom. Zavpila je nad njim, m ko je hotela od njega zvedeli, kolikokrat se je poslužil te ugodnosti, jo je možakar naglih krsč ucvrl po stranskih ulicah. Zadevo je prijela zasledovati mestna policija in je bilo končno dognano, da je tudi v neki gostilni v Majstrovi ulici kradel pivo, za pri- boljSek pa se v drugi gostilni preskrbel z jajci, ki si jih je v tretji gostilni pustil skuhati, ali pa še peči. Možakar je za nekaj dni brez sledu iz-ginil. Pred kratkim pa se je spet pojavil v Kamniku. Pred nekaj dnevi so slišali Jagodičevi (gostilna pri >Bundru<) da v prvem nadstropju v njihovemu stanovanju nekdo hodi, dočim so bili domači vsi v spodnjih prostorih. Domači sin je skočil po stopnicah, da vidi, kdo je ta nepoklicani gost. Pred seboj je zagledal v sobi starega G., ki je že stlačil za suknjič eno moško srajco. Na vprašanje domačega sina, kaj išče — je odgovoril, da prosjači. Ko pa mu je izvlekel izpod suknjiča srajco rekoč: da je to ukradel, je prav cinično izjavil: »2e mogoče — bo pa sem jo<. Ko je sin tiral G. po stopnicah, je prišel na vso srečo mimo mestni stražnik Zobavnik, ki je starega tatinskega lisjaka spravil na varno. Pri telesni preiskavi je dobil pri njem nekaj denarja in razne druge drobnarije. Drugi dan pa ga je spremil k oškodovani natakarici, da sta z denarjem, ki ga je dobil pri njem stražnik Zobavnik, plačala 15 litrov ukradenega vina, ostanek pa bo seveda ostal neplačan na Škodo natakarice. O. čaka sedaj v zaporu, da mu sodna oblast podeli »nagrado« za njegovo iznajdljivost. ff „Prišel sem, da obračunam s teboj Zverinski napad na mladega Hlapca Slavka Obrezo V nedeljo ponoči okrog t ure po polnoči je da sta rani na hrbtu težkega značaja, dočim 16 cm postal žrtev noža hlapec tukajšnjega posestnika g. J. Repanška — miren in dostojen fant Obreza Slavko star okrog 30 let. Obreza je že spal v hlevu, ko pride k njemu njegov tovariš Korošec Leopold in ga zdramil iz spanja rekoč: ./Slavko, prišel sem — da obračunam s te boji. Obreza je v polsnu takoj vstal in spraševal došlega tovariša, kaj ima obračunati ž^ njim. Ka se je pričel oblačiti, je medtem že Korošec sunil z nožem Obrezov hrbet- Ko je Korošec svoje dejanje izvršil, je odšel iz hleva, kot ee ni nič zgodilo. Obreza je začutil, da mu iz rane teče kri-Pospešil je korak za Korošcem, ki je stal ie na dvorišču, pograbil lopato, ter zamahnil i njo proti Korošcu. V tem trenutku je Korošec ponovno pla* nil proti Obrezi, ga podrl na tla ter mu zadal še dva vbodljaja z nožem, enega v hrbet, drugega pa v levo ramo! Oklani Obreza je kričal v pomoč. To vpitje je slišal tudi službujoči stražnik g. Zobavnik, ki i« tako odhitel v smer, odkoder je prihajalo vpitje-Ko je prišel na kraj dogodka, sta bila že tam tudi dva možakarja, ki eta povpraševala, kaj se je zgodilo. Obreza ni mogel do besede, le kričal je venomer v pomoč. Z vsemi skupaj je odšel stražnik v hlev, kjer je prej spal Obreza, da ugotovi dejanski stan, ranjenee pa se je že medtem ie toliko pomiril in povedal, kako je do tega divjaškega napada prišlo. Korošcu je stražnik takoj napovedal aretacijo in ga odvedel začasno v občinsko celieo. Ko se je vrnil, je spremil še težko ranjenega Obrezo k zdravniku g. dr. Puclju, ki je ranjenca natančno pregledal, mu izčistil rane ter ukazal takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico, ker je ugotovil, dolga zevajoča rana na rami leve roke ni bila nevarna. Korošec ee sicer izgovarja, da ga je Obreza prvi napadel z lopato, vendar ta izgovor najbrže ne bo držal, ker ima na glavi le malenkosten udarec, ki je bil zadan s topim predmetom, nikakor pa ne z lopato. Kaj je Korošca dovedlo do tega nezaslišanega obračunavanja, ni točno inano, domnevajo pa, da je v stvar zapleteno neko dekle, kar pa bo v bližnji bodočnosti razčistila sodna oblast. Vremenska napoved. Večinoma jasno, zmerno mrzJo in precej stanovitno vreme. Najniija toplola zraka na letališču —8.2° C, Koledar Danes, torek, 14 marca: Matilda Sreda, 15- marca: Klemen. Obvestila Noino *tuibe imajo lekarne: mr. BakarČ’č, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva «. