^jvetogorska rCraljica ^oetogorsba l^Craljica MARIJANSKA REVIJA Izdaja konzorcij »SVETOGORSKE KRALJICE«. * Za vsebino odgovarja Peter Fiander, Trst - Trieste (Italija), Via Rapicio 3/1, Telefon 74183. Tisk : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica - Gorizia. Z dovoljenjem nadškofijskega ordinariata v Gorici • štev. 1617/63 z dne 16. avgusta 1963. Dragi častilci svetogorske Kraljice! Po enem letu zopet prihaja med vas nova številka revije SVETOGORSKA KRALJICA. Radi bi zadostili vaši želji, da bi revija izhajala večkrat na leto, a nam je žal, da moramo spet ponoviti, kar smo že svoj čas napisali, da je namreč izid vsake številke odvisen od zadostnih denarnih prispevkov v tiskovni sklad. Zato trdno upamo, da nas boste razumeli in še naprej podpirali našo akcijo z molitvijo in z darovi. Ne pozabite: »Kdor za Marijino čast kaj daruje, mu Ona z milostmi povračuje!«. Bog daj, da bi vsi prišli do spoznanja, da je naša Marijina božja pot Sveta gora zares »biser vseh božjih poti«, kot jo nazivljajo celo tuji cerkveni zgodovinarji. Naj ne bo Slovenca, ki se ne bi zavedal, kako zelo je danes potrebna marijanska revija SVETOGORSKA KRALJICA. Nespamet- no bi bilo, če bi zaostajali za drugimi katoliškimi narodi, ki imajo manj važne Marijine božje poti, pa jim posvečajo posebne marijanske revije. Ponovno vas prosimo, pomagajte nam, da se bo po naši reviji širilo po naših družinah kraljevanje svetogorske Marije, Kraljice Slovencev. V zameno za vaše žrtve pa boste še nadalje deležni molitev in več svetih maš, ki jih oo. frančiškani med letom darujejo pri oltarju naše čudodelne Kraljice na Sveti gori. Darove, prošnje in zahvale za objavo v reviji pošljite na naslov: SVETOGORSKA KRALJIC A - P. Fiander - via Rapicio n. 3 Trieste (Italia). Naj vas svetogorska Marija blagoslovi! KONZORCIJ »SVETOGORSKE KRALJICE« Vsem priporočamo v molitev naslednje namene: — da bi se II. vatikanski koncil končal s popolnim uspehom; — da bi veliko naših dijakov izbralo duhovniški poklic. Jezus toži : »Žetev je velika, e. delavcev je malo!« — da bi bolni duhovniki čimprej ozdraveli; — da bi zakrknjeni grešniki spoznali svojo zmoto in se vrnili v naročje Matere svete r’1 ti Y'Vato KL 05/1963 ,0.36=163.6)(05) :a predstavlja mog^jy^Vetogorske zvonove. To leto, 18. junija 1937, poteka petdeseto leto, od kar sem prvič slišal glas božji, ki me je klical, naj pripravim in pospešim vrnitev ločenih bratov v naročje katoliške Cerkve v. Dobesedno je sprejel glas božji. Takoj se je začel pripravljati, da bi postal misijonar: učil se je vzhodnih jezikov, posebno slO\ panskih ... in Bog ni hotel, da bi bil na ta način misijonaril, pač pa ga je hotel takega misijonarja, kot je bil sv. Filip Neri in sv. Terezija Deteta Jezusa in drugi. Njemu je bil samo kasneje znan ta božji načrt, ki mu je dal razumeti, da mora svoje vsakdanje življenje, žrtve, trpljenje darovati Bogu, vse za vzhodne brate. V resnici je pisal: «Nekoč sem imel priložnost sestati se z neko sveto osebo, katero sem obhajal. Rekla mi je.j Pater, Jezus mi je dal razumeti, naj Vam povem, da je vsaka duša, ki jo vi spoveste, Vaš vzhod. — Bog me torej hoče tukaj in ne v misijonih. Da bi to njegovo tajno delo bilo bolj všeč Bogu, se je zaobljubil: »Jaz redovnik Leopold Marija potrjujem, da se slovesno zaobljubim