fd ZA IZBOLJŠAN JE UST A im Mm vtfja. ?■*. U "QUiNirtis" ali ga VM bt iti t«. :s f GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CITATHJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove naročni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknlnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Claw M»tler September 21st, 1903 at the Port Office *t New York. N. 1., under Act of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 280. — Stev. 280. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 3, 19 38—SOBOTA, 3. DECEMBRA, 1938 Volum? XLVI. — Letnik XLV1. KRALJ KAROL ZATIRA FAŠIZEM NA ROMUNSKEM V Franciji so izbruhnile nove stavke HITLER NE BOPROTESTIRAL, KER MU DIŠE NEIZMERNI NARAVNI ZAKLADI ROMUNSKE ZEMLJE Kralj Karol se je bal madžaifekega-vpada v Transilvanijo. — Odredil je fctrqgo kampanjo proti Železni gardi. — Železno gardo hoče popolnoma iztrebiti. — Madžari in Bolgari zahtevajo svoje. BUKAREŠTA, Romunska. 2. decembra. — Kralj Karol se je bal, da bo madžarska vojska vpadla v Transilvanijo, katero je Romunska dobila od Madžarske po svetovni vojni, in je zaradi tega izdal strogo odredbe za popolno iztrebljenje fašistične Železne garde. Kralj Karol je varnostnim oblastim po celi deželi zapovedal, da brezobzirno nastopijo proti Železni gardi, ko so prišla poročila, da namerava Madžarska s svojo armado vpasti v Transilvanijo. Kralj Karol se je trdno odločil, da iztrebi teroristično Železno gardo, čije voditelj Corneliu Ze-)ea Codreanu je bil v sredo s svojimi I 3 tovariši ki so baje skušali pobegniti iz policijskega avtomobila, ustreljen ter odstavil več visokih častnikov, ki so bili fašističnega mišljenja. Codreanau in njegovi tovariši so bili vstreljeni ob 20. obletnici združitve Transilvanije z Romunsko in v času, ko je bila na Madžarskem v teku ve-lika kampanja za pridobitev izgubljenega ozemlja. Poluradni list "Romania", ki zasleduje politiko kralja Karola, je izdal na Madžare naslednje svarilo: "Vnanji sovražniki samo čakajo na ugoden trenutek, da padejo na nas. Usmrčenje Codreanua in njegovih 1 3 tovarišev je moralo biti naglo kot blisk. Drugega izhoda ni bilo. Ognjišče anarhije Železne garde je moralo biti uničeno, ali pa nam bi bile zavezane roke proti drugim nevarnostmi, ki bi bile hujše in ki bi zahtevale prelivanje krvi za celi narod." List pravi dalje, da so tuje sile, zlasti madžarske, igrale veliko vlogo v vstaji Železne garde. Kralj Karol je izdal stroge ukrepe proti Železni gardi. Policija je dobila povelje, da ustreli vsakega člana Železne garde, ki bi se proti vil aretaciji. Izdano je bilo tudi povelje za aretacijo vsakega člana Železne garde. Več sto oseb je bilo aretiranih v Bukarešti, v Ma-nu in po drugih mestih. Nad 20 častnikov, med njimi več polkovnikov, je bilo vpokojenih, ker so se nagibali k fašistom. Vojaške straže so bile podvojene okoli židovskih središč, zlasti v Cernatti, blizu poljske in ruske meje in v Timshoari, kjer je bilo več protižidovskih izgredov. Romunski Zidje so bili zelo veseli, da je bil Co-dreonu, ki je bil največji sovražnik Zidov, ustreljen, toda njihovo veselje je bilo malo prezgodaj. V Cerynattiju ste bili požgani dve židovski sinagogi m 8 židovskih hiš. Natančno Število članov Železne garde ni znano. foda sami zatrjujejo, da jih je okoli enega miljona. Zelo močna pa je Železna garda - v Transilvaniji in v Bukovim. Tekom premembe meja v osrednji Evropi so se pričele velike kampanje na Madžarskem in v Bolgarski, da Romunska tema državama vrne ozemlja, ki jih je dobila po svetovni vojni. LONDON, Anglija, 2. decembra. — Diplomatski krogi pravijo, da je Adolf Hitler prodal "po reki navzdol*' romunsko Železno gardo, ki je hčerka Hitlerjevega nacizma. - Hitler v prvi vrsti zanima za bogate vire Ro- NEMČIJA IN ANGLIJA V BOJU ZA BALKAN Anglija je organizirala celo industrijo. — Zastaviti hoče pot nemški trgovini v balkanskih državah. STAVKARJI SO OBTOŽENI NASILSTEV Stavkar jem očitaja, da so pometali neunijske delavce iz Chryslerjeve tovarne. — Stavka v čika&kih klavnicah. ČEH0SL0VŠKA FRANCOSKO DELAVSTVO SE NE BO IMA NOVO MINISTRSTVO Gen. Syrovi je bil imenovan za vojnega ministra. — Bivši predsednik dr. Beneš bo 15. LrONDON, Anglija, 2. dee. -Anglija je pričela organizirati celo svojo industrijo, da prepreči, da bi mogla Nemčija izpodriniti angleško trgovino v jugovzhodni Evropi, zla-ti v Jugoslaviji, Bolgarski in Ro-'rounski. I Finančni krogi so mnenja, da bodo angleške industrije v teh deželah pričele veliko trgov sko tekmovanje z diktatorskimi državami in v tem jim bo angleška vlada izdatno potna-grla. j Trgovsko vojno je pojasnil j v poslanski zbornici tajnik > p.rekomorskega trgovskega u-rada R. S. Hudson, ki je rekel, da se države osrednje Evrope 'vedno obračajo na Anglijo in jo prosijo, da jim