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra e. 78. Dela la tramvajske čakalnico In podzemeljsko stranišče na Sfasarjrkovi eesti eo bila v četrtek pri dražbi z večino že oddana, za ključavničarska dela, ki so preračunana na 12.532 din, in za vodovodno instalirajo, ki bo veljala 88,450 din, je pa razpisana nova licitacija do 20. marca do 11. Šmaraogorsko okreije ZFO ima drevi ob t’1) sejo v samost, dvorani v Spod. šiški. — Tajnik. Ljubljansko gledališče DRAMA - Začetek ob 20. Torek, 14. marca; zaprto. Sreda, 15. marca: zaprto. Četrtek, 16. marca: »Kaj je resnica?« Pre«aieM. Premierski abonma. Petek, 17. marca; zaprto. Sobota, 18. marca: »Prevara«. Izven. Znižane MB« od 20 din navzdol. OPERA — Začetek ob 20. Torek, 14- marca: »Jesenski manevri«. Red Sred*. Sreda, 15. marca: »Lažnik«. Gostovanje ansambla Teatro di Venezia. Izven. Četrtek, 16. marca: »Ero z onega sveta«. Red četrtek. Petek, 17. marca ob 15: »Evgenij Onjegin«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, 18 marca: »Werfher«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 19. marca ob 15: »Ančka«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Travlata«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gaveilove, Mariborsko gledališče Torek, 14. marca, ob 20: »Partija šaha-:. H I D. — Sreda, 15. marca, ob 20: »Kralj Edi p?. Prireditev državne klasične gimnazije. — Četrt' ’ . 15. marca, ob 20: »Pygmalion«. Red C. Prevale Nujna potreba naie m »je je. da je narodno zavedna, Narodn« zavesti pa ni mogoče dvigati nikjer drugje, ko v Soli in naiih drultvih. Zato so potrebni ob meji prosvetni domovi, kjer se bo zbirala predvsem nala mladina, da dobi pobude v narodnem, verskem in gospodarskem oziru. Katoliško prosvetno druitvo na Prevaljah se v polni meri zaveda svoje narodne dolžnosti, zato se jc lotilo težke naloge, zgraditi svoj farni prosvetni dom na Prevaljah. Težka bo ta naloga, a društvo trdno zaupa, da pri svojem delu ne bo samo, da bo našlo dovolj prijateljev, ki jim je naia meja pri srcu. Zato se obrača na vte prijatelje naie prosvete z vljudno prošnjo, podprite nas moralno in gmotno, saj bo ta dom naš narodni obmejni dom Nepoboljšljiv rokovnjač pred sodniki Prc90var)al ie brata, da prevzame nate krivdo *a zločin Svoječasno smo že poročali o dveh zločinih, ki jih je zagrešil mladi, jedva 18-letni J. Hojnik Od Sv. Tomaža pri Ormožu, katerega niti preiskovalni zapor po prvem zločinu ni izpametoval ter je kmalu nato zagrešil ee drugo slično dejanje. Danes, ko se zagovarja mladi Hojnik pred mariborskim okrožnim sodiščem, hočemo ves dogodek poklicati spet v spomin. Dne 18. febr. I. I. je prišel Jakob Hojnik k sosedu Maru, ki ima lepo 17-letno hčerko Marijo. V ta se je Hojnik zagledal ter jo je zalezoval in hodil pod njeno okno. Dekletu pa se je bolj do-padel sosedo'' sin Anton Cajtikar. Omenjenega večera so pri Marovih čohali perje. Okrog pol 10 zvečer se je Hojnik poslovil, nt pa odšel domov, temveč pod okno sobice, v kateri je Marija spala. Ko je Marija prišla v svojo sobo, jo je poklical Hojnik k oknu ter ji začel prigovarjati, naj pusti Športne vesti Ligaška tabela državnega nogometnega prvenstva se ni mnogo izpremenila. BSK krepko vodi, vrstni red j« ostal isti, mesta sta zamenjala le Gradjanski (S) in Zemun. Ljubljana je ostala na istem mestu. Ligašk BSK Hajduk Gradjanski (t) Jugoslavija Hašk Bask Jedinstvo Slavi ja (S) Ljubljana Gradjanski S) Zemun Slavi ja (V) Na listi strelcev je še vedno najboljši Matošič Franr (Hajduk) z 17 goli, sledi Ara Pirovič s 15 goli, Matošič Joso 11 golov, po deset jih imata pa Kaeijan in Lešnik. Ligaški spored prihodnjo nedeljo bo pa izredno zanimiv. V Ljubljani imamo belgrajsko Jedinstvo, v Belgradu Gradjanski (Z) in BSK, Bask in ftaiduk, v Zagrebu Hašk in Jugoslavijo, v Zemunu: lestvica je sledeža: 15 12 3 O 48:11 27 15 9 4 2 41:19 22 15 8 2 4 31:14 20 15 9 2 4 81:16 20 15 7 7 4 28:18 18 13 4 6 5 19:32 14 15 6 2 7 25:80 14 15 5 2 8 24:38 12 15 3 4 8 12:32 10 15 S 2 10 19:44 8 15 3 2 10 1R:42 8 15 2 3 10 18:39 7 Zemun in Slavijo (Sarajevo), v