pred Bogom in pred njegovo Materjo, Devico Marijo, da bom imel skrb za vrnitev vzhodnih ločenih bratov k zedinjenju s katoliško Cerkvijo«, Od tistega trenutka je ta po postavi mali redovnik, šibkega zdravja vsaj 12 ur dnevno presedel v spovednici in se je vedno kazal smehljajočega, resnično srečnega svoje usode kot žrtev za ločene brate. Božja volja je bila jasna in pater Leopold jo je hotel popolnoma izpolniti, a koliko ga je to stalo! Spovedoval je, svetoval, tolažil uboge, obiskoval bolnike, a njegov duh se je obračal proti vzhodu, k ločenim bratom. Rekel je: »Za sedaj še ne morem iz Padove; hočejo me imeti tukaj, a sem kakor ptička v kletki in moje srce je vedno tam, preko morja!« Mnoge žrtve, ki jih je doprinesel s tako junaško dobrotljivostjo, ne morejo biti zaman; njegov zgled, ne da bi pričakoval božjega zasluženja, je pretresel vse, še posebno nas, njegove slovanske sobrate, naj bi se posvetili delu, da bi se čimprej uresničila vrnitev ločenih bratov. Pater Leopold ni tujec s svojimi skritimi žrtvami za veliki cilj, da se doseže zedinjenje vseh kristjanov. Gospod Bog, ki je položil v srce patru Leopoldu goreči plamen ljubezni za ločene brate, je in bo poslušal klic usmiljenja, ki se je dvigal iz njegovega srca, in upajmo, da se bo kmalu približal dan, v katerem bo pater Leopold priznan kot eden izmed največjih pobornikov za edinost Cerkve. V Fatimi pukora in molitev 2 V resnici je v Fatimi sijalo tudi sonce. Okrog 10.30 na dan 13. oktobra, ko je začela procesija in slovesna pontifikalna sv. maša kardinala Lercaro, je veter pregnal vse megle in prikazalo se je toplo sonce, ki je, kakor pred 43. leti, posušilo od dežja premočene obleke. Zdelo se je, da je tisto sonce hotelo potrditi kardinalove besede: »Glejte nebo! Ta svetli cilj kristjanov!... « Bilo je vabilo, naj se dvigne čelo, kakor je Pavlinski izraz, katerega glasnik je Cerkev, ko pri sv. maši v predglasju vzklika: »Sursum corda! - Kvišku srca! v. Fatimsko nebo, tisto nebo in tisto sonce, ki se tolikokrat omenja v popisu zadnjega prikazovanja iz leta 1917, še govorita v svcfc jem narečju, o vsemogočnosti in božjem usmiljenju. Zdelo se je tudi, da sta dež z vetrom in nenadna razjasnitev simbol trenutnega neurja sedanje zgodovine : zgodovine sv. Cerkve in človeštva, povezana v skupno usodo. Zelo nas je ganilo sonce, ki se je po nočni nevihti prikazalo kot znamenje, da bo ob koncu zmagalo Njeno Brezmadežno Srce. Tisto sonce je bilo upanje. Fatima je nastala zato, da človeštvu vžge novega upanja. »Mater sanctae spei«. Ob zaključku pobožnosti so portugalski škofi ob navzočnosti kardinala Lercara zmolili molitev posvetitve vsega sveta Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki jo je nepregle- dna množica ponavljala enoglasno, mogočno, pretresljivo. Bilo je božje ljudstvo, bratsko združeno pod plaščem edine Matere. Ko je potem množica, spremljana od ubranega zvonenja zvonov iste melodije, zapela zaključno himno »De vos me aparto o Vir-gemv., je iriska globel vzcvetela z mahanjem belih robcev, pozdravljajoč kip Device, ki so ga v procesiji prinesli nazaj v kapelo prikazovanj. Bil je »Adeus«, družinski Zbogom, ki je zaključil romanje. In medtem ko se je procesija razvila preko trga, smo se počutili bolj bratje v Iriski globeli, žrtve tistih dni, molitve, enako