pomaga. | Hudson dolži Nemčijo, da kupuje blago nad eeno svetovnega trga in prodaja svoje blago pod ceno. | Hudson je rekel, da je Anglija pripravljena v tem oziru priti z Nemčijo do kakega sporazuma, da pa ne bo prav nič omahovala, ako bo treba * struno bolj napeti.' "Naša dežela je močnejša kot katerakoli totalitarna država in ima vsled tega veliko prednost, vsled katere bomo zmagali v tej vojni." Kot pravi Hudson, je Neii«-čija nedavno plačala za rojnun-sko pšenico $53.50 tono, medtem ko je bila cena pšenice iz Manitobe na londonski borzi $37.45 za tono. Hudsonovo odkritje je bilo veliko presenečenje za poslance, kajti pred nekaj dnevi je ministrski predsednik Neville Chamberlain rekel, da je v podonavskih državah dovolj trgovine za Anglijo in Nemčijo. PAPEŽU SE IZBOLJŠUJE ZDRAVJE RIM, Italija, 30. novembre. — Zdravstveno stanje papeža Pija, ki je imel prejšnji teden hud srčni napad, se boljša od dne do dne. NEW CASTLE, Ind., 2. de membra. — Danes se bo sestala tukaj okrajna veleporota ter začela preiskovati razmere v tovarni Chvrslerjeve kor-poracije. Tovarna je včeraj zaprla svoja vrata, in 3600 delavcev je brez dela. Prosekutor M. M. Edwards pravi, da bodo porotniki skušali dognati, koliko je resnice v pritožbah, da so bili nekateri neunijski delavci dobesedno vrženi iz tovarne. Unij ski možje so jih enostavno pometali preko ograje, ki obkroža to varno. Včeraj zjutraj so se zbrali pred tovarno piketi CIO., ki so pustili v notranjščino le člane United Automobile Workers. Popoldne je nekdo prekinil e-lektrični tok, nakar je družba zaprla svoje naprave. CHICAGO, III., 2. dec. — Odbor za organiziranuje klavni-fckih delavcev dolži Union Stockyards and Transit Co.; terorističnih akcij s katerimi skuša zlomiti stvko, katera tra ja že dvanaj-ti dau. Ntavkarji se pritožujejo, da jim oblasti ne priznajo svobode govora in zborovanja. IZGREDI Y SPLITU SLEPO POKORILO DALADIERU PARIZ, Francija, 2. decembra. — V protest proti drastičnim odredbam, ki jih je izdala pred-včerašnjim Daladierova vlada, so izbruhnili novi štrajki. Strajke je odredila Delavska konfederaci- februarja prišel v Ame- ja v protest proti vladnim odredbam, riko. ! PRAGA, Čchoslovaška, decembra. — Novi čehoslova-ski predsednik dr. EJniil Hača je imenoval novi čehoslovaški kafbinet. Njegovo imenovanje se pričenja: 1 Gospod Rudolf Beran. — Imenujem Vas za ministrskega predsednika čeliosIovaške republike- Obenem imenujem naslednje člane čehoslovaške vlade." Temu slede imena posamez nih ministrov. Beran je predsednik agrarne stranke. Voditelj slovaške fašistične Hlinkove garde, K. Sidor^je bil imenovan za podpredsednika. Josip Kalfus, ki ne pripada nobeni stranki, j« obdržal finančno »ministrstvo. ZAGREB BREZ ZASTAV ZAGREB, Jugoslavija, U. decembra. — Kako politično moč ima dr. Vladimir ^laček na Hrvatskem, je razvidno iz tega, ko na njegov poziv navzlic vladni odredbi na hišne posestnike, da na praznik Zedi njenja 1. tkjeembra razobesijo jugoslovanske zastave, niso bile razobešena zastave. 14 Diktatorsko povelje, katero imenujejo postavo," je re V ladjedelnici St. Lazaire, kjer je običajno zaposlenih 20 tisoč delavcev, jih je zastavk-i-lo 9,600. Ladjedelnico je za-stražilo trideset močnih oddelkov civilne garde, ki ščitijo delavce, kateri niso hoteli za-stavkati. Tristo odpuščenih delavcev je okušalo vdreti v neko tovarno v St. Luroil. Metali so kamenje na tovorne vlake ter se parkrat spopadli s policijo. V Lille so štrajkarji razbili dve kari poulične železnice. V karah so bili večji del otroci, ki so se vračali iz šole. V Valenciennes so aretirali kel dr. Maček v svojem pozi m. Thomasa, predsednika uni-vu, " je ukazalo razobesiti v| je kovinarjev. Aretiran je bil v bližini Cail tovarne, kateia je izprla vse delavce. Obtožili so ga ščuvanja proti oblastih! našem mestu jugoslovanske zastave. Žal nam je, da se je do sedaj, posebno v sredini Najbolj pa so Čehi zadovolj- mesta, nekaj ljudi pokorilo tej idreiibi. Izpolnitev te odredbe BEOGRAD, Jugoslavija, J. decembra. — V nedeljo so se hrvatski kmetje spopadli z o-rožniki blizu Šibenika. Orožniki so ustrelili na kmete, od -katerih sta bila dva ubita, 11 pa jih je bilo ranjenih. Kmetje so priredili demonstracije tekom volilne kampanje. Vračali *>o se z volilnega shoda, toda o rožniki so jih vstavili, ker so bili oboroženi, kot pravi neko uradno poročilo. Orožniki so kmete pozvali, da izroče orožje, toda se povelju niso odzvali. temveč so orožnike napadli, orožniki pa so v samoobrambi pričeli streljati. imunske in ne bo protestiral proti ustrelitvi Codrea-na in njegovih 13 tovarišev. Hitler bo celo dovolil, da so romunski fašisti zatrti, mesto tega pa bo fašistično gibanje na Romunskem premenil v organizacijo, ki se bo borila samo proti Zidom, ne pa proti kralju Karolu. Ko je