Varaždinu Slavijo (V) in Gradjanski (Skoplje). V jesenskem delu prvenstva je zmagal BSK z 2:1, Hajduk z 3:0, Hašk z 2:0, Slavija (S) z 3:1, Slavija (V) z 2:1 in Jedinstvo z 4:1. Zagrebška nogometna podzveza zahteva od izrednega občnega zbora JNZ in glede porazdelitve mednarodnih tekem na Zagreb in Belgrad. V Bostonu jc v boks-matehu za prvenstvo v lahki kategoriji Bob Paster premagal Al Mac Coya v 10 rundah po točkah. Estonci se pripravljajo na olimpijske igre. Tudi Estonci se nameravajo po zgledu svojih sosedov udeležiti XII olimpijskih iger, in sicer a svojo kompletno olimpijsko reprezentanco. Po svečanem začetku olimpijskih iger v Stadionu v Helsinkih pa bodo Estonci vse svoje tekmovalce odpeljali nazaj domov v Tallin, Glavno mesto Estonske Taliln leži namreč nasproti Helsinkov in je oddaljeno samo 3 ure vožnje s parnikom od pogorišča XII. olimpijskih Iger. Tako bodo Estonci zadržali vse svoje tekmovalce v svojem lastnem olimpijskem taborišču iu jih bodo poslali v Helsinki šele tik pred nastopom. Estonska ima sicer samo 1.200.000 prebivalcev, vendar je v nekaterih športnih panogah na zavidljivi višini, kar se ima predvsem zahvaliti Finski, s katera je v rednih športnih odnosih Cajnkarja ter se oklane njega. Dekle je to odločno zavračalo. Sredi razgovora pa je Hojnik naenkrat odskočil od okna, čuli so se kriki in padanje palice. Cajnkar je namreč tudi prišel po l okno svoje izvoljenke in ko je videl tam svojega konkurenta, je planil nanj s palico ter mu nekaj gorkih pri mazal. Hojnik jo nekaj korakov odskočil ter se obrnil in ie ja poSl strel, ki ja zadel Cajnkarja v levo stran prsi ter ga smrtno nevarno ranil. Hojnik jo imel pod suknjo skrito odrezano vojaško puško s skrajšano cevjo in brez kopita. To orožje je nosil vsak večer nabito s seboj. Patrone v puški je 'nabijal z debelimi Sibrn-mi. ki so Cajnkarju prestrelile pljuča tik sren. Le nagel prevoz v bolnišnico v Ormai mu je rešil livljenje. Hojnik je bil potem zaprt v preiskovalnem zaporu. Bil pa je potem proti zaobljubi izpuščen iz preiskovalnega zapora do sodne obravnave. Dne 15. avgusta pa je izvršil zopet povsem sličen zločin. Omenjenega dne je bilo več fantov na godovanju Marije Janžekovič v Rucmancilt, med njimi tudi J. Hojnik in njegov brat Alojz. Zvečer so se fantje razšli. Nekaj fantov, ki so bili. doma iz Polenc, je šlo skupaj. Med njimi sta bila tudi Jožef Zavec in Ivan Peter. Ko so ti Polan-čani prišli mimo Ructnanskih fantov, jih je nenadoma napadel Jakob Hojnik. Zopet je imel puško v rokah, 6 katero je pretepel Ivana Pctba tor nato vrgel vanj opeko ter ga precej hudo poškodoval. Petku so prišli na pomoč njegovi tovariši, fantje iz Rucmancev so pa zbežali. Hojnik se je med begom naenkrat obrnil ter zaklical »stoj« in nameril puško. Fantje iz Polea so začeli bežati. Zavec pa je skoči! na drevo. V tistem hipu pa je počil strel in Zavec se je zgrudil z vzdihom »Jaz imam zadosti«. Dobil je smrtnonevarne poškodbe, ker mu je Hojnik prestrelil trebuh in ranil drobovje. Ohranili so ga sicer pri življenju, vendar bodo ostale trajne posledice tega strela. J. Hojnik je pozneje v preiskavi skušal zvalili krivdo na svojega brata Alojza, ki jo je tudi prevzel na sebe, samo da bi brata razbremenil. Proti Ja kobu Je namreč teklo sodno postopanje zaradi strela, « katerim je ranil Cajnkarja, pa se je bal. da bo preveč obsojen. Zaradi tega je pregovoril brata, da bi on prevzel krivdo u druiri strci na sebe. Norman Railly Ralne: ® JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »V redu, Bes«, to je vse lepo! Robin bt* reiil lady Marian, tod« treba je rešiti tudi kralja Riharda! Njegovo življenje je dragoceno nam vsem! Kje je tedaj kralj?« Tudi Much se je bil razjezil in prav tako burno odvrnil Bess. Jezilo ga je, ker jo je bil že dvakrat zaman vprašal, leje je kralj Rihard z Levjim ercem. Bess se je pomirila, se vzdramila iz svoje zanešenosti in se otresla za hip skrbi za lady Marian ter odgovorila: »Dickon se je bil odpravil v gostilno ob Kentski cesti!« »V Luttonovo gostilno?