kri Kristusova, ki je krožila po žilah vseh romarjev, so povezale med sabo velike in majhne, uboge in bogate. Navzoči so bili ministri in poslanci, osebnosti političnega in kulturnega sveta Evrope. Toda v senci Matere božje je vsakdo našel svoj najbolj resničen prostor božjega Sina. Pričujočih je bilo tudi lepo število viso-košolcev in nas so najbolj zanimali oni iz Coimbre, ki so bosi nosili kip Brezmadežne v svojih karakterističnih uniformah, katerih plašči so segali do tal v počastitev sladke ' »Senhora« Fatimska »Rainha do Mundov.. Na poti iz Fatime v Batalho je v Leiri v pozni popoldanski uri 13. oktobra bila dolga vrsta avtomobilov in oseb. Vsi so se vračali na svoje domove z močnejšo vero in z novim upanjem v zmago Marijino. Vsi se zavedajo, da jih je še premalo na svetu, da bi spremenili usodo sveta, kajti potrebno bi bilo bolj korenitega spreobrnjenja, da bi vplivalo na srca milijonov ljudi, toda med bivanjem v Fatimi so še enkrat čutili in doumeli, da imajo ljudje svojo Mater v nebesih. Ko je sv. oče v pismu, ki ga je poslal škofu v Leirio, omenjal vero in pokoro, pobožnost in spravo, se ni mogel izraziti bolje o pomenu, o resnično prisrčnem pomenu fa-timske blogovesti. Kakršnekoli vsebine nai bi bil zadnji del »skrivnosti«, gotovo je, da se moramo spreobrniti, če hočemo, da se bo Rusija spreobrnila in da svet ne gre novi nesreči nasproti. Da, res je, Brezmadežno Srce bo zmagalo. Dramatični razvoj pa nas zanima od blizu in zaključek je odvisen od načina našega življenja. že je utihnilo petje zadnjih romarjev na neizmernem trgu, odetem v večerni mrak. Okrog kapele prikazovanj je ostalo le nekaj desetin oseb, ko se mi je nudila priložnost srečati se z monsig. Joào Pereira Venan-cijem, škofom v Leiri. Cisto sam je hitel h kapeli prikazovanj. Morda se je šel zahvalit Materi božji za tisti čudoviti dan pobožnosti in vere, ki ga je na stotine tisočev vernikov preživelo. Predstavil sem se mu in dobrotno se mi je nasmehnil. Ves ganjen zaradi preživetega srečnega časa v Fatimi in zaradi žive vere tiste množice, ki je napolnila trg, čeravno je kljub slabemu vremenu vso noč prečula v molitvi, je ves dopoldan sledila daritvi pontifikalne sv. maše v veliki zbranosti. Prevzvišeni, govoreč v dobri italijanščini, je rekel, da se taki prizori v Fatimi večkrat dogajajo, da so dnevi 13. maja in 13 oktobra obletnice prvega in zadnjega prikazovanja in da je že tradicija, da so deževni, in množice romarjev so vedno nešte-vilne. »Slabo vreme jih gotovo ne ustavila Spomnil se je dežja iz leta 1946., zaradi katerega so papeževi legati bili zelo močnoi ovirani pri sveti daritvi na odprtem pred ogromno množico: kardinal Alojzi M osella, leta 1946; kardinal Tedeschini leta 1951. In plemiške straže z vsem spremstvom so bile od vrha do tal premočene ... »Ne predsta- Papež Pavel VI. in Na vigilijo Marijinega Vnebovzetja je papež Pavel VI. takole govoril romarjem, ki so ga obiskali v Castelgandolfo : »Zelo nas veseli, da se ta avdienca vrši na večer praznika Marijinega Vnebovzetja. Saj nam prav to nudi priliko, da vas izpod-bujamo, da vredno obhajate ta praznik in da proslavljate Marijo v nebeški slavi. Med milostmi, ki vam jih iz srca voščimo in ki si jih tudi sami želite kot sad snidenja s Kristusovim Namestnikom na zemlji, bodi predvsem naslednja: