Citaielf em ,v pouk Ira zabavo. hrvaii božicnl praznilii. V zadnji številki smo poročali na kratko o v zgodovini največji železniSki nesreči, iki se je zgodila v soboto {pred božičnimi prazniki na progi Pa•ris—Strassbourg, 25 km od Pariza. Tričila sta s nadstokilometersko brzino 2 ibrzovlaka, ki sta bila polna ljudi, ki so ee vozili iz Pardza, da bi obhajali božič _ned svojci. Brzovlak Paris—Strassibourg je zavozil od zadaj v brzovlak Pariz—Nancy, ki je drvel po istem tiru pred njim, ter raztrgal in zdrobil zaradi sd.ovitosti zaleta predhodni brzoivlaJk na kose. Na dan nesreče je ležala nad Parizom In nad vso Francijo precej gosta megla, fci je močno ovirala promet. Radi prazaaikov se je seveda vsem zelo mudilo. iVlaki, ki so prihajali in odhajali z zamudami, so skušali na odprti progi popraviti zamude. Tudi brzovlak Pariz— iNancy je zapustil v soboto zvečer pairiško postajo z zamudo 30 minut. Zajnude pa ni mogsl popraviti, ker se je moral ustavljati na prvih postajah iz.ven Pariza. Kar naenkrat je prihrumel *a njim brzovlak Pariz—Strassbourg z jeikleno lokomotivo. Strojevodja in kurjač sta zaradi megle prezrla signalne luči ob progi. Ko je bil strassbourški brzovlaJk že tik pred nancyškim brzorvlaJkom, je 3trojevodja skušal potegniti zavoro, toda bilo je že prepozno. Njegova lokomotiva je tedaj brzela z naglico 102 km na uro in je bila preblizu iprvemu vlaku, da bi se dala ustaviti. Z iV&o silovitostjo je strassbourški vlak zavozil v svoj&ga predhodniika. Ker je Imel strassbourški brzovlak kovinaste, njegov predhodnik pa večinoma lesene ¦vagone, je bil učinek še strahovitejši: železo in les sta letela na vse strani. Samo prvi vagoni nancyšfcega brzovlaka so ostali nepoškodovani, ostalo je lokomotiva strassbourškega ekspresa imlela. Pri talko silovitem trčenju se ne smemo čuditi, če je bilo 217 oseb Ubitdh in nad 300 pa ranjenih. Med ponesrečenimi je veliko žensk ter otrok. SMed smrtnimi žrtvami je tudi bivši mittister Henry Roubain, hudo ranjena Bta dva poslanca. Pri nesreči je bila ob življenje ena cela družina. Obupnih klicev, stokanja in jokanja, ki se je odigravalo pri tako grozni nesreči, sploh ni jnogoče opisati. Računajo, da lk) morala plačatd železnica svojcem smrtno ponesrečenih In pohabljencem nad 100 milijonov frankov odškodnine« Strojevodja in kurjač štrassbourškega brzovlaka sta ostala oba nepoškodoivana. \Koj po nesreči so oba zaprli, a preiskava je dognala, da ju ne zadene jiobena krivda. Poskusi z lokomotivo so dognali, da niso delovale svardlne naprave natančno in ne zadene zaradi itega strojevodjo nobena krivda. Koliho zenilfc mh\ ClGY€Si? Svetovno znani ruski pisatelj Tolstoj je dal na zgoranje vprašanje odgovor v ljudski pripovedki, ki slika kmečko pohlepnost po zemlji. Pravljica opisuje ruskega kmeta, ki je neprestano tuhtal ter gruntal, kako bi razširil svojo posest. Peklenšček je zapazil kmetovo pohlepnost in ga je zvabil venkaj v rusko stepo k Baškirom. Baškiri so mu obljubili za 1000 rubljev toliko najrodovitnejše zemlje, kolikor je bo lahko obhodil v enem dnevu. Pri vzhodu solnca se mora