bil kralj Karol v Londonu, je angleški poizvedovalni urad kralja posvaril, da se na Romunskem kuje velika zarota proti njegovi vladi. Železna garda je prejemala pomoč iz Nemčije in je hotela rešiti Codreaaia iz ječe s terorizmom. Za to svarilo se Karol ni mnogo zmenil, toda ko je prišel v Nemčijo, se je na Romunskem že začel fašistični terorizejn. ni z imenovanjem za obrambnega ministra generala Jana Syrovi j a, ki je pod predsednikom Benešem sestavil svoj prvi in po odstopu dr. Beneša drugi kabinet. General Syrovi je med Cehi zelo priljubljen in v njein vidijo velikega junaka, ker je v Rusiji poveljeval prostovoljcem proti koncu svetovne vojne. Ko je usodepolnega dne tedanji ministrski predsednik dr. Milan Hodža po konferenci v Berchtesgadenu sprejel frnn cosko-angleške zahteve, tedaj je v Pragi velikanska množica I demonstrirala celo noč in za-j h te vala, da general Syrovi {prevzame vlado in postavi vo-! jaški kabinet. Dr. František Chvalkovski je obdržal vnanje ministrstvo. Ta kabinet je skupen za cellos lovavško-uk raji ko republiko. Slovaška in Ukrajina imate zopet nekatera svoja posebna ministrstva. PRAGA, ('el.oslo vaška, ± decembra. — Novi predsednik čehoslovaške republike dr. E-inil Hača je rekel, da bo Ceho-slovaška sodelovala z Nemčijo roko v roki. "Ni težko razumeti tega novega razvoja, kajti samo pogled na zemljevid jasno kaže pa mora takoj prenehati. Mi, Hrvatje, nimamo nikakega povoda za praznovanje 1. decembra. "Zato poživljamo vse posestnike v Zagrebu, da danes ne razobesijo jugoslovanskih zastav, ako nočejo, da jih zadene zasluženo zaničevanje ce lega hrvatskega naroda." Temu pozivu je navzlic policijskemu nasprotovanju sledilo <*elo zagreško prebivalstvo. in da je branil delavoljnim delavcem delati. Pariške tovarne so i?prle za nedoločen čas več kot dvesto tisoč delavcev, dočim so jih odpustile kakšnih 30,000. Vsi drugi bodo za Čas izprtja dobili redne dnevne plače. V Schneiderjevi municijsk* tovarni v Havre je vprizoriio 3000 delavcev sedečo stavko, toda policija jih je pregnala. Vsega skupaj je bilo v Franciji izprtih (locked-out) nad sedemsto tisoč delavcev, zaposlenih v uničijskih tovarnah in podjetjih, ki izvršujejo razna druga naročila za armado.Vod stvo socijalistične stranke ti-tdi, da jih je bilo izprtih nad VARŠAVA, Poljska, 2. dec. poldrugi milijon. "IluKtrovani Kurier Poteki";1 Tovarne, ki izdelujejo aero RADEK POMILOŠČEN poroča iz Moskve, da je bil znani sovjetski novinar hi bivši diplomat Ra*l< razdeljen na tri poglavja in obsega 11» elenov, v katerih je točno obeležena avtonomija Slovaške. V uvodu poudarja -zakon, da je češkoslovaška republika nastala po svobodni volji dveh enakopravnih narodov. NIo\a-skeinu narodu je bila s pittsbnrškini.dogovorom in drugimi pogodbami in izjavami zagotovljena popolna avtonomija. Zato je bil v stremljenju po končni spravi nned slovj« škim in češkim narodom v duhu žilinskega sporazuma predlo-žen ta zakon. » Zakon predvideva široko avtonomijo Slovaške, ki ima avtonomno pokrajinsko vlado in avtonomni pokrajinski parliament. Osrednji parlament in osrednja vlada bosta Še napre.j vodila vse posle, ki se tičejo narodne obrambe, zunanje politike, ter vse posle, ki se tičejo prometa, pošte, telefona, državnih dolgov, carin in skupnih državnih podjetij. Vsi ostali posli državne uprave preidejo v pristojnost -slovaške pokrajinske vlade. Državni jezik na Slovaškem je slovaški, toda vse druge priznane narodnosti -e smejo v občevanju z javnimi oblastmi posluževati svojega materinega jezika. Volitve v avtonomni slovaški pokrajinski parlament se morajo izvesti najkasneje dva meseca po u velja vi jenjem te^a zako-11a, parlament pa se mora sestati v Bratislavi mesec dni po svoji izvolitvi. Avtonomna slovaška vlada bo imenovana po predsedni-ku republike na predlog slovaškega pokrajinskega parlament ta, ki bo volil ministrskega predsednika in ministre. MODERNI ROBINZONI. V Sidneyu ji- to dni pristal|dez in jo našel tam nekaj ljudi 90-tonski parnik "Henriette",;ki s, *isto |m robillz-vrato.k v civilizacijo. Svoje iri prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo. Pošljite božična darila v obliki denarne'na* Kaznice m posredovan jem potniškega oddelka "Glasa Naroda/* Denarne posiljatve v Jugoslavijo izvršujemo ločno in poceni. Slovenic Publishing Co. = ; : Travel Bureau :::: _ Mew York, H. T. 0* Saturday, December 3, 1938 VARGAS PRAZNUJE OBLETNICO SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY ■■ j. _ — •■» • » « m * | »I Peter • • • • Predsednik brazilske republike (Jetulio Vargas fotografiran s svojimi ministri ob prvi oo- prvi obletnici njegove samovlade. Naznanilo * N- * t T I Slovensko - Amenkanski Ko iledar za leto 1939 izide sredi 'decembra meseca. Vsebina je i izredno zanimiva. Koledar nc i posebno