da bi pravilno razumeli Marijino češčenje in da bi to če-ščenje vredno izkazovali nebeški Kraljici. Marijino češčenje je uvod in nasledek, napotek in posledica edinega in najvišjega če- vljajte si potem, je nadaljeval, kaj je bil trg, ko še ni bil tlakovan s kamenjem. Zdr radi hudega naliva je nastajalo dvajset centimetrov visoko blato, po katerem je bilo zelo težko hoditi, ne da bi izgubili čevljev«. Tudi tokrat, do 12 oktobra, sonce in temperatura blaga, potem nenadoma mraz in dež kakor vedno.«. Omenil mi je o svokor-nem duhu ki ga v vsakem vžge tako stanje, prav po pomenu Jatimske poslanice. V zvezi s tem se je spomnil, ko je v začetku oktobra za mesec rožnega venca sv. oče pisal kardinalu Micari in telegram Državnega tajnika kardinala Tardinija, ki je bil prečitan med pontifikalno sv. mašo. »Potrebno je moliti, kajti zelo smo potrebni pokore in molitve; na svetu gre zelo slabo: to pravi sam papež!« Vprašal sem ga, kakšen odziv bo imelo pismo, ki ga je sam poslal vsem škofom sveta, in kakšna je njegova vsebina. »Povabil sem svoje sobrate, naj se pridružijo s svojimi škofijami molitvam romarjev v Fw-timi. Zelo veliko je bilo navdušenih odgovorov. S posebno navdušenostjo so odgovorili italijanski škofje. Prevzvišeni, kaj naj rečemo našim ljudem? Ko se je poslavljal, smo dospeli že v bližino kapele: »Recite jim, naj molijo; naj veliko molijo!« in dvigajoč svojo roko v znamenje blagoslova, se je obrnil in pokleknil med romarje. -m/J • • • v v V Manj ino cescenje ščenja, ki smo ga dolžni izkazovati našemu Gospodu Jezusu Kristusu; je poroštvo naše pripadnosti katoliški Cerkvi, ki zre v Mariji svojo najbolj sveto in odlično hčerko, ki jo smatra, kot se je izrazil sv. Ambrož, za svojo idealno podobo. Marijino češčenje nas navdaja z radostjo, krepi v upanju in nas navaja k posnemanju Marijinih vzvišenih čednosti, tako primernim človeški naravi, zlasti čednosti sv. vere in odprtju božji besedi, ki nam lijejo v duše Kristusovo življenje. Naj vam Bog po Mariji nakloni bogate sadove, ki si jih želite. In naj Marija obogati z vso veljavnostjo in polnostjo apostolski blagoslov, ki vam ga zdaj naklanjamo.« Papež Janez XXIII. in sv. rožni venec Sv. oče Janez XXIII. je bil velik apostol molitve sv. rožnega venca. V posebnem apostolskem pismu je obrazložil lepoto in važnost molitve rožnega venca, ob vsaki priliki jo je toplo priporočal. Predvsem pa je tam molil sv. rožni venec, in sicer vse tri dele vsak dan. Na prvo soboto majnika 1963 je sv. oče sprejel v posebni avdienci družbenike »Živega rožnega venca«, večinoma otroke, ki so priromali z vse Italie v Rim v 15 železniških vozovih, kot bi hoteli tako simbolizirati 15 skrivnosti sv. rožnega venca. Papež se je ginjen oziral na navdušeno valovanje belooblečenih otroških trum, ki so mu naproti prožile rožne vence. Solznih oči jim je spregovoril prisrčne besede o molitvi rožnega venca, kot bi čutil, da je to njegov zadnji javni nagovor o rožnem vencu, njegov » marijanski testament« vsem Marijinim častilcem : »Predragi sinovi in hčerke! Ob priliki vašega vsedržavnega romanja »Živega rožnega venca«, ki so ga organizirali dobri oo. dominikanci, vas nadvse prisrčno pozdravljamo tu v baziliki sv. Petra. Prisostvovali ste sv. maši, katero je daroval g. kard, Jakob Lercaro, nadškof bolonjski Zdaj pa