« Hlastno je bil vprašal Much in jo prijel za roko. »Da, tam je bil kralja Riharda z Levjim srcem prepoznal škof iz Blaclr Canno,na, ko se je bil včeraj slučajno oglasil, ker ga je na potovanju iznena-dila huda ploha. Brž je odšel še ponoči iz gostilne, hodil vso noč skozi dež in blato ter prispel dopoldne v Nottingham. Nemudoma je o svojem opazovanju obvestil princa Ivana brez dežele ter sira Guyja Gisbourneškega. Dickon, propalica, plemič, ki mu je bil kralj Rihard z Levjim srcem odvzel plemstvo ter mu za kazen odvzel vsa oosestva, je dobil od princa Ivana brez dežele zapoved, naj kralja zahrbtno ubi-ie. Odiel je in bo to povelje tudi izvrši!, ker sovraži kralja iz dna duše. Če takaj kreneš na pot, ga boš po stranskih stezam morda lahko še prestregel, saj se dobro 6poznaš v shervvoodskih gozdovih! Morda ga boš utegnil srečati že v Low Woodu!« »Dobro, takoj se odpravim!« ji je resno odvrnil Much, nato pa se je spet spustil po lestvici v podzemne prostore. Pri tem je dejal z nasmehom svoji Bess: »Draga moja Bess, poljubi me za slovo! Na težko in nevarno pot se podajam! Bogve, če se bom še kdaj vrnil živ in zdrav! Vošči mi 6rečo na to pot!« Bess 6e je sklonila k njemu ter ga občroč stisnila k sebi. Vroče ga je poljubila na usta. »Tako, zdaj pa glej, da se hitro spraviš odtod, da ne boš že prekasen! Bodi korajžen, misli name in pazi!« Vzravnala se je in pogledala Mucha hvaležno. V očeh pa se ji je hkratu tudi zablisnila skrb. »Rotim te, Much. pazi 6e!« »Brez skrbi bodi!« je odvrnil Much in izginil. Nad njim so se zaprla vrata, kakoT bi v sobi sploh ves čas ne bilo nikogar razen nje in gostilničarja Prina. Bess se je tesno zavila v svoj temni plašč in 6e v naglici poslovila od krčmarja in že je stekla ven v temno noč Tudi nazaj gredč je hodila previdno in oprezno. Svojo nalogo je bila srečno dokončala. Vesela se je vračala. Nihče je ni zapazil, ko je spet stopila v grad ter se po mračnih hodnikih pritihotapila do svoje 6obe. Globoko se je oddahnila, ko je sedla na posteljo. Kar oblečena je legla. Čutila je, da je bila opravila nadvse dragoceno delo. Spet se je pokazalo upanje. Zaspati pa ni mogla, ker je morala do jutra misliti na lady Marian, ki je ukle-n’ena prebila noč v ječi. Tačas Much ni prav nič okleval. Vedel je, da ie vsaka minuta dragocena in da mora zato ravnati hitro ter na vso moč oprezno. Ni imel več časa, da bi obvestil Robina Hooda, ki ga zdaj ni bilo tod v bližini, Drugim ni hotel reči nobene besede. Pripravil se je torej sam na pot, opasal si je meč ter se oborožil s shefield-skim nožem. V Shefieldu so že od nekdaj delali najboljše angleške nože. Stekel je v noč. Zavil je takoj od glavne ceste, ki je vodila prav do Luttonove gostilne, vstran ter se pognal v grmovje, kjer je hitel kolikor so ga nesle noge po skritih stezah in bližnjicah proti Low Woodu. Konj tod ne bi bil mogel biti hitrejši od njega, tako urno je napredoval. 2e v kratkem času, po dobrih dveh urah, je prišel do reke, ki teče skozi Low Wood. Čez to reko je moral iti tudi Dickon, če je hotel priti do Luttonove gostilnen. Sklonil se je in pazljivo pregledal travo, zemljo in rečne bregove, ki so bili zasuti zmivko in pogrnjeni tu pa tam z ilovico. Z največjo pozornostjo je obšel ves rob, da bi videl, če so kje morda odtisnjeni sledovi konjskih kopit. Če bi bil našel te sledove, potem je bil Dickon že prebredel reko. Ostalo mu tedaj ne bi ničesar drugega, kakor da bi se še sam spustil v reko in jo prebredel ter se nato pognal za ubijalcem, ki je hitel k Luttonovi gostilni. Če le ne bi bil ves njegov trud morda že odveč! Čez nekaj časa se je Much spet vzravnal in se zadovoljno nasmehnil. Nikjer ni bilo opaziti svežih sledov. Ne konjsko kopito, ne človeška noga nista bili v ilovico in mivko še vpisali svojih sledov. Dickon torej še ni bil prijahal do reke! Zadovoljen s to svojo ugotovitvijo je Much sedel za nekaj ča6a v travo ob robu rečnega brega ter prijel za meč. Potem pa se je naglo dvignil in kakor veverica spretno splezal na drevo, ki se je s svojo gosto .krošnjo pripognilo nad vodo ter ogledoval svoje zelene veje na gladini, ki se je lesketala