dobrodošel tistim, ki m » - - • • i- i' . , , ■ , " . rukaj jih je paro jezi m I ju nameravajo prihodnje leto oo- , • i- r . / „ bežni: iskati svetovno razstavo v New | Vorku, ker mu bo dodana v pri- Ljubezen brez jeze je kakor logi panorama svetovne raz- dovršena lepota — trajtio je stave v New Yorku. Vseboval ne vzdrži 8. ■ bo tudi natančen zemljevid me -j Kadar se prične moški jez: sta New Yorka. Označeni bodo' ti, tedaj ne ljubi več. Ce se Jen vse zanimivosti mesta, kot: mu- ska jezi, tedaj je pričela ljubi žeji, cerkve, gledališča, parki, iti. itd. Ta zemljevid je ..tiskan v t'e se moški preneha jezili več barvali. Cena koledarja tedaj je že davno poročen, ( e ostane ista kot prejšnja leta: se ženska preneha jeziti, pome-50 centov. Poštnina plačana- ni to, da ima drugega. Zaradi stroškov za takovrstno JeZa mora ven, drugače se delo smo bili primorani tiska- (razvije v žalost., ti samo omejeno število. Zato- Iz jeze "se fahko razvije ho- Dvorni predpisi o obisku angleškega kralja v Ameriki Na prvi letošnji jseji angleškega parlamenta, ki se je začela z vsem starodavnim sijajem, je angleški kralj v d vol neni govoru uradno napovedal svoj obisk k predsedniku Združenjih držav, Rooseveltu. Ta zunanji izraz prijateljskih ve-| katerem bo na oludi straneh zi med obema anglonaks« nski-j sodelovalo veliko ma narodoma, oziroma država , !M,teči bnzliibno, sijajno, ma, pa je Že ob t-j napovedi I vjšk,i etikete in to od 'najvišji! povzročil velike skrbi med pro- ,, tokolisti angleškega pa vendar vse skoraj zi»n;i spreleti, ako kdo napravi kak ko-rak proti nepisanim pravilom, ki jih je preteklost neizbrisno za Vriako priliko pos« be j vtisnila visoki ilruTibi. Trko mora tudi t;i obisk, pri Mihaela" dostojno pozdraviti. t Tako se ob tej priliki vse lepo 1 izšlo, kakor zahtevali dvorni predpisi. Najbrž se bodo tudi ob cubisku angleškega kralja pred^edniiku Rooseveltu proto- kol i.-t i še pravoo na obeh straneh luže zaljubljeni v svojo svobodo, ki jo dopuščajo tudi obnašanju. Za Praznike! POZOR newyorske in brook-lynske GOSPODINJE ČE HOČETE PRIPRAVITI Z\ PRAZNIKE I>Rl ŽIM RES NEKAJ POSEBNEGA, NAJ BO NA MIZI Z MLEKOM PITAN Cena 40c funt Naročila sprejema: MRS. M. IIERČAR, 6046 — 681 h ItO AlI, riim;ewood. hkooki.vn Tel.: HEgeman :.!— Koiuini xi> <*kn>»ii<'jši !■«•*:>« puraiii. NAROČITE TAKOJ, da >k.s|(- do-bili pmvnrasno «a praznike. Povejte Vaši mkihI! oz. |»rij.-u. nikf FANCY WISCONSIN M1I.K FKIT CAI»l>>C?< — THK BKST THERE 1«! spremstvo, na i užencev do zadnjega spre-mljovalea. In prolokolisti nil ob« h istraueh se se- la nemška zasedbena vojska o- i:;„- .nt..- - * -i •• i , .. r. ! Iitvi. Prvi častnik jim bere iz p remije na v velikem obsegu z .<# ■ , .»ll , . . . , , . . . ° v,. i svetega pisma, kj pa se ie od »«!>«-l"lmm. pripomočki'm6rske VO(U. n6ko|'iko 1u, |0 »er utrdlje. 'Pripravljeni «o Takote bere! ..,„ Peter j, bili posebno topovi do najtez-„ ,, . . , ... . ... . ,, . |del na kamen..." obrne liste jih kalibrov in veliki oddelki in odletel " oklopnih bojnih voz vseli veii Častniku se zdi to nekoliko neverjetno, pa obrne list naza.i. 44 In Peter je sedel na kamen... in odletel fte enkrat obrne ježno list na za j: ()samljena ( eškoslovaška vse to dobro vedela in ji nego da .lini se ker bela hiša vjbi.se hl}1 uPrli- Zračna nima takšnih |vo 'na siJa udeležila zase- »llie s 500 aparati, še dosti večje število letal pa je bilo pripravljeno za vsak primer. Nemčija je zavarovala tudi zračni prostor nad svojim ozemljem, vsepovsod so bila pripravljena zaklonišča zoper zračne napa de, plinske maske in druge pri-vila z dvornim poklonom in prave. Vsepovsod je bilo pri- i protokolist-i so.se naknadno ze-[dinili, da je bilo to prav. ker francoska ustava ne pred vide-j P1'1' zračne napade. pravi jenih, tudi mnogo tisoč topov in strojnic za obrambo zo va, da bi bil (predsednik republike porfjeen in njegovi ženi ne daje suverenih pravic, to-rej je bila angleška kraljica tudi pr< d ženo predsednika francoske republike — kralji-■'*:'. Ustroj Združenih držav pa je popolnoma drugačen in njihov predsednik ima v marsikaterem ožim pravice pravega monarha. Ameriško časopisje že sedaj ugiiba, ali bo angleški kralj ob srečanju z Roosevol-1«»m nosil kraajevsko krono. Y Loaidonu so prav ta čas sprejeli romunskega kralja Ka robi, kjer pa vseli teh vprašanj ni bi o. V bučki nghatn ski palači so bilj pripravljeni prostori za kralja in prestolonaslednika Mihaela. Obe angleški prin-r^'si FJlJxa/lM'ta - in Nfargareta-Roso, sta v vsej najfli^l že j naučili nekai romunskih bt(ll)l)M|.Miltlt|||tl SI«0VENSKI . V naroČite še na - glas ST AROfjA" NAJSTARK/Sj AM ERIKI ' KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna * skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. sslKlhfwISKI' dt>DELEK "GLASA NARODA":: 216 WOt 18th Street New Tork, H. Y. • > ti 300 SVETIH MAS LETNO v življenju »n po s 171 rti, so deležni člani "Maine zveze za Afriko." Članarina enkrat za vedno 25 centov za vsako osebo, iivo ali umrlo. Naslov: - - ' - — • * DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA" za afriike milijone. V _W. Pine Blvd.. , St. Lovi«, M#. • ♦ Obrno .se k sinu: "Ali je to mogoče?" ga vpraša. 