podati na pot z griča, na katerem bodo čakali baškirski starešine, do zahoda solnca mora biti nazaj na istem hribčeku. Vsa zemlja, katero bo obhodil od solnčnega vzhoda do zatona, bo postala njegova lastnina. Ako bi se vrnil prepozno na cilj, zapade kupnina 1000 rubljev. Kmet se poda na pot. Vedno ve_ ter nove zemlje hoče omejiti. Tamikaj ga vabi polje, tam dolina, v kat&ri bi izborno uspeval lan, tam zopet pasnik z najlepšo travo. Vse bi naj postalo njegovo in vedno bolj ter bolj hoče raztegniti mejo. Nenasitno se vrže kmet preko vse nove mu pokrajine. Danes, samo danes lahko postane njegova last vse, kar vidi. Že začne pripekati poldansko solnce. Brez-suknje in škornjev drvi naprej. S časom postane senca že grozeče daljša. Sedaj hiti kmet naravnost na bližnji grič, na katerem čakajo nanj Bašldri. Hitreje, le še bolj hiteo, sicer ne bo dosegel izhodišča in 1000 rubljev bo zapadlo! Ves prepoten, v strahu in kesanju radi skoposti brzi kmet proti hribčeku. Zbere zadnje moči, se požene navzgor in doseže izhodišče baš v trenutku, ko pošilja solnce zadnje žanke po stepi. Dobil je stavo! Vsled prevelike zmučenosti se pa zgrudi in — ne vstane več! Najstarejši od Baškirov se posme-: huje na ves glas kmetu, o katerem je, znal vnaprej, da ne.bo poznal nobenih mej glede pohlepa po zemlji. Nato zagrabi starešina lopato. Koltiiko zemlje <potrebuje človek? Kolikor znaša njegova dolžina od glave do pet, da se v njej za vselej odpočije. Meja, katero je hotel potegniti ruski kmet v deželi Baškirov za svojo posest, je postala tudi meja njegovemu gladu po zemlji. Ta baškirska meja je postala meja med kmetovim življeajem ter smrtjo, ,.:... / : * Zadnii carshi poslanih. Kakor je znano,. so ameriške Združene države pred kratkem priznale sovjetsko Rusijo. Do priznanja sovjetov je zastopal mogo.no Rusijo kot poslanik v Washingtonu ekscelenca Sergejev, ki je imel naslov »carski ruski poslanik«. Ekscelenca se je moral sedaj umaJkniti novemu — sovjetskemu gospodu.' "" " " ""¦"'" '" Do dneva, ko je rusfci komisar zazunanje Iitvinov sklenil s predsednikom Rooseveltom pogodbo o priznanju boljševiške Rusije, je bil polnomočni zastopnik že dolgo rajne carske Rusijo celih 16 let po prevratu Sergejev. Ekscelenca je bil tudi oskrbnik palače ruskega poslaništva v Washingtonu. Seveda je prebival v res nekoč razkošni palači le v stanovanju za vratarja. Lepo in krasno poslopje je propadalo od prevrata, ker ni bilo denarja za popravila. Ekscelenca Sergejev je bil v eni osebi: poslanik, vratar in sam svoj sluga. Poslanik že dolgo časa ni imel v žepu niti enega rublja. Washingtonska bela hiša ali parlament ga je vabila k vsakemu večjemu sprejemu, k raznim slavnostim itd., a uboga para ni mogel sprejeti niti enega vabila, ker ni imel za razna slavja ne predpisane obleke in ne denarja. Gladoval je pri vseh brezštevilnih vabilih k pojedinam. Sedaj je njegovo poslanikovanje pri kraju in ekscelenca Sergejev je moral zapustiti celo vratarjevo stanovanje v palači ruskega poslaništva v Washingtonu. Iz vratarjevega kota sta ga spremila na ulico mraz in lakota . .»