ZAKAJ NOVA KULTURNA REVIJA Ena izmed prvih nalog, ki si jih je nadela Slovenska kulturna akcija, je bila prav ustanovitev revije, namenjene ljubiteljem umetnosti, vsem našim izobražencem, ki bi naj tako v esejih kakor v leposlovju posegali med dnevne probleme, našli jasnosti, opore in razvedrila v dneh tako zamotanih mi-selmh knzisc. , Revija naj 'bi izhajala dvomesečno in bi naj bila po vsebinski kakovosti kolikor se le da blizu kulturno-literarnim revijam, kakor smo jih bili doma vajeni pred vojno, in kakor jih danes moremo videti okrog po svetu. Naj bi bila na višini. Pri tem pa ne mislimo na težko umljivi slog pisanja, ampak jia izbiro jasno pisanih sodobnih problemov, takih, mimo katerih ne more noben slovenski izobraženec, če hoče zadostiti vprašanjem v sebi in v okolju, v katerem živi. Prva številka je v pripravi Namenjena je predvsem izobražencem po petih celinah sveta in je zdaj tako na uredništvu kakor tudi na sodelujočih in beročih, da doseže postavljene cilje. Vsi naši kulturni delavci izven domovine, brez ozira na njih politično pripadnost, so vabljeni, da se strnejo okrog te kulturne revije, katere edina, naloga bo skušati reševati v književnosti in znanosti, v čustvu in misli, krščanske vrednote v času modernih razvrednotenj, kazati smer skozi sodobni kaos, skozi to nejasno meddobje, katerega prvi del smo sami doživeli in katerega drugi, neznan, čeprav od nas odvisen, se nemoteno približuje. Prav tako pa so vabljeni še posebno vsi oni, ki čutijo, da nam je taka revija potrebna, vsi, ki čutijo neko vrzel v našem izvendomovinskem tisku, vsi, ki ljubijo umetnost, da ne samo kot naročniki in iskalci naročnikov, ampak tudi kot tihi sodelavci podpro z vso silo ta morda zadnji poskus naše skupne kulturne afirmacije, s tem da jo tudi ,z besedo vedno in povsod širijo. Naj ji pomagajo s tem da svoje Pomisleke, mnenja in ideje bodisi ustmleno bodisi pismeno izražajo haši kulturni organizaciji. Predvsem pa naj s potrpljenjem pomlajajo pri graditvi nečesa, kar bo, Bog daj, nam vsem skupaj nekoč v korist in vsej naši skupnosti v Ponos. „Meddobje,c, naša nova kulturna revija, ne stopa na mesto nobene druge že iz- hajajoče revije, katerih vsaka je prenujno potrebna in je le želeti, da, kakor vse naše delo v tujini, stremi stalno k popolnejši obliki. Če smo na kaj lahko ponosni, smo lahko na svoj tisk v tujini. Moramo ga podpirati, brati in'drugim posredovati. Tako se nam ne bo treba bati, da naši mlajši tonejo v vrvežu velemesta. Vkljub našemu tisku na zavidljivi stopnji pa vendarle mislimo, da je le velik krog naših izobražencev brez svojega čtiva in na nje se bomo v prvi vrsti obrnili. Oni, ki kdaj predlagajo, naj se vse slovenske revije in časopisi ^združijo v eno samo glasilo, ki bi moglo več nuditi, se motijo. V praksi kdaj izvedene take združitve so pokazale prav nasprotne uspehe, kakor jih je bilo želeti. Skrbeti je treba za čim Več čtiva, nava.-diti ljudi vseh stanov, da čim več bero. Vedno se je še zgodilo*, da je v hišo stopila ena slovenska revija in s tem odprla pot tud; drugi, nikdar pa da bi ena nadomestila drugo. Kadar ljudje (bero, bero dosti. Bojmo se raje za one. ki ne berejo ničesar, ali za one, ki nimajo primernega čtiva v domačem jeziku in segajo po tujem, ne vedno izbranem. Sto ljubiteljev gledaliških desk želi imeti svoj listič, ker o njih problemih drugi listi ne bodo mogli pisati. Skupina ljudi, zavzetih za gospodarsko osamosvojitev, prične za svoj krog izdajati lastno revijo. Sediemsto duhovnikov raztresenih po vsem božjem svetu se zbere okrog svojega, glasila... ne da bi pri tem kdo zaradi tega pretrgal zveze z ostalim tiskom. Bog naj vsem skupaj pomaga pri delu! A zakaj bi zdaj prav oni, ki so najbolj poklicani, da se v tujini izpopolnjujejo in pripravljajo za bodočnost, zakaj bi morali prav slovenski izobraženci in vsi eni, katerim je domača in tuja kultura več kakor kos kruha, ostati navezani samo na osebne pismene stike, zakaj bi tisoči morali posegati po ,,tuji učenosti"! Pa vendar tega mnogi ne razumejo. Glejmo pravilno! Kdor od nove revije pričakuje čudežnih odkritij — bo razočaran. Kdor