4'Ne, pač pa lahko glasove (luhamo,,T odvrne sin. Voltaire je bil fiapram ženskam zelo uljuden in nekoč je v driržbi trdil, da ui še nikoli srečal grde ženske. Neka ženska, ki je wiiela po tlačen nos, a je to svojo napako nosila s precej humorja in poguma, se je obrnila do njegr in mu dejala: "?sTu, potem poglejte mene in priznati boste morali, da sem grda.*' ■ "Spoštovana gospa," je dejal veliki zašmehljivec, "vi ste, kakor vse žeriskfc, angel, in ker so angeli z neba padli k nam, ----ste imeli posebno smolo, da st* ll^ pa(jij baš'na'nosw" — Snubil sem svojo izvo-Ijenko, — je pripovedoval rojak, — in njen oče me je vprašal. če imam kaj prihrankov za slabe Čase. O.dgoVoril sein'^nu, da iiiiam par sto dolarjev, pa me je takoj vprašal, če bi 'mu imajo tispeh jih posodil. "Kdo pa je tistole staro strašilo?" "Moja žena." "bprostite mi, zOiotil sem se." "Ne vi, — ampak jaz ko sem jo vzel." Človek je lahko ljubljen navzlic svojim velikim napram, fiasprotno pa osovražen * prav zaradi svoje poštenosti in do- «f GLAS m'fe'b'D A'^New York Saturday, Deceihber 3, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 1____■ - 9 • ■ KRAXUMS De MIUMANDRE: FU-U SE JE ODPRAVIL PO SVETU Nrkoi* h* živel kit Fu-L'. ilc.-«|j» I na ud>n.žjr Noi inaii lijt*, podil po vodi i.n je pošiljal v ki s«- y v revemeui ledenem je puntata stvar bolj žalt&va. mbo mogočne vodne premene, ,uit rju iHtanaiisko dolgočasil. Francija je ljubka, prisrčna de- ki m> mu naluk kristalnim ste-Največ pač zalo, ker je bil edi- /a 1«i. t« je že rt s. a 'je tako piv- i ». m luiketali v »soncu in ki so ti vi.jt- \ i -t«*, zakaj hudobni sn to uiajliii:.. In za nVixiiodiiio se njih ksupljice daUč na okoli ljudje- -o bili s "harputiaini iz- jahan je kitov ni niti malo jk>- ' ),:ililj;uV.wtc pršili*. tako, da so trt ijjli .se njegovo družino. -kri:ljeno Ko so kaipi in >ulci ljudje razpeli dežnike, rekoč ks «iii je hi; v vsem prostranem <;:»azili, da ><• lioči k.i pogumij"Sonce sije, pa de.ž lila nit-, i ju in ni initl dru^e zabave jm> i.ki Seini nav.^or. so za-ko svoje vo-kne umetelnosti, ki ^'iiali velikanski hrup. 1*< slali sr jih je sam predvajal -tako,: -*o ugovor »predi-« i ni ku n-pn-da je puhal iz iictnie visoke 3fifee, kjer tHbre votle. &aj si je kaj bolj S< una njihova reka in da ne zalbavue^a težko predstavljati, morejo dovoliti, da bi se kaka v* udar, ti ljubi Bojj, semkaj tuja riba prite-pmka spreha--pada tudi občinirftvo, ki te oi>- jala po mili volji po reki, in jo tako rekoč zamašila. (it».-/pod Lobrun le ves v skr-■beh listal po besedilu ustav«-, da" bi na^el kak Izhod iz le za- čutfuje. Fu-U pa je vSffk dim preplaval na tisoče kilometrov po letleni votli in ni srečal razen nekaj nevernih medvedov in n<.katerih, ečih trate. Pa ni niti b -sediee «lo4jil pitttfvinov, ki pa niso bili videti niti malo začudeaii, nobene žive duše. Pa' je seveda vedel, da je to, kar počenja, namreč ta umetnija z vodo in nosnicama, vurvdar nekaj prav veli-»"astnejja. Star tjulenj, lije^ov prijatelj, marja, ki je že poimluioim ki je bil že mno^o po svetu, mu je bil nekoč jiovedal: 44V Parizu na Place de la Concorde, delajo ljudje prav isto. s vtxla s jK>močjt> svinčenih cevi, v čestiflji,vem bestnlilu ustave, ki bi govorila zojx r pri pust kitov na frarTcosko ozemlje. A ker prt v tako ni liotel užaliti 'domačih karpov in >uleev, je >nim vlakom vael s si iioj. Dal je in -ietlijn v veliki posodi za v^'(fpripeti -posubn, va-O.I, ki je mocl Ibila vanj vdelana do. Totlu' tc^a ni niti vrI i kanska »»nmerjat, z umotnostjo. LjH _ - & ^ ^ kap (y bi v. mogli v Pa i" iz. 1>. trebuje kit za svojo udobnost. /Iveh |mm* neznanski uspeli.' jFu.Lr «ni bil v nikoli videl T. Iiesede so se «rIol>oko zapi-; vlaka, je bil teira izleta izrecno .»ec seka 'Imr. glav dekla po-dieta hrt« metle." X.tvdušeni uniožiei se je z«le-lo tu umogo Iep-e, kot so pa velike v« doni« t ne čarovnije v Versaillasu. Celo najstarejši Parižani se niso spominjali, ali -o spl^h kdaj kaj le pri lično lojSe^a videli. X uš Fu-U je kar čez noč postal slaven zvezdnik. Vkak«lo '-< je hotel seznaniti ž njim in -li hemi si je zaželel, da bi mu bil predstavljen. Neki veliki slikar, ki je *pode, ki so imeli n?! 1« t'' najmanj .">(), fran-k«>v tlohodkov, tse jt- potegoval v.- časi, da bi i^a .