kakor zrcalo. Kakor divja mačka, ki preži na svoj plen, se je spretno skril v vejevje. Vse okrog sebe je lahko pregledal odtod, njega pa ni mogel zapaziti nihče. Kakor divja mačka, ki se najprej prituhne in zvije, da potem nenadoma bliskovito skoči in plane na svoj plen, se je spravil Much v rogovilo košate veje, ki so ga obdajale, in jih še bolj spletel med seboj. In na plen mu ni bilo treba dolgo časa čakati Nenadoma je v daljavi zaslišal peket konjskih kopit. Hitro so tolkla kopita po trdi cesti, brez dvoma se je jezdecu nekam o.d sile mudilo, da je žival priganjal k tako naglemu diru. V Muchu je zatrepetala slednja mišica, vsak živec se je napel. V očeh pa se mu je posvetilo kakor bi se bila vanje v hipu vselila vsa nočna svetloba, 'ki je ležala tako medlo raztresena po mračnih gozdovih. Prežal je na svojo žrtev, ki je morala vsak čas priti. I Na rečnem bregu se je prikazal ko- I njenik, ki je jezdil živahnega, pa od dira vsega zasopljencga konja. Močan in visok je bil jezdec, ki je zdaj konju popustil vajeti, da se je lahko s smrčkom dotaknil vodne gladine in začel piti. V tihi noči je bilo prav razločno slišati, kako je konj počasi srebal vodo in 6e joddihaval kakor bi kdo ječal in stokal nekje v daljavi. Od časa do časa je tudi zarezgetal. Konj je pil dolgo. Ko je končno dvignil glavo, pa je konjenik 6pet napel vajeti, izpodbodel konja in žival je svoje breme voljno ponesla naprej. Zabredla je , previdno v vodo ter se premikala prav počasi, ker je z nogami preskušavala I dno in globino vode. Povprek je šla po reki proti drugemu bregu. Kadar je stopila v plitvino, je začofotala po gladini, da je voda zapljuskala z zamolklim šumom kakor bi bil kdo po njej udaril 6 ploskim veslom. j Muci ;e pridržal sapo in napel oči. I Videl je, kako se je obris konjenika, ki je bil v temni noči videti še višji in mogočnejši, počasi premikal po vodi na-. prej, na ono stran. Previdno se premika, * čeprav se ji brez dvoma močno mudi. J Pravkar je prispel na sredo reke. Prav tako nekako stoji kakor je takrat stal srnjak, na katerega je prežal Much, ko ga je pozneje zalotil 6ir Guy Gisbourneški in ga je Dickon dvakrat zaporedoma s pestjo udaril v obraz. 1 Samo korak ali dva, pa je prišla Mu- chova ura! »Slotvmikl dom« ishaja v tak delavnik ob Mesetna nnrofnlna 12 din. ca InosemstTo 25 din. Trednigttn' Kopitarjeva nlim 6/111 Tetofon 41101 dn 4005. Uprava: KosilarJava ulic* S. JiifMUfaaaU tiskana i Ljubljani: K. CM. Iadajalelj Inž. J«i» Sodja. Uradnik: Mirke Javornik. Pomen tržaškega pristanišča za Italijo „Vrataf odprta na obe strani, toda ne enako široko Že sama lega Trsta daje temu pristanišču čisto drugačno vlogo, kakor pa jo imajo druga italijanska pristanišča. Genova je na primer tisto pristanišče, odkoder gre po večini samo italijansko blago v Vzhodno Afriko in kamor od tam prihajajo surovine. Vloga tega pristanišča je torej omejena na izmenjavo blaga med Italijo in njenimi afriškimi kolonijami, predvsem Abesinijo, Zato Genovo nekateri imenujejo »nacionalno« pristanišče, to je takšno, ki vanj ni namenjeno blago iz drugih držav ali odkoder bi odhajalo italijansko blago druga®. Drug tip italijanskega pristanišča je Neapelj. Tu ni govora toliko o kakšni zamenjavi blaga s kolonijami ali drugimi državami, pač pa pride tu v prvi vrsti v poštev tujski promet. Dan za dnem prihaja v neapeljsko pristanišče ogromno tujcev, namenjenih v razne zanimive italijanske kraje. Poleg tega pa je Neapelj tisto pristanišče, odkoder jdhaja večina italijanskih kolonistov in vojakov v kolonije in spet nazaj. Tu gre torej v največji meri za osebni in ne za blagovni promet. Čisto drugačno kot pristanišče Genova in Neapelj, pa je Trst. Njegova vloga je spet svojevrstna. V Trstu ne natovarjajo — V6aj po veliki večini ne — italijanskega blaga, pač pa blago, ki ga druge države izvažajo v Italijo in ki je po veliki večini namenjeno v Vzhodno Afriko. Tržaški trg ima nekako posredovalno vlogo v mednarodni trgovini. To pristanišče veže Podunavje, Južno Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko in v prvi vrsti