pričakuje, da bo predstavljala eden ali drugi odsek naše javnosti, da bo prinesla razkroj v naše vrste — bo razočaran. Prav tako kakor oni, ki misli, da bo „Meddobje“ poseglo v kakršenkoli GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Mesečno poročilo. Izdaja tajništvo, Granade-ros 61, Buenos Aires LETO L ŠTEV. 2 MAJ 1954 delokrog že obstoječih organizacij ali glasil. Kakor smo na eni strani prepričani, da si nihče ne more jemati kulture v zakup, tako smo prav tako prepričani, da je njen krog dovolj širok in da je v njem samem dovolj prostora. Sicer pa naj o sebi revija sama spregovori. Medtem ko bodo enkrat letno izhajajoče „Vrednote‘‘ nudile daljše literarne sestavke in v ostalem znanstvene razprave, bo „Med-dobje" revija, kjer bodo bralcem nudena različna filozofska vprašanja, ki niso stvar grške dobe ali srednjega veka, ampak vprašanja iz leta 1954, čakajoča odgovora v vsakodnevnem življenju, na cesti, v pisarni in tovarni, tako v druž-ibi kakor v mirni intimnosti. Pretežni del pa bo posvečen izvirni prozi in poeziji, predstavljanju osebnosti in del iz sodobne svetovne književnosti, predvsem pa kritiki domačih in tujih del. Doma smo doživeli preobrat Poraz sam je mnogim prinesel idejno jasnost, kakor je mi sami s stoletnim razpravljanjem in dokazovanjem ne bi mogli doseči. Ni nobena skrivnost govoriti o tem, da so tej katastrofi utirali pot prav literarni krogi, rušeč mesec za* mesecem verske in narodne temelje. Njih grobarsko delo je končano. Za nas zunaj pa pomeni to šele znamenje za začetek. Ne iti naprej, ne vedeti, kaj se. okrog nas zgodi, ne imeti poguma pogledati resnici v oči, ali pa celo zadremati sredi varljivega miru, pomeni nazadovati, čakati na trenutek, ki na» bo spet našel nepripravljene. Treba je z mislijo in besedo spremljati delo vseh naših kulturnih delavcev, dajati možnost, da stopijo, kolikor se le da, dostojno pred svet in pustiti bralcem pravico, da jih sodijo in presodijo, da preče- ODMEV SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Odziv slovenskih kulturnih delavcev izven Buenos Airesa na novo kult. organizacijo je zelo bodrilen. Objavljamo izvl-čk" iz pisem, ki smo jih prejeli v zadnjem času in v katerih izražajo odlični umetniki in znanstveniki svoje prepričanje o potrebnosti SKA ter voljo do sodelovanja. Akad. slikar, pesnik in pisat :lj Božo Kramolc v Torontu (Kanada) 26. 3.: Vaši prošnji glede zastopstva založbe 15? bom prav rad odzval. Kaj ko bi enkrat priredili tudi razstavo slovenskih umetni-kov-emigrantov ? Ali pa le grafično razstavo? V takem primeru bi tudi jaz rad sodeloval. — 10. 4.: Članstvo v likovno umetnostnem odseku rad sprejmem. V programu razstav omenjate tudi izseljeniško 'grafiko. Taka razstava me bi res razveselila. Poslal bi Vam v takem primeru še nekaj listov. (Pred tem je g. Kramolc poslal že 11 linorrzov, ki bodo poleg drugih razstavljeni na grafični razstavi dne 24. 6. t. 1.) Pesnica in pisateljica Zora Pi-ščanc v Gorici, 30. 3.: Rada Vam bom po svojih močeh pomagala, kolikor mi !bo mogoče, želim Vam obilo uspeha v Vaši lepi nalogi. Pesnik dr. Rafko Vodeb, pod-rektor zavoda Propagande fidei v Rimu, 30. 3.: Povabilo, da postanem ustvarjalni član v leposlovnem odseku, rad sprejmem. Vaše pismo je prišlo v zadnjem trenutku. V aprilu sem namreč nameraval objaviti prvo številko pesniške revije „Pesem“, ki naj bi izhajala trikrat na leto. Po Vašem pismu ,pa ni več razloga za tako revijo, saj bo v Vaši reviji in zborniku „Vrednot“ dovolj prostora za vse, tudi za naraščaj. — Za „Pesem“ sem se odločil, ker po ;,Vrednotah“ nismo imeli več nobene pretežno h poslovne revije; za literate, posebno za pesnike je pa nad vse važno, da imajo svoj krog in glasilo. — Sedaj sem pa toliko bolj vesel, da bomo imeli pošteno re- nijo, kar jr med nami zraslega. Ne samo „skidialti gnoj, ki se je nabral v slovenskem hramu muz“, treba je tudi misliti na to, da bo treba nekoč nove ljudi postaviti vanj. Če bo „Meddobje“ prineslo eno samo iskrico k tlečemu ognju naše kulture, če bo doprineslo en sam kamjenček k trk o potrebni kulturni zgradbi, bo njen namen več ko dosežen. i‘ Z. S. vijo. B'l je že ree čas! Mislim, da bo lahko živela in se razvijala, saj imamo v zamejstvu vendar na tisoče izobražencev. Slovenski kulturni akciji želim, da bi z božjim blagoslovom kmalu krepko zaživela. Sam bom po svojih močeh sodeloval in misel širil med drugimi. Župnik Pavel Golia v Mendieta, provinca Jujuy, 9. 