«mel portro-t i rati. Voj votlin je st» ga vabile na t»bH-k in neki akademik je začel pisati njegov življenjepis in njegova doživetja ;delo je iz-šlo v dvanajstih zvezkih. Iz-vlekli so ga k slavnostnim predstavam v o>pero in na konjake dirke v Anteni 1. Slaven jt» bil. Toda, kar ^ti je -bilo spo-četica tako zabavalo, ga' je za-čt lo wletlnjie utrujati. Tam zunaj v veliki samoti oceana je lahko noč in dan spal; tu pa je čile v možgane Fu-Uja. In od-j vesel. Najbolj so ira pa Prisi,-icn ^ T^av do jutra, tllej mu je brodila po glavi leivale knrve, ki so pasle na obeli še ona misel, da bi se poslovil siraneh železniške proge in so z vidno všečnostjo strmele s svo- oe je -spravil i z vagona, s«> na Prvi dt'1 potovanja je bil razmeroma prav lahek, dejali bi celo, da je bil pri jetrni. Saj, če si .še tako zagrizen proleta-rec, pa vendar ne de neprijetno, <"e občuti<š nekoliko toplote v vodi, ki je -ieer zmeraj mrz-j^v^ji^uttn je Denar rt e Denarna nakazila iz-vrsujjemo točno in zanesljivo po dnevnem Mihu. V Jugoslavijo: Z« f iat» ...........I>in. IfO $ 4J& ....................IHn.JUG | .........bili. 3UII * $11.«1 ....................Din. Š00 fsijat* ....................Din. looo 'W4 5Q ....................Uln. \3600 V Italijo: trn % caD .....Ur "l«U $ If- ..........' Xir ' awi $ 2».— .......... Lih* 5fl $ 57.— .......... Ur 1000 — flllf«*Lh-^ttio $107.-* v.^kvu. Lir 5f0p0 1 _t. .' AV^ri *** JtteR 8fS? C NE POD V BŽENE'SPREMEMBI KOOmjaLA mi.P U1.WI1« U ■ rr ^f? - ZA fWWWBBO n^ OTtNIC LTB L ISH ING C O M P A NY kolotlvoru St. Lazan- planili časnikarji na«lenj in gn izjira-ševali .o vs« h mogočih stvareh, ki >e mu niti sanjalo o njih, na primer: Kaj tla misli o krizi * Ali nosijo ž/tviske njegove družine ribjo kost v modrcu f Pb^dlmo/So^lposIan-^tvo zooja v/. Vincennefea, ki mu je bil na čelu jafeo častljiv morski lev, mu je izrazilo posebno počeščenje in spoštovanje vseh Parizu živečih vodnih živali. A to mi 'bilo se nič v primeri z uspehi, ki jih je. doživljal, ko je imel svojo prvo predstavo na Seini. tik Mirafbeaujevega mostu. Sest sto tisoč Pariža-nov se je gnetlo na obre-zju in nasipih TOdoiž reke in od navdušenja so lcar rjoveli. Naš kit pa se je medtem radostno Ko se je zad«nr- pramene tri do štiri metre visoko. Čeprav ni bilo trdba gledalcem prav nič plačati, ko se zaradi tega pritožili, češ. da ne pridejo na svoj račun. M&eke ]fedale umor vdova odpotovati. Pozna prijava preiskave seveda >zelo ote- _ _ žuje, in tin i jo pa, «la je moral biti ®ffl!!lll .«gu v V zaprem stanovanju je »»jko 7.rian. in je ptr/.nal tu.li iljene' rni ^UftllAlf 1 , te dni ne-1 lo od te^a dne ^»ali nepre- razmeK, Vtčbrat se ie pohva-4- 'BLAZNlICOM 89,1 f4 ^i^tano mija-vikanje, ^oscla je |iTa ^ je v Nici pmdara _ _ ;ev 74-1 etna ?,poeetka mislila, da imajo ži- nc>k(> zeni]p0li in (1(,bi|.M zani ^^ ' ^^ V majhnem rštaniovanju v Xi-| ci je ofIkrila policija kaj grozotnega. Tam I a že nektilirko mesecev vdova, ki je pred tremi tedni, vali pač dovolj hrane in no v. ji -t -edi sporočila, tla bo za beiiega raaloga, da bi bile neza-o-e"in tlni odpotovala. Starka dovoljne. «Ko pa st> minevali •p. se ni vrnila. Minili so trijy jte lni, je puntalo mijavka«nje ne-tedni in o njej ni'bilo še n Ob? -1 znosno. Soseda je odšla zato nega ijlasu. Vne to bi pa ne-'na policijo "m sicer pred vsem mara ne zbudilo še nobenega j zavoljo tega. »ta bi >e lačne ži-uiiia. :la ni'bilo mačk. J vali t svobod i le t^ ječe. Polici- | ja je vlomila v stanovanje in je našla starko v njeni .postelji um: rjeno. V m-tih je imela zu-in::'šok, okrog vratu pa vrv . (morilec človek, ki je bil r>. star-j ;lltlltillliiiiiii^,iiilllii' Stara vdova j« 'bila -prijate Ijioa teb živali. Delila je svoj kruh s tr< mi mačkami. Xa pr» tovanjt* jih ni n« irla vzeti s seli« j. zato ie dej- !u so-e«li pred svojim odhodom, tla jih bo za- Razen t-.*ra ii j«* pognal -«• »J velik«- vsoto. Toga denarja niso nikjer »našli. n OKOLI SVETA. katero io jtj bil morilec zadavil.! Čuden nodoibnik y angleški steklar Anton Sabian. ki -»* je povzpel do naslova ''kipar v steklu.M«-žak: r i»o v n-i jkraj šem času zapustil Anuliio. i i -«* Uti ftftipV)tiT rirs "ok^Tr >r,-ta rrln v utanovanje in jih pre-|glo iz samokresa v prsa. VAK BKEZ DENARJA, spisa! C. Tbil- Upa Oppenheim. 92 ' strani. Cena ................ 75 ^ Do skrajnosti n ti pet roman lz modernega življenja. Dpi»enlieiin je znani angleški ro- anoplsec poznaa' |»o velem ■svetu. ' MllMO ŽIVLJENJA, I*van Cankar. 2i0 air. Cena .80 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton lirezovnik) Zhirka najholjših kratkočasnic iz vseli stiinov — strani.........5t* MED PAUAKJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!) strani. Cena..... .. .00 MOŽ^E, spisal Emerson Hugh. 20» strani. (>nal.5l Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prat nič- ne zaostaja za originalom. MUTVI CTOSTAČ ......................................................35e NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spiral V. M. liar.