severozahodno Jugoslavijo z velikimi italijanskimi posestvi v Vzhodni Afriki. Vse te države pošiljajo svoje blago preko Trsta na širni italijanski afriški trg, kjer tega blaga mnogo potrebujejo in porabijo. Lahko si mislimo, kako bi bila prizadeta ta trgovina, če ne bi bilo velikega tržaškega pristanišča in bi moralo vse blago po slabših, daljših in zato tudi dražjih potih tja, kamor je namenjeno. V Vzhodno Afriko gre preko Trsta gradben les, sladkor, pivo, cement, papir, špirit, fižol in grah. Vsega tega Italijani sami nimajo mnogo, pač pa morajo uvažati iz Srednje Evrope. Večina teh proizvodov je namenjena v italijanska vzbodno-afriška pristanišča Ma66aua,- Assab in Mogadiscio. Nasprotno pa Italija še dosti dobro prodaja tudi pridelke iz svojih kolonij v druge države, kakor banane, kavo, surove kože in drugo. Poleg tega pa je v italijanskih kolonijah mnogo možnosti, da se tamkajšnja prozvodnja še poveča in da Italija na srednjeevropski trg spravi še več pridelkov iz Vzhodne Afrike kot dosedaj. Tako je Trst tudi tista italijanska točka, odkoder odhajajo italijanski proizvodi iz kolonij v Srednjo Evrop. Tu se torej srečujeta dve trgovski poti. Prva prihaja od severa iz Srednje Evrope proti jugu, druga pa v nasprotno smer, iz afriških kolonij proti severu. Toda ta dva trgovska toka sta po svoji moči dokaj različna. Izvoza iz Treta v afriške italijanske kolonije je 98%, uvoza iz Vzhodne Afrike pa le 2%. Italija se na vso moč prizadeva, da bi svoje kolonije povzdignila v vsakem oziru na takšno stopnjo, da bi ji prinašale čimveč, da bi iz njih mogla izvažati, kolikor se le da. Zato je v veliki meri posvetila svojo skrb ravno kolonijam, ker v njih vidi možnost za večji gospodarski procvit vsega italijanskega cesarstva. Italija bo imela od svojih afriških posestev korist, kadar bo v njih proizvodnjo dvignila na tolikšno višino, da ji bo ta prinašala več, kakor pa mora Italija v te svoje kolonije izvažati. Pri tem sicer dobro napreduje, vendar bo minulo še precej ča6a, da bo iz svojih izvenevropskih posestev dobila to, kar je zanje žrtvovala. Na eni strani je torej treba zvišati proizvodnjo v kolonijah, na drugi strani pa odpreti poti, da bo to kolonijalno blago prišlo ne eamo na italijanski trg, pač pa tudi v ostalo Evropo. Iz vsega tega pa je razumljivo, zakaj posveča Italija tolikšno pozornost ravno Trstu in njegovemu pristanišču. To so njena vrata, ki odpirajo pot talijanskemu blagu na severovzhod. Ta vrata so sicer odprta, toda odprta — in to mnogo bolj na stežaj — tudi v nasprotnem smislu, iz srednje Evrope proti jugu. Ravnotežje bo nastopilo tedaj, ko se bodo ta tržaška vrata na obe strani — za uvoz in izvoz — vsaj enako široko odpirala. In to bo šele ravnotežje. Laznik" II Vsebina Goldonijeve komedije, s katero bo gostovalo gledališče „Teatro di Venezia" v sredo, 15. marca v ljubljanski operi Igralska skupina »Teatro di Venezia« iz Be-neik, ki bo gostovala v 6redo, 15. t. m. v opernem gledališču, bo vprizorila klasično Goldonijevo komedijo »Lažnik« v italijanskem jeziku. Igra je izredno zabavna. Pri njej bo imelo občinstvo priliko spoznati kalsični komedijski slog igranja. Skupina ima svoje dekoracije in kostume. Vsebina igre bo objavljena v časopisih in na sporedih. Predprodaja vstopnic v operni blagajni. Florindo prakticira medicino pri dottoru, očetu Rosaure in Beatricet ter je boječe zaljubljen v Ro-sauro, ne da bi našel poguma razodeti ji svojo ljubezen. Zato naroči godbenike in pevce, da bi ji s serenado priznal svoje želje. V prvi sliki sta Florindo in njegov sluga Brighella pred hišo odsotnega dottora. Pevci pojejo serenado. Rosaura in Beatrica prideta na balkon in se prepirata, kateri velja podoknica. Florindo in Brighella med tem odideta. Kapitan Lelio, sin benečanskega trgovca Pantalona in njegov 6luga Arlecchino prideta iz gostilne. Lelio dvori damama na balkonu, se jima predstavi kot Don Asdrubale markiz Castel d Oro in trdi, da je serenado naročil on. Arlecchino pa spozna po odhodu obeh dam Colombino, hišno, se ji predstavi kot Don Piccaro Katalonski ter se ji zlaže, da