4.: . . .Vas prosim, da mi pravočasno sporočite začetek .razstave, kamor mislim na svoje stroške poslati vsa (9) olja. Akad. kipar France Gorše v Clevelandu, 10. 4.: Z velikim zanimanjem sem vzel na znanje ustanovitev Slovenske kulturne akcije, ki jo toplo pozdravljam. Rade volje pristopam kot Ustvarjalni član in sem pripravljen prispevati svoj delež k bogatitvi in posredovanju slov.nske kulture v svetu izven do- movine. Misel ustanovitve te kulturne organizacije je nadvse, zelo lepa; zaradi njene važnosti in pomena za slovensko kulturno skupnost je le obžalovati, da ni do te ustanovitve že davno prišlo. Skušajmo po svojih močeh zamujeno popraviti, članek o opremi nove cerkve v Torontu bom skušal napisati; nekaj tudi o stavbi sami. Univ. prof. in bivši ravnatelj arheološkega muzeja v Ljubljani dr. Rajko Ložar v Chicagu. 13. 4.: Poročilo o napredku na kulturnem področju me močno veseli. Sicer pa imam materiala, zasnov in idej ogromno. Predvsem imam krasen material o koroški hiši, monografijo, sad 6-letnega dela na terc-nu. Tudi umetnostnozgodovinska' odkritja imam. K Vaši „akademiji“ bi pripomnil, da Vam manjka historični razred. Sicer Vas pa visoko cenim; to je dediščina ljudi ki so. se „spečali“ z umetnostjo. UMETNIŠKI VEČER No cvetno nedeljo je priredila SKA svoj prvi letošnji kulturni večer. Ker so bile na sporedu slikarska razstava, krstna izvedba kantate, klavirske skladbe in uprizoritev odlomka iz oderskega ve-ledela modernega dramatika, je bil naziv ,,umetniški večer" pač upravičen. Večer se je vršil v dvorani na Montevideu, ki ima za priredbo razstave pripravno avlo. Razstavo 'sta uredila akad. slikarica Bara Remec in kipar Franc Ahčin, kar ni bilo še nikjer povedano, pa naj ne bi ostalo anonimno. Večera se je udeležilo okrog 200 rojakov. Med njimi so bili najvidnejši pi-edstavniki našega javnega jn kulturnega: življenja, tako: direktor slovenskega dušnega pastirstva r v. Anton Orebar, član Narodnega, odbora ravnatelj Bogumil Rem' c, predsednik Društva Slovencev ing. Albin Mozetič, predsednik SKAS ravnatelj Ivan Prijatelj in predsednik SKKS univ. prof. dr. Ignacij Lenček. Poleg usvarjalnih in rednih članov SKA je bilo navzočih več kulturnih delavcev. med mladino pa zlasti lepo število akademikov. Še pred pričetkom napovedane ure je prišlo precej ljudi, ki bi si radi v miru ogledali razstavljeno kolekcije slovenskih umetnin. Lastniki umetnin so storili generozno dejanje, da. so posodili svoje tako dragocene likovne vrednote. Prav ta njihova gesta je bila deležna posebnega priznanja in' žal nam je, da so v svoji skromnosti odklonili objavo svojih imen, da se jim ne moremo javno imensko zahvaliti. Kritika ni naš namen tukaj. Vsi [pa smo bili veseli številnih častitk s strani obiskovalcev in stalnega njihovega zatrjevanja, da so tovrstne prireditve zelo pogrešali in da je bil skra jni čas, da smo pričeli. Obžalovali smo, da se pesnik Jeremija Kalin ni mogel udeležiti krstne izvedbe kantate, komponirane na njrgovo besedilo. Sicer pa je ,,Balada o materi" le del uglas-■ bitve „Črne maše" in upamo, da bomo celotno Geržiničevo delo kmalu lahko slišali v prisotnosti obeh 'avtorjev. ; Ob priložnosti t ga umetniškega večera je nanovo vstopilo v članstvo lepo število obiskovalcev. VABILO Vabimo rojake po svetu, da se včlanijo v Slovensko kulturno akcijo in pri nje posla.nstvu sodelujejo. Redni člani se sprejemajo v Argentini in plačujejo 10 pesov mesečno, za kar se jim nudijo številni kulturni večeri, popust pri kulturnih publikacijah in drugo. Izven Argentine živeči rojaki so lahko izredni člani, ki s svojimi prostovoljnimi prispevki, pobudami in nasveti sodelujejo s Slovensko: kulturno akcijo v mecenskem Smislu. Ustvarjalne člane posebej vabi odbor izmed kulturnih delavcev vsega slovenskega zamejstva. 5i>