šin. 112 strani. Ont> ......... JI8 Junak1 ti-^a roninna Mudijo in tavajo skorf temo življenja. Vzpenjaj«! se kviSku. a sredi pota omagajo. AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 09 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel završiti, je Kersnik uspečuo dorrwil. "Agititor" si^- zaed "Genova najboljša dela. Kazen tega' pa st* Parižani sploh ne zabavajo dolgo z eno,^^ hofer .................................................50e in u^to stvarjo. Kakor se mo-1 bele NOČI, MALI JUNAk, spisal F. M. Do- rejo brž navdušiti, prav tako sol stojevski. 152 strani. Cena.............:...................6i tudi brž siti, in nekega d»ne je! ' Kratke povesti m Življenjepis pisatelja. To so začelo neko zijalo nergati:4 4 Ali I ^e vam ne zdi. da >o ti vodni prameni strašno dolgočasni? Zmeraj ena in ista s torija." To precej ne všeč no nast rojenje tse je razširilo ko ogenj. Ker je »pa mimo tega se neki afri&ki princ i>oslal vprav tedaj žirafo v Pariz, je pa žirafa iprestregla vso pariiško pozornost zase. Sploh se je zanimalo vve samo >še zanjo. Visi časnikarji so tekli k njej na intervju, in vse vojvodi nje so jo pri7 šle povahit na čaj. in celo tisti sliikar, je kar pukti! kitov por- (Nadaljenanje na 4. strani.) .00 , .. .2ALOSTNA DVAJSETLETNICA Čehoslovaški ministrski predsednik general Svrovv. polaga venec na #rob prvega preti sednika Čehoslovaške. Tomaži - »j-,— _» v. JftajMti prva književna dela davnega rusketra romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — * 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BCL&RAJSKI BISER _________________________________________.j?5« boj in zmafea -------------------------------------------------20« ČVETINA BOROGRAJSKA --------------------------- ------45e CVETKE (prmvljiee. n stara in mlade)--------------.30« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ..........-------.......40« DEKLE ELIZA, spisal Edinomk de Coneourt. 112 strani. Cena ----------------........:...... .—;••■ A9 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju zpačajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in Ima člov»lc med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo ovednlk nam nudi v teb dveb svbjib delih obilo dutevnega užitka. PRAVLJICE, KoSutnik, II. zvezek. Cena.......7» PRAVLJICE. H, Mayer. Cena ................ Jtt TURKI PRED bUNAJEM ....................................10« TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 80 «tr. Cena .7» NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej ' knjigi dve povesti, ki jih je posvet?1** «voJl materi. TISbC IN ENA NOG, s slikami, vetika, izdaja. Broš. 3 knjige. Cena ......3.25 iL SloV^ič 216 WEST I8th STREET 'Cl^lieauiaAaaaM company NEW YORK, N. Y. L A S NA R O D A"—New Yor* Saturday, December 3, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY ' ^siniiiiiiiHiiiiia« ROMAN 12 ŽIVLJENJA 111 ZA "GLAS NARODA'1 PRIREDIL I. H. SMRT V RAZVALINAH V plemenitosti nisem hotel zaostajati za njo in sem ji obljubil, da Te prosim, da ji odpustiš in da ji vsaj vsako leto podariš po nekaj tednov. Ne odtegni ji svoje ljubezni, ako prosim za njo, boš misliia, da zasluži Tvojo ljubezen. . Mladi ljudje, ki ne poznajo življenja, imajo pogosto trdo feodbo, to<^i Ti ne smeš soditi. Tvoja mati je dovolj trpela, zelo Te ljubi in zelo trpi veled ločitve od Tebe. NiJkar je ne pusti, da bi koprnela v svoji ljdbezni po Tebi in če mi hoče« tudi preko mojega grcfca napraviti kako ljubav, ne pusti, da bi bifat Tvoja mati preveč sama — vdova je in sedaj popolnoma sama na * vefcu. Verjemi mi, da je navzlic vsemu vredna vse Tvoje ljubezni. In aedaj imam s svojega srca, kar sem Ti moral brezpogojno povedati in sedqj mi je laržje boji o ljudje gojili boljša čustva, bo vidno že na njihovi obleki, pohištvu in domovih. Danes živimo v svetu zidovja in zaprek. Pa svet tudi nima drugih gradbenih snovi k'ekor kamen in opeko, železo in jeklo, in za obleke uporabljamo le volno, bombaž m lan, svilo- in Uisnje. Moderna tehnika je odkrila že ! stotine boljših trdnejših snovi — steklo, celulozo in druge — yl katerih bomo napravijal i udobnejše domove, preprostej-I še obleke. Da, Henry Ford, •iznani avtomobilski kralj ct-'lo son pn Aibukirju potopil Napo- , v , . , , ,____i . - , - ■_____, „ trdi, da bo'kmalu začel izdelo- leonovo brodovje, ki ie imelo s .. . . * i - ___ __.