hočete izraziti sv. očetu čustva vaše ljubezni in vdanosti, tudi v imenu vseh sodružbenikov vseh krajev Italije. Kar nas je posebno ganilo, je to, da so med vami številni bolni otroci, ki so se udeležili romanja z duhom velike požrtvovalnosti. Ljubezen, ki jo čutimo do vas, je odsev one ljubezni, ki je gorela v Jezusovem srcu, ko se je v nežni pozornosti sklanjal nad otročiče, poslušal njihovo zaupno ščebeta-nje in jih blagoslavljal. Dragi ste nam kot zenica v očesp: up ste boljših dni, saj rastete presrečni v jasnočisti otroški dobi. A še dražji ste nam zato, ker ste kljub naravni živahnosti otroških let otroci, ki molijo. Razumeli ste, da je dan brez molitve kot nebo brez sonca. kot gredica brez cvetlic. Zato pa ste se obvezali, da boste dnevno zmolili vsaj eno desetko rožnega venca. Pridni, preljubi sinovi in hčerke, pridni! Mati Jezusova in naša vas gleda iz nebes in z materinsko nežnostjo posluša vaše prošnje. Ve namreč, da jo imate radi. Ljuba ji je vaša molitev, ki je prežeta z zveličavnimi mislimi in lepimi nameni. In kako vas ne bi ljubila Kraljica nebes, če pa ste njen živi rožni venec? Takšen je naziv vašega snežnobelega udruženja. Le kako vzvišen prapor je to, kako plemenit program, kolika čast! Oh, čar rožnega venca! Molitev je to ki je prepletena s čudovitimi skrivnostmi očenaša in zdravamarije in ki govori vsaki duši o velikih resnicah Kristusovega učlovečenja, trpljenja in smrti, vstajenja in vnebohoda, o prihodu Sv. Duha in o zmagoslavju Device Marije, ki je tako tesno povezana z veseljem, trpljenjem in slavo njenega sina Jezusa. Medtem ko molite različne skrivnosti rožnega venca, doživljate v duši ves evangelij : saj so te skriva nosti le ena sama zgodba odrešenega in zveličanega človeškega rodu. Molite zares zbrano rožni venec! Ste pač Marijin »živi rožni venec«: živi, ker ga hočete dobro razumeti in doživljati, in iz njega črpati trajno izpodbudo in moč, tako da boste resnično molili Jezusa, častili Marijo, vršili svoje dolžnosti in čednostno živeli, kar pač od vas pričakuje Cerkev. Preljubi sinovi in hčerke! Ko smo stopili med vas, se nam je dozdevalo, da smo stopili med gredice, posejane s spomladnimi cvetkami. Naproti ste nam dvigali blagoslovljene rožne vence, simbole vaše vere, molitve in ljubezni. Ti molki, ki jih zdaj držite s ponosom v roki, naj bodo simbol vašega združenja s Kristusom. Nosite jih s seboj vse dni vašega življenja: v nežni otroški dobi, v plameneči mladosti, v delavni zrelosti. Vedno in povsod pokažite, da ste zvesti Kristusovi učenci, zmeraj, zmeraj : z vzgledom, z dobroto, z odpuščevanjem, s sveto gorečnostjo. Za seboj potegnite številne vaše sovrstnike in prijatelje, da boste vedno številnejši in da boste donašali vedno bogatejše sadove za vaše družine, za narod, za Cerkev. Ko se vrnete na svoje domove, izrazite vašim dragim naše pozdrave: recite jim, da papež moli vsak dan vse tri dele rožnega venca; da moli zanje, da moli zato, da bi vsakdo imel mir, notranjo tolažbo in svete namene. Bodite res vredni prelepega imena, ki ga nosite: »Marijin živi rožni venec!« Zdiaj in vedno. Kakšna tolažba! Kakšna tolažba, ko se nepretrgoma sleherni dan čutite združene s številnimi nedolžnimi dušicami, ki na vseh točkah zemlje skupno s papežem, in papež skupno z njimi, molijo sveti rožni venec«.