je naroči! serenado zanjo. — V II. sliki gošlje Florindo, ki hoče napraviti Rosauri veselje, rihgella kupit 40 vatlov čipk ter jih ji veli poslati. Vitez Ottavio, ki je zaljubljen v Beatrice, najde Flo-rinda pod balkonom dottorove hiše, ga osumi, da tudi on ljubi Beatrice ter skleneta tekmecu lepo zagosti Pred gostilno sreča Lelia, ki mu pove, da je omrežil obe dekleti in da se je zvečer pri njiju gostil. Ottavio verjame Leliovi laži in je vesel, da mu dottore ni hotel dati Beatrice, kajti zdaj se je prepričal, da bi bila slaba žena. Med tem ko dvori Lelio Rosauri, ki stopi zakrinkana v spremstvu svoje hišne Colombine iz hiše, pride sel, ki ji prinese Florindove čipke. Ker pa ne ve povedati, kdo jih pošilja, se Lelio zlaže, da je to on. Arlecchino skuša lagati Colombini in posnema Lelia, toda ne uspe. Pantalone in dottore sta pripotovala skupaj iz Padove ter sklenila, da naj vzame Pantalonov sin Lelio dottorovo hčer Rosauro. Oče da bo mogla vzeti Lelia Pantalcmea, ona pa mu prizna, da se je medtem zaročila z donom Asdrubalom. Isto trdi tudi Beatrice. V medsebojnem prepiru pove Rosaura Beatrici, da je Ottavio natvezil očetu laž o njunem ponočevanju s tujcem, in obe oštejeta pri- šedšega Ottavia. Ta pa spregleda, da ga je nalagal Lelio. — V UL sliki razjasni Ottavio dottoru, da je bil žrtev Lelieve laži in prosi za Beatricino roko. Pantalone pove svojemu sinu Leliu, da ga namerava oženit, ker pa Lelio ne ve, da misli oče na Rosauro, se zlaže, da je že poročen z Briseido Biscoti iz Rima. Florindo hoče razodeti svojo ljubezen Rosauri v sonetu, ki ji ga vrže na balkon. Za njim pride pod balkon Lelio ter prizna Rosauri, ko ta najde sonet, da ga je napravil on zanjo. Rosaura predstavi dottoreu tujega snubača (Lelia) in oče mu jo je pripravljen dati za ženo, če bodo podatki o njem ugodni. Ottavio hoče dobiti v dvoboju zadoščenje za laži, ki mu jih je natvezil Lelio ter izda dottoreu, da je »tujec« Asdrubale — Lelio, Pantalonov sin. Dottore je ogorčen. — V IV. sliki prejme Pantalone samski list, ki si ga je dal poslati Lelio ter prestreže pismo, ki ga piše Cleo-nice, ki ji je obljubil Lelio zakon. Lelio se skuša pred očetom izviti z različnimi lažmi in končno zvrne krivdo glede zapeljane Cleonice na Arlecchina, češ da je zlorabil njegovo ime in pod pretvezo, da je Lelio obljubil Cleonici zakon — V V, sliki razjasni dottore Rosauri, da je don Asdrbale Lelio, ki pa je že poročen. Ottavio razodene svojo ljubezen Beatrici. K Pantaleonu pride Cleonice, zapuščena Lelieva ljubica, ki ji je Lelio obljubil ženitev. Pantalone ji dopoveduje, da to ni bil Lelio, temveč njegov sluga Arlecchino, ki je zlorabil Lelievo ime. Ko pa pride Arlecchino, se izkaže, da je bil zapeljivec vendarle Lelio. Lelio 6nubi pri dottoreu Rosauro ter mu s samskim listom dokaže, da ni oženjen. Njegov oče Pantalone pa pove, da je Lelio že vezan, ker je obljubil zakon Cleonici. Končno se razjasnijo vse Lelieve laži; Florindo dobi Rosauro, Ottavio Beatrice, Arlecchino Colombino, po Lelia pa pride ječar, da bi ga zaprl zaradi goljufij, dolgov, sleparij, krivih priseg itd. Teda Cleonice je bogata in je pripravljena plačati vse Lelieve dolgove, če bi jo vzel. Lažniku Leliu ne preostane druga rešitev, kot sprejeti ponudbo. Tanki med palmami (Slika s španskih bojišč). Iznajdljiva ljubezen V nekem pariškem predmestju sta živela dva stara zakonca in uživala pokojnino, ki si jo je mož zaslužil po dolgih in napornih letih službe. Nič ni vznemirjalo njunega življenja, živela sta brez dogodkov, ki bi bili omembe vredni in nikdar 6e ni ničesar pripetilo, kar bi prekinilo njuno mirno in enakomerno življenie. Ker sta bila že stara, sta si najela služkinjo, da jima je pri napornejšem delu pomagala in jima s čim postregla. Bilo je to mlado, 16 letno kmetsko, brhko in zdravo dekle. In temu dekletu 6e je zgodilo to, kar se zgodi sko-ro slehernemu zemljanu — zaljubilo se je. Končno nič čudnega. V »letih nerodnih« se to marsikomu pripeti, komu pa še pozneje, ko je že »6tari panj«. Okoliščine pa, v katerih se je ta ljubezenska zgodba odigrala, so