• rvv vati 'avtomrtbile iz nekega ko- seboi mnogo dragocenosti. (Jrb. . _ . , . „ i renia. Tako bo življenje v 50 obali Nove Škotske leži potopljeno brodovje d ranega gusarja Kidda, ki je vozil s seboj baj-, . v . ... . .. , , ne Sklade svojega roparskega'moz 111 Ilwtl1 plen«<. Blizu -Kokosovih otokov v Tihem morju se je potopilo brodovje portugalskega gusarja Benita, ki je tudi imel nad vse baine zaklade is seboj. In pri Oerlingu leže potopljeni tfekladi ladje "Lutinec,' ki* jih sicer dvigajo, pa je morje vendarle razmetalo na vse strani. Pravili uspehov doslej še ni imel rr'hee, ki je hotel dvigati potopljene zaklade. ČEZ 50 LET. ■Čez 50 let bo življenje lepše letih srečnejše, prostejiše, širše in bolj zdravo. — Prav, če se BORBA S KROKODILI NA ŽIVLJENJE IN SMRT. Ob ustju Amaconke leži velik otok, katerega prebivalci so si boj na življenje in smrt s krokodili izbrali tako rekoč za vsakdanji, s[>ort. Ven otok je močvirnat, s konji tu ne prideš •!""!l||l{l|llllltllli.Miir.lfl!!!,..(giafllilii, „||| mil Iti I | mull I*11 III M ,||f|ii! Iliu, milji M|l<|;j KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEW,'? 7. decembru: Con te d i Savuia v Genoa Hamburg v Hamburg 10. decembra: • Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 13. decembra: Bremen v Bremen 14. decembra: New York v Hamburg Rex v Genoa 16. decembra: j Queen Mary t Cherbourg 117. decembra : Paris v Havre 21. decembra: Hansa v Hamburg 26. decembra: Normandie v Havre ZGODOVINSKI ROMANI SV ETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TKA VE L, DEPT. 216 W. 18tb St.. New York, N. iiniiiiil|.(;ix»iiiiiii|..liiiittiiiil .(itiiiiiiiil f|isat ltlllIlll*,f't!ltl11lM'Ull4||(Jl'tj':|lll||t||Ill>!'ltl|f FU-U SE JE ODPRAVIL PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani.) tret nedokončan, « pripombo, da bi mogel -zadeti podobnost ta ko težavnega modela. In kar na nos na vrat je začel portretirati žirafo. Naš. Fu-U je otožno plaval po Seini me.-l praznima bregovoma sem in tja. Nihče ga ni več pogledal, razen tistih, ki so stregli psičke, in pa tistih nekaj ribičev. A ti so ise jezili nenj", češ, da jim vse ribe predaleč. Pač pa so vole, ki ee ne.R°di- Ves> ^bit in .nobena rec ga ni več razveselila. Do dna užaloščen je sprevidel. vrlirajo v blato, zdresirali kot jahalne živali. Zvečer jahajo mlfdi ljudje v močvaro na krokodile. To je nevaren lov, pri da izmed vseh šest sto tisoč občudovalcev ni pridobil niti kater era ima ulogo najprvo pu- prijatelja za kasnejše ška. fpotem laso, ki ga. vržejo,slalbse ad aemlja. Sv. Neta, Sanje ________________________n iS. anopiC. V »talka, tart Marije Device. Marijin etrek_____________M 14. snopič. Sv. BaMjan. Junaška deklica, Materin blagoslov ______ JM U. snopič. Torki Fahjsla in Neža 20. snopič. Sv. nt]e noz. Pogostoma se ta- boj na živi jem je in ^mrt konča za človeka tragično. Sicer pa ni samo strast do lova, ki žene ljudi, da se davijo s tem športom. Otnčani se pre-živlia.io i. živinorejo in strašni kuščarii, ki jih tu kar mrgoli, jim delaio velikansko škodo med čredami. Zato jih liudje uničujejo, kjer koli naletijo na nje. Posebno ugoden čas za ničevanje kuščarjev*, *ijih zalege in jajf e v dobi suee, ko se zarijejo v blato, da bi ta Čas prespali. Takrat prirejajo o-toČani obsežne ekspedicije, ki stičejo za nevarnimi živalmi in jih pobijajo. Do zdaj pa še ni videti, da bi jih mogli kmalu iztrebiti. KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. .. . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 21 6 W. 18th Street New York J je Elizej, da 'bi mu on d i potožil svoje gorje. Toda predsednik republike ^a, žal, ni sprejel. Oprostil se je po svojem mornariškem atašeju: 4'Gospodu predsedniku je hudo, ker ne more govoriti z vami. Naročil mi je. pa, da vam da za; povratek na razpolago Hprejnstvo podmorskega rušil-ca." 44 Saj ne vem, kaj bi naj z vašim podmoivfkim ruišilcem, gospod ataše," še je pikro od rezal kit. "Jrtz si že sam pomorom, kor iznaim, hvala Bogu, plavati." In ves divji se je odpravil na' pot, zmeraj lepo po Seini -navzdol. Sulci in karpi so se delali, ko da bi mu hoteli pot zapreti, s čim bo videli, kakšne slabe volje .je, so bili kar lopo mirni. Zadovoljili se samo z namigavanji, kakor "Brrr, pri- teipenee!" A to mu je bilo vseeno. Oe bi ise bil zmenil za mnenje sulcev in karpov, bi se refe ni bilo izplačalo, da je prišel kot kit na svet. DoLga' pot in Jed* ina. polarna veda sta nekoliJko pomirila njegovo slabo 'voljo. Prišedši v svojo domovino, je bil že ves miren in veder. Kar presunil ^a je fiogled na njegove čeri in na severne medvede in na pingvine in tudi na svojega starega prijatelja, tjulenja, ki je z vwo salonsko vljudnostjo kot zmeraj, venomer ponavljal: "Nihče, pa niti v Parizu ne zna delati takih prekrasnih vodometov, kakor vi." Ti odkriti in prisrčni pokloni so na kitovo srce bolj blažilno viplivali kfrt ves viharni direndaj občudovanja, ki ga je bil dobričina deleežn spotoma na svojem slavnem romanju. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 816 W. 18 ST., N^W YORK V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 16th STREET, NEW YORK