bile nenavadne, rekel bi — moderno romantične. V stanovanju je naenkrat začel uhajati plin iz cevi. To se je neprestano ponavljalo, čeprav je vsakokorat prišel mestni uslužbenec in napeljavo popravil. Končno se je delavcu, ki je cev prišel popravljat že desetič, le čudno zdelo, da je cev vedno pokvarjena. Zato je zakonca opozoril, naj se obrneta na policijo, da se dožene, kako in kaj, ker je zelo nevarno, da cev enkrat razžene. Policija je stvar vzela krepko v 6voje roke in ugotovila, da cevi ni pokvarjal nihče drugi kot domača služkinja. Zakaj? Delavec, ki je hodil cev popravljat, se ji je tako strašno dopadel, da se ji je zdelo, da ne more živeti brez njega. In ker si ni znala drugače pomagati, je enostavno vselej pokvarila cev, da jo je prišel popravit. Skesano je V6e pred policijskim komisarjem priznala in prosila odpuščanja. Policijski komisar, moder mož in že poročen, se je spomnil svojih mladih let. Dobro se je zavedal, da je ljubezen iznajdljiva. Lepo je poučil dekle, da je tako izražanje ljubezni nevarna reč. Pa je dekletu kljub temu zaenkrat odpustil. In konec zgodbe? Dekle in fant sta se vzela in tako le srečno končala »plinsko ljubezen«. Dobra filmska reklama za „Zadnie povelje" Preden so v Zagrebu začeli vrteti senzacionalni avijatični film »Zadnje povelje«, v katerem igra glavno vlogo Errol Flynn, so Warner Bros. v »Jutranjem listu« priobčili 11 člankov, v katerih so bila vprašanja, ki so bila v zvezi z avijacijo in 6 filmom samim. Odgovoriti je bilo treba na devet vprašanj. Tekmovanje je bilo izključno za dame. 833 tekmovalk jih je odgovorilo prav. Warner Bros. so organizirali za reklamo »zračne krste«; tiste dame, ki so pravilno odgovorile, so se lahko peljale brezplačno z aeroplanom nad zagrebškim aerodromom. Povrhu je bilo še drugo tekmovanje pod naslovom »Z aeroplanom za tri dni v Primorje«. Tekmovalke, ki so v predprodaji kupile Vstopnice za film »Zadnje povelje« ter pri tem oddale kupone prvega tekmovanja, so se lahko udeležile tega drugega tekmovanja. Zmagovalka (izžrebana) je dobila pravico do brezplačnega poleta na Sušak in do tridnevnega brezplačnega bivanja v najlepšem hotelu Crikvenice, v »Mira-maru«. Tak način reklame je res brez' dvoma učinkoviti Programi Radio Ljubljana Torek. 14. marca: 11 Šolska ura: Glasbeno predavanje o kitari. Kitara kot solo instrument in za spremljavo. Vmes predvajanje na instrumentu (g. Stank« Prek) — 12 Iz Mozartovega carstva (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Gosli in kitara (gg. prof. Karel Jeraj in Stanko Prek) — 14 Napovedi — 18 Pester spored: Radijski orkester — 18.40 Ploblem malega naroda {g. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, porodila — 19.30 Nac. ura: 100 letniac rdne privatne pošte v Sr biji (Dimitrije Djordjevič) — 19.50 Deset minut zabave — 20 Smetana: Valenšteinov tabor, suita (plošče) — 30.30 Claudel: Zamenjava, drama (člani Nar. gledališča v jubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Nadaljevanje koncerta lahke glasbe (R. o.) Sreda, 15. marca: 12 Pesmi iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kvintet trobil — 14 Napovedi 18 Mladinska ura: a) Slovanski delež pri odkritjih v Afriki v 19. stol. (g. dr. Valter Bohinec); b) Papirnati zmaji (g. M. Zor) — 18.40 Racionalizacija industrije (g. Avgust Kuhar) — 19 Napo-vedj, poročila — 19.30 Nac. ura: Razvoj opere v Zagrebu (Anton Dobronič) — 19.50 Prirodopisne zanimivosti (g. prof. Fr. Pengov) — 30 Koncert franč-iška* skega cerkvenega zbora (sodeluje gdč. Valerija Heyba-ova), vmes orgle solo (p. Salv. Majhenič) — 21.16' Salonski kvartet — 22 Napovedi poročila — 22.15 Orglice in harmonika (gg. Petan France in Stanko Avgust). Drugi programi Torek. 14. marca: Belgrad: 20 Narodne pesmi — Komorna glasba — 22.15 Klavir — Zagreb: 20 Opera — Praga: 19.25 Vojaška godba — 19.55 Narodne pesmi — 20.35 Orkestralni koncert — Sofija: 19.30 Orkestralni koncert — 20 Kvartet — 20.55 Ruske romance — Varšava: 20 Tho-masova opera »Mignon« — Budimpešta: 19.30 Opera — Trst-Milan: 17.15 Pl. glasba r-1 Tiara sv. očela Pija XIL